Poštnina plačana v gotovini
Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72-082. -Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednHc Karel Kusar. — Teh. urednik Franjo Ravnikar. — Iztiaja 2 krat mesečno. Cena 2,00 din. Letna naročnina 50,00 din. — Žiro račun 50120-603-5029. Tisk: Delavska univerza Domžale.
Domžale, 5. februarja 1975 LETO XIV   št. 2
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE
Obisk pri
naših najmlajših
Bližalo se je Novo leto. Vrstili so se stiski rok med prijatelji in znanci. Čestitke in dobre želje so romale iz mesta v vas, iz vasi v mesto. Razkošna stanovanja in revne lesene kočice na pobočjih hribov so se ozaljšane pripravljale dočakati novo leto, ki naj bi bilo srečno in zdravo.
Bogati si v novem letu želijo še večjega bogastva,revnejši bi bili zadovoljni s tistim,kar imajo, bolni bi bili presrečni, če bi jih zapustila bolezen in bi ozdraveli. Širom po naši ožji domovini živi mnogo prizadetih otrok in mladostnikov. Narava jim že v najnežnejši mladosi ni bila naklonjena. Bolezni in poškodbe so presekale pot obetavni bodočnosti, brezskrbni mladosti...
Mnogi so kljub težavam in preprekam dosegli svoj cilj: zaključili so šolanje, se usposobili, dosegli svoj cilj in zaživeli polno življenje.
Nekaterim pa to ni bilo dano. Ostali so pri starših ali ožjih sorodnikih. Prav teh pa se vse premalo spomnimo, jih preredko obiščemo, se z njimi premalo pogovarjamo.
Koncem decembra je Društvo za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam v sodelovanju s Posebno osnovno šolo Homec organiziralo obisk vseh duševno prizadetih, ki živijo na svojih domovih v občini Domžale - Kamnik.
Društvo in vodstvo šole sta prosila ustanove in podjetja za pomoč. Večina podjetij je podprlo humano iniciativo Društva in odstopilo nekaj sredstev da bi vsaj skromno obdarili prizadete občane v občini Domžale Kamnik.
Člani našega društva so prizadete obiskali, jim zaželeli srečno novo leto, izročili skromna darila ter se z obiskanimi spustili v sproščen razgovor.
Marica je sedela na stolu. Z nerazločnimi glasovi, samo njej in njeni mamici znano govorico,si je hotela priboriti prostor v naročju.
,,Že nekaj dni je bolna", je pvedala njena mamica, ,jie more biti za trenutek sama, pestovala bi se." In mamica jo je spet, kolikokrat že danes vzela v naročje, pogladila po laseh, ji šepetala na uho, dase je dekletu prikradlo na obraz olajšanje,občutek varnosti...
,,Pogosto je bolna - takrat moram biti poleg nje podnevi in ponoči. Noge ji ne služijo, roke so še vedno okorne." Toda mamica je ponosna, njena punčka zna že marsikaj — sama se hrani, igra, pred nekaj dnevi, prav na njen trinajsti rojstni dan, ji je uspelo zapeti gumb na jopici. Spet je zavladalo veselje v hiši. Kanček sreče v maminih očeh in izraz zmagoslavja na otrokovih licih. Mamica je vsaj za hip pozabila na skoraj neskončno dolge, utrujajoče, neprespane noči, ki jih je prebila ob otroku.
In, koliko teh, naših najmlajših in njenih mamic živi v na bližnji in daljnji okolici?
Vsi, ki smo jih obiskali, so bili obiska veseli in si takih stikov še želijo. Premnogi so ob tej priliki povedali,
da se čutijo preveč osamljene, da so stiki in obiski preredki.Premnogi so prišli na danz žalostno ugotovitvijo,
da je družbena skrb tudi v materialnem smislu v skrbi za duševno nezadostno razvite osebe vse prevečkrat
skoraj-mačehovska. _ ■
J Tone Turšič
SOLIDARNOSTNA AKCIJA
Kruta In neusmiljena vojna, ki divja v Vietnamu povzroča Viet-namcem in še zlasti otrokom mnogo gorja, nesreč in strahu.
Le s težavo se preživljajo, stradajo in si želijo miru, brezskrbnil iger in svobode. Toda kako daleč od njih je vse to'.' Zanje so to le sanje, čudovite in lepe. ki jih je nemogoče izpolniti, dokler traja vojna.
Pa vendarle - mi jim moramo pri tem pomagati. Prav s tem namenom organiziramo po vsej Sloveniji razne solidarnostne akcije
! ud i na naši šoli smo se spomnili vietnamskih otrok. Na pionirskem sestanku smo se dogovorili, ida bomo v tednu t solidarnosti : vietnamskimi otroki od 9. do 75. decembra - zbirali star papir, steklenice in solidarnostni dinar
Andrej, Marko, Pavle in jaz smo bili odgovorni za to akcijo. Naša naloga je bila na dan zbiranja prevzemati od učencev papir in steklenice. Shranili smo jih v kleti, dokler niso učenci sedmega razreda odpeljali papirja, ki ga je bilo 640 kg, učenci osmega razreda pa smo odpeljali steklenice, ki jih je bilo 820.
S konjsko vprego je bih to težko prepeljati, saj smo morali kar naprej paziti, da nam ni kaj padlo z voza. Vendar pa s prevozom nismo imeli nobenih stroškov in smo tako lahko več prispevali za vietnamske otroke.
Zbrali smo 859,70 din solidarnostnega dinarja, za steklenice smo iztržili451,90 din, za papir pa 384,00 din - torej vsega skupaj 1.695,60 din
Z velikim veseljem in zanosom smo se udeležili te akcije in vsak učenec se je prizadeval, da bi čimveč prispeval ter s tem morda vsaj enemu otoku „dal košček kruha.
Srečni smo, da nam je akcija uspela in da smo nekaterim otrokom olepšali kakšen trenutek v njihovem težkem življenju. Nekaj trenutkov bodo mogoče pozabili na skrbi in se poveselili.
Njihove sreče pa bomo deležni tudi mi. Radi bi še večkrat organizirali kakšne podobne akcije,saj vsi občutimo veliko zadovoljstvo, če pomagamo nebogljenim, toda junaškim otrokom, medtem ko sami uživamo vse dobrine tega
Bojan Vrenjak, H.b. OŠ Dob pri Domžalah
Podelitev odlikovanj predsednika republike
KROJNO - ŠIVILJSKI TEČAJ V DOMŽALAH
Ob Dnevu JLA je predsednik republike in vrhovni komandant oboroženih sil Jugoslavije maršal Tito odlikoval vojake, mlajše oficirje in oficirje, pripadnike partizanskih enot in teritorialne obrambe v občini Domžale.
Odlikovanja je ob prisotnosti predstavnikov oddelka za narodno obrambo podelil tovariš Marjan Cajhen na sprejemu, ki ga je v ta namen priredil predsednik skupščine občine tovariš Jernej Lenič.
Tovariš Cajhen je v svojem uvodnem nagovoru poudaril veli-
sposobnosti. Istočasno pa so to priznanja za vaše družbenopolitično delo, ki je tesno povezano z revolucionarnimi tradcijami narodnoosvobodilne borbe, sprova-janjem začrtanih smotrov v delovanju posameznih družbenopolitičnih organizacij, predvsem pa
Zavedati se moramo, da pomeni splošni ljudski odpor tak sistem, v katerem bo mesto za vsakega našega občana, ki se mora zavedati svojih dolžnosti tudi pri krepitvi celotne naše obrambne sposobnosti. Od vašega dela je bilo v dosedanjem obdobju veliko pozitivnih rezultatov in prepričan sem, da boste rudi v bodoče nosilci naprednih idej, predvsem pa iniciatorji krepitve splošnega ljudskega odpora na območju celotne
Na sliki vidimo odlikovance, ki jih je ob Dnevu JLA odlikoval vrhovni komandant maršal Tito
z vojaškimi odlikovanji
ko prizadevnost pripadnikov partizanskih enot in teritorialne obrambe pri njihovem delu in dejal, da pomeni 11 odlikovanj ne samo odlikovanje posameznikov, ampak vseh pripadnikov enot.
Predsednik skupščine občine tovariš Jernej Lenič je najprej izrazil zadovoljstvo in čast. da lahko v imenu predsednika republike čestita vsem odlikovancem
Medalja - Red za vojaške zasluge s srebrnimi meči
Zveze komunistov za oblikovanje takega sistema naše obrambe, ki bo lahko sposobna ohranjati vse pridobitve revolucije. Krepitev obrambnih sposobnosti predsavlja varovanje našega samoupravnega socialističnega sistema in sprova-janje vsega tistega, kar mora priti do izraza v sleherni krajevni skupnosti in občini.
Medalja za vojaške zasluge
in da je to lepo priznanje za njihovo zalaganje med drugim je predsednik Lenič dejal:
Priznanja pomenijo za veliko vaše delo pri prizadevanju na področju izgradnje sistema splošnega ljudskega odpora. Ta priznanja pa ne predstavljajo samo vrednotenje preteklega dela.ampak predstavljajo tudi vzpodbudo za še večje zalaganje na področju varnosti in vsesplošne obrambne
Medalja - Red ljudske armade s srebrno zvezdo
naše občine. Dovolite mi, da vam ob tej priliki iskreno čestitam in izrazim željo, da naj ta odlikovanja pomenijo tudi v bodoče osnovo za vaše plodno delo."
Odlikovanja predsednika republike so prejeli naslednji tovariši: GABROVSEK Franc - red ljudske armade s srebrno zvezdo, MAROLT Stanislav - red za vojaške zasluge s srebrnimi meči, ŽELEZNIK Anton — red za vojaške zasluge s srebrnimi meči.
Medalje za vojaške zasluge pa so prejeli naslednji tovariši: NARAT Milan, MIRNIK Janez-Franc, ŠKUFCA Peter, CERAR Janez, ŠKUFCA Ivan, TURK Anton, OŠEP Ivan in NOVAK Peter.
V imenu odlikovancev se je zahvalil tovariš Franc GABROVSEK, ki je izrazil presenečenje nad pozornostjo tistih organov, ki so predlagali odlikovance za prejem odličij. V svoji zahvali je poudaril, da ta odlikovanja pomenijo istočasno priznanja vsem pripadnikom partizanskih enot in teritorialne obrambe in da predstavljajo spodbudo za še večje zalaganje pri krepitvi obrambnih priprav na območju domžalske občine.
Menil je, da so dosedanje naloge na tem področju bile dokaj zahtevne, vendar pa ni bojazni, da ne bi mogli še bolj poglobiti delo na tem tako pomembnem področju in s tem zagotoviti trdnost našega nadaljnjega socialističnega razvoja in samoupravnega sistema.
Delavska univerza Domžale je v mesecih novembru in decembru pripravila 80-urni krojno-šiviljski tečaj, ki ga je vodila tov. Nuša Pirjevec iz Ljubljane. 12 „bodočih šivilj" se je trikrat na teden zbiralo v prostorih gostišča „Pri pošti" in se seznanjalo z osnovnimi skrivnostmi krojenja in šivanja.
Začele smo pri predpasniku, pri katerem smo se seznanili z različnimi vrstami šivov, z različnimi ubodi, s šivanjem gumbov, šivanjem na stroj, robljenjem in izdelavo pasu. V začetku je bilo bolj težko. Nismo se poznale, tovarišica Pirjevčeva pa niti ni vedela, kako je katera od nas seznanjena s šivanjem, toda s skupnimi močmi je šlo in ko smo oblekle prvo samostojno izdelano oblačilo — predpasnik, smo se lotile otroške srajčke. Tu smo se seznanile s šivanjem ovratnika, zapestnikov, delanjem gumbnic, največ težav pa je povzročalo všivanje rokavov, pri tem je tovarišica zelo velikokrat pomagala. Nato je prišla na vrsto pižama, hlače so kar šle, pri /gornjem delu pa je včasih kar malo „zaškripalo". Tu smo ena drugi pomagale, si pomerjale in ugotavljale, kaj je narobe, navdarjale in podirale, strigle in se jezile, če kaj ni šlo, se veselile, če je prvič uspelo narediti zapestnik in če sta bila oba rokava pravilno všita.
Nato smo delale po svojih merah bluzo, z ovratnikom, dolgimi rokavi in zapestniki. Sprva se je zdelo, da kar ne bo šlo, vse je bilo videti strašno zapleteno, tovarišica pa je pomerjala, svetovala, kaj odstrigla, če je bilo potrebno in bluze so bile, več ali manj, kar lepo izdelane. Z velikim elanom smo začele risati prvi samostojni kroj za krilo - zvonasto krilo s pasom in zadrgo, ki je povzročala največ težav. In končno je bila na vrsti obleka, ki pa ni bila pri vseh enaka. Nekatere smo delale brez rokavov, druge obleke s kratkimi rokavi, najbolj pogumne pa so se lotile oblek z dolgimi rokavi. Vse smo bile trdno odločene, da obleke do konca tečaja izdelamo, pa nam ni čisto uspelo. To, kar nismo na tečaju, smo dokončale doma in sedaj od nas na tečaju izdelana oblačila z navdušenjem nosi.
Ob zaključku tečaja smo se poslovile, trdno odločene, da bomo sedaj same nadaljevale s šivanjem, nekatere od nas pa se bodo vpisale tudi v nadaljevalni tečaj.
Obenem se v imenu vseh udeleženk tečaja zahvaljujem tovarišici Nuši Pirjevec za njen trud in potrpljenje.
Vera Grošelj
Seja izvršnega sveta pri skupščini občine
Izvršni svet pri skupščini občine je na svoji seji 20. 1. 1975 razpravljal o posameznih vprašanjih, ki jih bo obravnavala delegatska skupščina na prvem letošnjem zasedanju. Glede na pomembnost posameznih vprašanj je bil na seji dan poudarek predvsem temu, kako čim bolj razumljivo obrazložiti posamezne probleme, ki so širšega značaja. Člani IS so razpravljali tudi o tem, da se nahajamo pred odgovornimi nalogami, ki bodo vbodoče v mnogočem vplivale na gospodarski razvoj in na oblikovanje splošne in skupne porabe.
Nekaj povzetkov iz razprave:
1. V razpravi o odloku zazidalnega načrta ZAVRTI Mengeš se je največ vprašanj nanašalo na to, kako bo na podlagi odloka sprovedena disciplina pri sami izgradnji celotnega kompleksa, ki zajema površino 47 ha in na kateri je predvideno preko 250 novih stanovanj, kar pomeni skoraj 4.000 prebivalcev. Ta stanovanja bodo zgrajena v blokih, atrijskih in individualnih hišah, z vsemi potrebnimi trgovinami, komunalno ureditvijo, otroškimi ustanovami in drugimi potrebnimi objekti. Načrt predvideva, daje potrebno istočasno sprejeti tudi prepoved parcelacije, da se s tem omogoči načrtna gradnja, ki mora potekati od severa proti jugu in to tako, da bodo posamezne cone dograjene in šele na to odprta dela na drugih površinah. To je potrebno zaradi tega, da se bo lahko istočasno reševal tudi komunalni del gradnje in da se ne bo ponovila napaka, ki je nastala pri izgradnji ,,S"-1 Domžale, kjer se sedaj pojavljajo mnogi komunalni problemi.
V razpravi, v kateri so sodelovali predsednik IS Viljem Držanič, ing. KOVAČ, ing. REBEK, ing POPOVI C in predstavniki KS Mengeš, je prišlo tudi do predloga, da bi se v sedanjem mestnem središču razvijale obrtne in ostale dejavnosti tako, da bi stari del dobil poslovno-gospodar-sko podobo.
2. IS je razpravljal tudi o prošnji delovne organizacije SLOVE-NIJALES glede lokacije za gradnjo skladiščnih prostorov na območju naše občine in to na Dobravi. Slovenijales je v prvotnih načrtih imel izgradnjo trgovske hiše, kot blagovnega centra na večjem prostoru, vendar pa iz sedanje dokumentacije ni razvidno ali gre samo za skladišče, ki bi služilo trgovinam v Ljubljani ali pa gre za gradnjo omenjene trgovsko-blagovne hiše na površini 8 ha. Zaradi tega je bil sprejet sklep, da se predstavniki IS pogovorijo z omenjeno delovno organizacijo in da na podlagi razgovorov pripravijo vse potrebno za sejo delegatske skupščine.
3. Živahna razprava je potekala pri vprašanju legalizacij gradenj na Količevem. KS ,.TOMO BREJC" Vir je namreč predlagala, da naj bi prišlo do legalizacije novozgrajenih hiš v naselju Količevo, ker sedaj zaradi črnili gradenj ni mogoče priključiti posameznih hiš na obstoječe električno omrežje in vodovod. Direktor BIRO 71 Radisav Popović je seznanil IS, da se to območje nahaja v rezervatu industrijske cone in da bi morali pri tem reševanju nujno sodelovati delovni organizaciji HELIOS in PAPIRNICA, ki mejita'oz. imata to zemljišče v svojih conah
Kljub ugotovitvam, da sta delovni organizaciji dajali nekaterim dovoljenje za gradnjo na tem območju, pa je potrebno, po mnenju tov. Marolta, analizirati nastalo situacijo in tako v bodoče preprečiti takšen način gradnje in kasnejših pritiskov s strani občanov za legalizacijo takih gradenj. Na osnovi še ostalih razpravljalcev, med katerimi so bili še tov. Zanoškar, ing. Kovač, Mirko Košnjek, Jože Pogačnik in drugi je bil sprejet naslednji sklep:
Krajevna skupnost „Tomo Brejc" Vir naj dobi pismeno od delovnih organizacij HELIOS in PAPIRNICE kaj je z rezervatom na tem območju >n to za daljši čas. Na osnovi tega pa bo izvedena potreba urbanistična dokumentacija in s sklepom delegatske skupščine spremenjena namembnost tega zemljišča in izveden parcelacijski oz. zazidalni postopek, kot to predvideva urbanistični red.
4. Ker na decembrski skupščini ni bil sprejet odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča in ker so nekatere KS dale pismene pripombe na ta odlok, je na seji IS potekala razprava o novem osnutku, ki je bil pripravljen s strani strokovnih služb. Tako, kot v skupščini je ponovno prišlo do velikih razhajanj in to predvsem samega tolmačenja zakonitosti tega odloka odnosno delitve sredstev, ki bi se zbrala iz prispevkov delovnih organizacij. Dejstvo je namreč to, da se delovne organizacije nahajajo samo v 5 krajevnih skupnostih in da je kar 20 takih Krajevnih skupnosti, ki nimajo skoraj nobene industrije. V razpravi, v *a*en 80 sodelovali vsi člani IS in predstavniki KS Mengeš, pa je prišlo tudi do bistvenega vprašanja, kako sploh poteka financiranje krajevnih *uP"0St' kot osnovnih samoupravnih skupnosti. Razprava je pokazala,
J>P potrebno temu vprašanju v bodoče posvetiti več pozornosti in narediti izračune virov, iz katerih se naj financirajo KS.
Po izčrpni proučitvi posameznih spornih členov in po ugotovitvi, da mora biti odlok sprejet v mejah zakonitosti in da ne smemo več čakati na njegov sprejem v skupščini, ker s tem samo izgubljamo, ne pa pridobivamo, je bil sprejet SKLEP, da se dopolni 12. člen, ki govori o delitvi sredstev in sicer tako, da naj upravni odbor sklada na osnovi programov m letnih planov deli sredstva na osnovi sprejetega poslovnika. Poleg tega pa se naj še pred zasedanjem skupščine skličejo predstavniki delovnih
organizacij, predsednici KS in upravni odbor sklada in se pogovorijo o procentualni delitvi sredstev, ki se bodo združevala.
Sredstva od občanov pa se naj zbirajo na skupnem računu in se potem 100% delijo posameznim krajevnim skupnostim, ker bo le tako mogoča rnehanografska obdelava in izterjava od tistih občanov, ki se ne bodo držali odloka.
5. IS je razpravljal še o nekaterih vprašanjih, kot so:
— da da skupščina soglasje za gradnjo mrliške vežice v Mengšu, ker je ta nujno potrebna,
— o dogovoru o splošni in skupni porabi, vendar ni sprejel dokončnega sklepa.ker nekatere zadeve še niso dogovorjene na nivoju republike in bo o tem razpravljal ponovno, ko bodo znani instrumenti delitve in porabe,
— o spremembi odloka o prispevkih in davkih občanov, ki pa bo tudi zaradi uskladitve ponovno obravnavan,
— o nekaterih drugih vprašanjih, ki bodo prišli na dnevni red skupščine, vendar jih bo ponovno obravnaval, ko bodo znane še nekatere podrobnosti.
Sprejet je bil sklep, da bo seja skupščine še pred podpisom dogovora o splošni in skupni porabi, da bodo delegati in delegacije seznanjeni s temi dogovori.
ar.
Novoizvoljena vodstva
samoupravnih interesnih skupnost
SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA
Predsednik skupščine Vinko Cedilnik Predsednik izvršnega odbora Marica Jerman Predsednik zbora izvajalcev Milena Peterka Predsednik zbora uporabnikov Franc Zupan
Člani izvršnega odbora: Davorina Govekar, Serianz Ivanka, Marcela Cerar, Ema Škerjanc-Ogorevc, Marjan Kopitar, Franc Kocjan, Iva Dolenc in Ljuba Sitar
OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST
Predsednik skupščine Peter Gubane Podpredsednik skupščine Milan Deisinger Predsednik izvršnega odbora Vida Hafner Podpredsednik izvršnega odbora Franc Roglič Predsednik zbora uporabnikov Belšak ing. Niko Predsednik zbora izvajalcev Anton Križaj
Člani izvršnega odbora Dora Bleje, Julijana Rode, Albin Penič, Franc Poznič, Orehek ing. Avgust, Jožica Brleč in Milan Flerin
Člani delavske kontrole: Anton Pengov, oec, Metka Klemene, Janez Leskovec, Janez Vlepec in Janez Mirnik
Delegacija izvajalcev za RIZ: Anton Križaj, Dora Blejec, Julijana Rode, Albin Penič in Irena Mejač
Delegacija uporabnikov za RIZ: Milan Deisinger, Vida Hafner, Orehek ing. Avgust, Milan Flerin in Vida Vodlan
SAMOUPRAVNA INTERESNA KULTURNA SKUPNOST
Predsednik skupščine Stiplovšek dr. Miro Predsednik izvršnega odbora Stane Habe Podpredsednik izvršnega odbora Slavko Pišek Predsednik zbora uporabnikov Novak dr. Marjan Predsednik zbora izvajalcev Franc Capuder
Člani izvršnega odbora: Tone Ravnikar, Janez Ulčar, Janez Urbanija, Franc Avbelj-Lojko in Betka Potočnik
Člani delegacije za skupščino kulturne skupnosti Slovenije: Janez Vresk, Stane Habe, Slavko Pišek, Tone Ravnikar, dr. Miro Stiplovšek Janez Ulčar, Franc Capuder, Jože Sicherl, Jože Gogala in Mihael Starbek
SAMOUPRAVNA INTERESNA TELESNOKULTURNA SKUPNOST
Predsednik skupščine Miro Varsek, dipl. oec. Predsednik izvršnega odbora Emil Maver Podpredsednik izvršnega odbora Stane Skok, dipl. iur. Predsednik zbora porabnikov in podpredsednik skupščine Tone Sitar Predsednik  zbora izvajalcev in podpredsednik skupščine Janez Velepec
Člani izvršnega odbora: Ljubo Dostal, Bogdan Lampič, Otmar Lipovšek, Slavko Matičič, Pintar dr. Gregor, Franc Rak, Feri Sever. Miklavž Trobec in Jože Zevnik Nadaljevanje na 4. strani)
( Nadaljevanje s 3. strani)
Člani samoupravne kontrole: Franci Gerbec, Tone Dolenc, Metod Bore, Stane Laznik in Evgen Ličen
člani delegacije za Telesnokulturno skupnost SRS: Emil Maver, Tone Sitar, Feri Sever, Franc Rak in Pintar dr. Gregor
Sekretar samoupravne interesne skupnosti Radovan Cvetek
OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST
Predsednik skupščine Vladimira Habe, dipl. psih. Predsednik izvršnega odbora Franc Gabrovšek Predsednik zbora uporabnikov Jože Vodeb Predsednik zbora izvajalcev Franc Zabret
Člani izvršnega odbora: Marjan Slapšak, Jože Knep, Vlado Gostinčar, Viktor Prašnikar, Jože Kosmač, st. Boševski mr. pf. Donata, Andrejka dr. Matija in Olga Vlastelica
Izvoljena vodstva samoupravnih interesnih
skupnosti
Na volitvah delegacij v samoupravne interesne skupnosti, 5. ir 8. decembra smo izvolili na območju občine delegacije, ki bodo pošiljale svoje delegate na zasedanja samoupravnih interesnih skupnosti. Koncem meseca decembra so bila na prvih ustanovnih skupščinah izvoljena vodstva posameznih samoupravnih interesnih skupnosti. Glede na to, da bo delo samoupravnih interesnih skupnosti v prihodnjem obdobju bistvenega pomena pri oblikovanju programov na posameznih področjih dejavnosti, so bili v vodstva samoupravnih interesnih skupnosti izvoljeni na podlagi evidentiranja delovni ljudje in občani, ki bodo lahko uspešno sprovajali postavljene cilje in enakopravno z ostalimi zbori delegatske skupščine odločali o vprašanjih splošnega družbenega pomena in o razvoju samouprave na njihovem področju.
Zaradi tega, da bi naši bralci bili seznanjeni s tem kako gledajo predstavniki posameznih vodstev teh samoupravnih skupnosti na njihovo delo in programsko usmerjenost, smo zaprosili predsednike skupščin in izvršnih odborov samoupravnih interesnih skupnosti, da nam odgovorijo na dvoje vprašanj. S tem hočemo posredovati poglede teh ljudi na probleme in na dejavnost, ki bo v prihodnjem obdobju v veliki meri odvisna od tega, kako se bodo znašli v novih sredinah dela in kako bodo zastopali interese delovnih ljudi in občanov na posameznih interesnih področjih. Drugo bistveno vprašanje pa se pri tem pojavlja glede samega financi-
ranja potreb in programov na posameznih področjih in usklajevanju financiranja na podlagi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov.
1. VPRAŠANJE: Na volitvah delegacij je bilo v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnosti izvoljenih veliko delovnih ljudi in občanov, ki se bodo v prihodnjem obdobju pojavljali na zasedanju samoupravnih interesnih skupnostih kot delegati. Kaj pričakujete od tako oblikovane skupščine in kaj to pomeni pri dograjevanju našega samoupravnega sistema?
2. VPRAŠANJE: Nahajamo se v času, ko bomo skušali na osnovi samoupravnih sporazumov in dogovorov uresničevati začrtane programe nadaljnjega dela. Kakšni so konkretno vaši načrti in kaj predvideva programska usmerjenost na področju vašega dela oziroma kako boste opravičevali s sporazumi dobljena sredstva?
NA ZASTAVLJENI VPRAŠANJI ODGOVARJAJO:
PETER GUBANC - predsednik skupščine OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI:
1. Praksa bo pokazala, kako bo skupščina v pogojih, kakršne imamo, lahko ustvarjalno delovala ali drugače, delo slehernega člana skupščine iz vrst uporabnikov in izvajalcev bo v prihodnosti pokazalo, kako razumemo ustavne opredelitve, ki determinirajo SIS.
Od tako formirane skupščine predvsem pričakujemo možnost za oblikovanje čistih računov med
ljudmi, kateri so in tudi bodo v medsebojni odvisnosti.
Pri dograjevanju našega družbenega sistema menim, da takšna skupščina pomeni ustavni poizkus v praksi, kako izpeljati odmiranje funkcije države na področju vzgoje in izobraževanja.
2. Načrti naše skupščine so obsežni in tudi zelo konkretizirani. Kako in koliko bomo te načrte uspeli uresničevati, pa bo predvsem odvisno od kvalitete kadrov in razpoložljivih finančnih sredstev. Menim, da je v tem primeru najboljša investicijska naložba le v dobrih kadrih. Tega principa se bomo držali predvsem zaradi tega, ker je področje vzgoje in   izobraževanja neprecenljive
vrednosti za gospodarski in kulturni razvoj ter za družbeno sistemsko stabilnost.
Strokovni nivo kadrov in razpoložljiva finančna sredstva bodo predstavljala kakovost opravičila za javnost.
Ostali del eventualnega opravičevanja za pridobljena Finančna sredstva se bodo morala odvijati v sami skupščini; saj je tako sestavljena, da bo to mogoče. Torej gre za izpeljavo temeljitega delegatskega sistema.
VIDA HAFNER - predsednica izvršnega odbora OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI:
1. Vzgoja in izobraževanje sta temelj vsake družbe, na katerem gradi materialno in duhovno bogastvo svojega naroda. Razvoj v gospodarstvu in kulturi skokovito napreduje in s tem v zvezi narekuje splošne smeri razvoja na področju vzgoje in izobraževanja.
Bolj ali manj številne delegacije OZD in TOZD ter krajevnih skupnosti morajo in sem prepričana, da tudi bodo, v polni meri dokazale smisel delegatskega sistema. Predvsem pričakujem, da se bodo konstruktivno vključevali v proces odločanja pri oblikovanju programa in s tem v zvezi čimbolj racionalnega trošenja finančnih sredstev. Mnenja sem,
(Nadaljevanje na 5. strani)
Skupina članov likovne skupine Petra Lobode Domžale V ospredju predsednik društva ing. Adolf Pen
Na sliki vidimo del slušateljic 2. letnika dvoletne Administrativne šole v organizaciji Delavske univerze
da bodo delegati tisti, ki bodo s svojim aktivnim delovanjem na področju vzgoje in izobraževanja imeli veliko možnost spoznati, da vzgoja in izobraževanje ni le velik potrošnik, ampak pomemben oblikovalec bodočih kadrov, kijih naša samoupravna socialistična družba vedno bolj potrebuje. Vsa ta spoznanja pa bodo dolžni posredovati svojim sredinam — to se pravi volilcem v OZD, TOZD in KS.
Pričakujem od vseh delegatov skupščine SIS za vzgoje in izobraževanje, da se bodo v vsem času svojega mandata zavedali odgovornosti, ki jim je zaupana s strani volivcev. Le tako bomo s skupnimi napori uspešno uresničevali naloge začrtane v srednjeročnem programu.
DR. MIRO STIPLOVŠEK -predsednik skupščine SAMOUPRAVNE INTERESNE KUL-•TURNE SKUPNOSTI:
Že sam način oblikovanja in sestav dosedanje skupščine temeljne kulturne skupnosti in nove samoupravne interesne kulturne skupnosti (SIKS) zelo nazorno ilustrirata kvantitativne in kvalitativne razlike med njima in možnosti za uspešno delovanje. Dosedanja skupščina je štela 24 članov, imenovale oziroma izvolile pa so jih skupščina občine Domžale, občinske družbenopolitične organizacije in občinski svet Zveze kulturnoprosvetnih organizacij, medtem ko je v novi skupščini kar 54 delegatov, od tega v zboru uporabnikov 37, v zboru izvajalcev pa 17. Pri Pri tem ni toliko pomembno več kot še enkratno povečanje števila članov
le prešibka. Družbenopolitične organizacije so si veliko prizadevale za ustrezen kadrovski sestav delegacij, njihova naloga v prihodnje pa bo morala biti zlasti skrb za dosledno funkcioniranje delegatskega sistema. Sele v tem primeru lahko pričakujemo, da bo tudi SIS za res vsestransko izpolnjevala svoje, vedno bolj zahtevne, naloge in tvorno prispevala k napredku kulturnih dejavnosti v domžalski občini in k njihovi uveljavitvi tudi zunaj občinskih meja.
STANE HABE - predsednik izvršnega odbora SAMOUPRAVNE INTERESNE KULTURNE SKUPNOSTI:
Kulturna skupnost je temeljna programska izhodišča za svoje delovanje izoblikovala že v srednjeročnem načrtu 1971 - 1975.
Motki pevski zbor (iasilskega društva Radomlje
2. Področje vzgoje in izobraževanja v občini Domžale je v primerjavi z nekaterimi drugimi občinami v Sloveniji že precej razvito, vendar so še določena vprašanja, ki terjajo nujne rešitve. Mnogo bo še treba storiti, da izravnamo pogoje za vzgojno in izobraževalno delo na celotnem območju naše občine. To pa bo uresničeno šele takrat, ko bodo dani vsi pogoji za prehod na celodnevno šolo.
Treba bo racionalno trošiti razpoložljiva finančna sredstva, ki jih prispevajo in združujejo delavci in delovni ljudje za izvajanje programa. Premišljeno bo treba podrediti želje in hotenja objektivnim možnostim in v prvi vrsti misliti na to, da res program zasnujemo tako, da bo kljub inflacijskim nihanjem delo opravljeno kvalitetno, kar delovni ljudje in občani občine Domžale od nas pričakujejo. Osnovno vodilo pri oblikovanju in izvajanju programa samoupravne interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje mora izvirati iz zahtev naše družbe v skladu s programskimi izhodišči in sklepi VII. kongresa ZKS in X. kongresa ZKJ. Ti sklepi in izhodišča jasno nakazujejo idejno angažiranost šole na temeljih marksistične znanosti, ki mora biti osnovni moto naše samoupravne socialistične družbe.
skupščine, kot dejstvo, da so izvoljeni neposredno v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih ter kulturnoprosvetnih društvih in ustanovah, kjer imajo možnost za široka posvetovanja s člani delegacije ter imajo tako njihova stališča in predlogi široko verifikacijo. Oba zbora se dobro dopolnjujeta, kajti prek zbora izvajalcev so zastopani tudi manjši kraji z razvito kulturno dejavnostjo, ki bi zaradi majhnega števila prebivalcev ne bili ustrezno zastopani v zboru uporabnikov prek delegacij krajevnih skupnosti. Menim, da sestav nove skupščine omogoča, da bodo prišle do polnega izraza kulturne potrebe in interesi vseh delovnih ljudi in občanov ter vseh panog kulturne dejavnosti. Tako se bomo lahko izognili morebitni diskriminaciji posameznih panog ali območij domžalske občine, pri čemer naj poudarim, da si je že dosedanja skupščina prizadevala za njihov čimbolj skladen in enakomeren razvoj. Pričakujem in želim, da bi v novi skupščini prišle zlasti do izraza usmeritve za kulturno dejavnost iz temeljnih organizacij združenega dela. Kot posebno pomemben premik pa smatram integriranje SIKS v skupščinski sistem, kajti dosedanja povezanost samoupravnih interesnih skupnosti z ustreznimi občinskimi forumi je bila včasih
V njem smo poudarili, da morajo biti v kulturni politiki posebej upoštevana načela množičnosti, kakovosti, kontinuiranosti, akcijske gibčnosti, skladnosti razvoja posameznih kulturnih panog in posameznih območij domžalske občine, pri čemer je treba še posebno pozornost posvetiti dejavnostim, v katerih so možnosti uveljavitve v slovenskem kulturnem prostoru, ter smotrni delitvi sreustev za funkcionalne izdatke in naložbe, ki pomenijo povečanje materialne osnove za razvoj kulture in ohranitev kulturne dediščine. Pri tem morajo kulturne organizacije in ustanove poiskati najustreznejše poti, da bi približale svojo dejavnost delovnim ljudem in občanom. To so tudi izhodišča za vsakoletno konkretne programe.
V zadnjih letih je naša družba s povečanimi sredstvi pokazala svoj poseben interes za razvoj kulturne dejavnosti. Ugodne posledice povečanja materialne osnove se že kažejo v občutno povečani in bolj kakovostni aktivnosti društev ZKPO, uspešnem razvoju knjižničarske, spomeniškovarstvene, muzejske, arhivske in založniške dejavnosti, v načrtni organiziranosti gledaliških, glasbenih in likovnih prireditev ter v izboljšanem stanju in opremljenosti kulturnih domov. Menim, da si je dosedanja skupščina in njen iz-
vršni odbor veliko prizadeval, da bi večja sredstva čimbolj gospodarno uporabila in ta usmeritev mora biti poglavitno napotilo tudi novoizvoljeni skupščini in njenim organom.
Vsakoletni programi temeljijo na finančnih sredstvih, ki jih kulturna skupnost dobi v procesu samoupravnega sporazumevanja. Za letošnje leto je SIKS izdelala minimalni in maksimalni program, med katerima je razlika zlasti v sredstvih, ki so namenjena naložbam. Zaradi stabilizacijskih ukrepov in velikih potreb v drugih dejavnostih v občini bo po sedanjih dogovarjanjih mogoče zbrati le sredstva za izvedbo minimalnega programa, to je predvsem za kritje funkcionalnih izdatkov, pri čemer pa kljub težavam ne bi smeh povsem zanemariti urejanja in opremljanja kulturnih objektov.
FRANC GABROVŠEK - predsednik izvršnega odbora OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI:
1. Na kratko je na tako obširno vprašanje zelo težko odgovoriti. Težko zaradi tega, ker z ustavo začrtan model delegatskega sistema pravzaprav šele snujemo in so vsled tega pričakovanja zelo velika, vendar še brez praktičnih pokazateljev. Brez dvoma bo tako oblikovana skupščina naše interesne skupnosti vplivala na utrditev samoupravljanja in to na začetku predvsem v smislu integriranja zdravstva kot družbene dejavnosti v sistem združenega dela na samoupravnih osnovah po načelu dohodka. V nadaljnjevanju pa od skupščine pričakujemo, da bo kot organizacijska oblika — nivo — svobodne menjave dela, sposobna isto v doglednem času uveljaviti. Pričakujemo, da se delegacije in delegati zavedamo novih družbenoekonomskih odnosov, ko se v procesu združevanja dela, delo ne menjava s posredovanjem tržišča ali proračuna, ampak z medsebojnim dogovarjanjem. To pa pomeni, da v teh odnosih dominira načelo solidarnosti in vzajemnosti. Glede na to, da interesne skupnosti zajemajo v nekem smislu v združenem delu vse občane je učinkovito delovanje tistih izrednega ekonomskega, socialnega in političnega pomena, zato bo povezovanje delegatov z bazo bistvenega pomena pri nadaljnjem delu skupščine. Uveljavljanje delegatskega sistema v bistvu pomeni uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov med delovnimi ljudmi iz proizvodnih in delovnimi ljudmi iz drugih družbenih dejavnosti. Cilj takega delovanja pa je popolnejše bolj racionalno in bolje organizirano zadovoljevanje osebnih in družbenih potreb.
2. Programske usmeritve, po katerih konkretni vsebini vprašujete so v fazi priprav. Dokončno se bodo oblikovale na podlagi in v okvirih sprejetih dokumentov ZKS in resolucije o družbeno-
ekonomskem razvoju S RS. V sedanjem trenutku lahko morda govorimo le o nekaterih načelnih usmeritvah, ki so v:
— dosledni uveljavitvi delegatskih razmerij; - doslednem demokratičnem in javnem delu organov SIS;
— ter v spoštovanju družbeno dogovorjenih načel o solidarnosti in vzajemnosti.
Če pa ob tem omenimo še nekatere konkretne naloge, ki izhajajo iz dosedanjih ugotovitev, potem se bo prav gotovo treba z vso samoupravno odgovornostjo zavzemati za:
— usklajen program zdravstvenega varstva z realnimi finančnimi možnostmi;
PROBLEM TRGOVINE
Na zboru so vsi prisotni posebno prizadeto razpravljali o veli kem problemu - preskrbe prebivalstva treh krajevnih skupnosti z osnovnimi živilskimi artikli.
Tri krajevne skupnosti: Zlato polje, Rafolče in Lukovica, ki obsegajo nad dvajset manjših in večjih vasi, je vezano na trgovino v Lukovici. Lukovška trgovina prebivalstvu že vsa povojna leta s svojim izgledom in izbiro artiklov ne nudi nobenega zadovoljstva. Prodajalke se sramujejo, če pride v trgovino neznana oseba, domačini godrnjajo, da ne dobijo svežega mesa, da morajo čakati v dolgih vrstah, da se v trgovini dviguje prah; sanitarna inšpekcija pa najbrž ne ve, da ima trgovina osnovne sanitarije tam preko sosedovega dvorišča v bližini domačih živali.
— opredelitev prioritetnih programskih nalog zdravstvenega varstva in razširjene reprodukcije;
— racionalno trošenje in združevanje sredstev;
— večjo storilnost in kvaliteto storitev ter boljšo organizacijo zdravstvene službe;
— uvedbo solidarnostne participacije;
— skrajno racionalno ravnanje pri uporabi zdravstvenega varstva, še zlasti pri uporabi zdravil s strani zavarovancev in zdravstvenih delavcev;
— pravočasno dogovarjanje o ustreznih in stimulativnih pogodbah z izvajalci zdravstvenega varstva itd.
Ko bo program izdelan in ovrednoten bo SIS le-tega posredovala vašemu glasilu.
Trgovsko podjetje „Napredek — Domžale je prevzelo obstoječo trgovino od bivše Zadružne zveze 1958. leta. a se razmere od takrat bistveno niso spremenile. Vodstvo „Napredka" — Domžale, posebno pa tovariš direktor Rugelj, pozna razmere te trgovine.
Občani Lukovice so tov. Rug-lja v letu 1974 večkrat videli v Lukovici in vedo, da ga problem trgovine muči, za to so ga na zboru z zanimanjem poslušali. Povedal je, da ima Trgovsko podjetje „Napredek" - Domžale svoj plan izgradnje novih trgovin in v tem planu je tudi /gradnja nove trgovine v Lukovici. Težke splošne ekonomske razmere so podjetje „Napredek" prisilile, da je moralo odstopiti od rokov izgradnje novih trgovin. Trgovina v Lukovici bi se morala začeti graditi že v letu 1974. Ta rok je sedaj pomaknjen na leto 1976.
Na pobudo komisije za idejno-politično usposabljanje komunistov pri OK ZKS se je prijazno odzval zunanjepolitični komentator pri RTV Ljubljana, diplomirani politolog, Lojze Vezočnik, ki je že na pol Domžalčan, saj živi v Domžalah. Predaval je več kot 500 srednješolcem in srednješolkam v Domžalah o mednarodnem gospodarskem in političnem položaju.
Poznavanje problemov do ponatankosti je služilo komentatorju, daje prisotnim z lahkoto na novo odkrival zapletene probleme, ki so nastali s podražitvijo nafte v preteklem letu. Podatke je kar stresal iz rokava tako, da je bilo za srednješolce že kar preveč znanja za tako kratek čas. Da pa njegovo prizadevanje ni bilo zaman, kažejo številna vprašanja, ki so jih dijaki - na začetku kar preveč zadržani postavljali po predavani temi.
Morebiti le nekaj misli za bralce iz zanimivega predavanja.
Današnji čas so v svetu prisotni kri/ni pojavi, ki so nastali še posebej s podražitvijo nafte in njenih derivatov. Ti krizni pojavi še niso nikoli bili v svetu tako povezani.
Na zboru občanov so sprejeli po tem vprašanju tudi sklepe. Komisiji sveta KS je bilo naročeno, da si naj še naprej prizadeva za odstranjevanje ovir pri /gradnji trgovine, lastniku zemljišča, kjer naj bi trgovina stala, je treba dati pismeni odgovor, če bo prodaja zemljišča za trgovino vplivala na njegovo pokojnino, zemljišče je treba odkupiti in z /gradnjo nove trgovine v Lukovici naj se prične v letu 1976.
S temi sklepi so bili delovni ljudje in občani Krajevne skupnosti Lukovica zadovoljni in posebno še, ker so bili doseženi v soglasju s predstavnikom trgovskega podjetja „Napredek" -Domžale.
OBČAN
J
Prepad med razvitimi in nerazvitimi deželami je velika prelomnica današnjega časa. Kam bo šel razvoj?
V svetu je 26 manj razvitih dežel, od katerih je le 10 % prebivalcev pismenih, 76 dežel v razvoju pa je le malo na boljšem. Vendar pa so dežele v razvoju še daleč od razvitih dežel, ki jih je v svet 17. Danes še vedno živi večina svetovnega prebivalstva v revščini, se pravi v najhujši lakoti. V svetu je 1 milijarda ljudi v pomanjkanju, kar je posledica ne-načrtne proizvodnje hrane. Premajhna prehranjenost pa pomeni, da ljudje ne morejo dobro delati, kar se pozna v samem razvoju dežel.
Pred koncem leta 1974 je bila v Rimu svetovna konferenca o prehrani, kjer je prišlo do spoznanja, da bo le proizvodnja hrane tam, kjer je primanjkuje zagotovila dovolj hrane za lačne ljudi.
Ogromno hrane se proizvaja v razvitih deželah. In ko razvite dežele govorijo, da se je povišala cena nafte, pri tem ne povedo, da se je tudi zelo povečala cena hrane, kar ogroža še posebno dežele, ki so prisiljene hrano kupovati.
Nerazvitim deželam bi pomagal le skokovit gospodarski razvoj. Za to so naftne dežele skorajda prisiljene, da zvišujejo cene nafti, s tem pa si omogočajo hitrejši razvoj. Razvite dežele hočejo potegniti iz svoje razvitosti čim več, kar ogroža sam fizičen obstoj nerazvitih dežel. Za primer tole:
,,V svetu niso toliko problem zaloge nafte, ki jo je še veliko, problem je v neenakomerni razdelitvi nafte. Nizozemec porabi npr. 25-krat več energije kot Indijec. Energetska kriza v nerazvitih deželah je v tem, da porabijo premalo energije."
To je le nekaj misli iz predavanja tov. Vezočnika. V bodoče bodo še podobne oblike predavanj, ki obravnavajo aktualne teme, da bi na ta način širili znanje med člane naše družbe o sedanjih problemih v svetu, ki na kakršenkoli način vplivajo na dogajanje   v   naši samoupravni
NOVI GASILSKI AVTOMOBIL V PECAH
Člani gasilskega društva Peče že vrsto let marljivo delajo. Najprej so uredili gasilski dom, s prostovoljnim delom so zasuli del neuporabnega bazena ter tako uredili prostorno dvorišče pred domom. Pred leti so kupili novo brizgalno in nekaj cevi, pretekli mesec pa so pripeljali v garažo nov gasilski avtomobil.
Peški gasilci in tudi okoliški prebivalci se nič več ne boje rdečega petelina.
Z zbora delovnih ljudi in občanov v Lukovici
V četrtek, 16. januarja 1975 so se delovni ljudje in občani Krajevne skupnosti Lukovica zbrali na zboru in razpravljali o statutu KS in ga tudi sprejeli. Nato so izvolili 25-članski zbor delegatov KS, 3-članski organ delavske kontrole KS, razpravljali o pravilih Krajevne organizacije SZDL in o problemih trgovine ter stanovanjski izgradnji.
Na zbor so prišli tudi predsednik skupščine občine Domžale tov. Jernej Lenič, predstavnik trgovskega podjetja ,,Napredek" - Domžale, direktor tov. Milan Rugelj in predstavniki občinske organizacije SZDL.
Na zboru delovnih ljudi in občanov v Lukovici so razpravljali o mnogih krajevnih problemih
PREDAVANJE ZA MLADE
VOZNIKI MOTORNIH VOZIL -NOVI ZAKON O TEMELJNI VARNOSTI CESTNEGA PROMETA
( Nadaljevanje in konec )
Odpadlo je določilo o obveznem označevanju avtomobilskih cest in cest, ki so rezervirane samo za motorna vozila (čl. 74 It, z.).
Spremenjena je uporaba luči pri vožnji skozi predor. Cl. 110 pravi: Med vožnjo skozi predor mora imeti voznik motornega vozila prižgane zasenčene luči za osvetljevanje ceste. Dopolnjeno je določilo glede vozil s spremstvom v čl. 112. Novo je, da se štejejo za vozila s spremstvom le. dokler dajejo znake s posebnimi napravami. Novo je tudi določilo, da morajo vozniki ponoči, ko ustavijo zaradi spremstva, uporabiti namesto bleščečih zasenčene luči za osvetljevanje ceste. Tako za vozila s spremstvom čl. 112, kot za vozila s prednostjo čl. 113, je določeno na novo, da zanje nc pride v poštev obvezna prednost vozil, ki prihajajo z desne strani. To pa pomeni, da morajo tudi ta vozila upoštevati prednostno cesto, semafor ali miličnika.
Odpadla so določila glede poskusnih voženj (čl. 79 st. z.) V čl. 72 je sedaj izrecno določeno, da lahko vleče motorno vozilo eno samo priklopno vozilo Za prevoz potnikov. Odpadla so skoraj vsa podrobnejša določila o vleki pokvarjenih motornih vozil, ki so bila navedena v Pravilniku o pravilih cestnega prometa. V čl. 74 so navedeni pogoji, kdaj je dovoljena vleka ponoči. V cl. 75 pa je določeno, kako moramo označiti vlečeno motorno vozilo. Na zadnji strani tega vozila mora biti znak, s katerim se označuje na vozišču ustavljeno vozilo (trikotnik).
Odpadla so vsa določila o prevozu nevarnih snovi, ker te vsebuje posebni „Zakon o prevozu nevarnih snovi", ki je bil sprejet v I. 1974. Tam je določeno, da je največja dovoljena hitrost za ta vozila 70 km/h, oziroma 80 '/, največje za zadevno kategorijo motornih vozil dovoljene hitrosti.
Iz poglavja o ravnanju ob prometni nezgodi je odpadlo več podrobnejših določil. Odpadla je obveznost, da mora voznik na zahtevo delavca za notranje zadeve prepeljati poškodovanca do najbližjega zdravstvenega zavoda ali pa tudi brez te zahteve (čl. 85 st. z.). Iz zakona so izpuščena vsa določila o dajanju osebnih podatkov (čl. 87 st. z.) ter o obveznostih Pristojnih organov (čl. 89, 90, 91 st. z.). V čl. 142 je ostala samo obveznost pristojnega organa, da mora pri nesrečah s poškodbami takoj obvestiti najbližji zdravstveni zavod.
IzpuSčene so vse določbe glede športnih prireditev na cesti (čl. 92, 93. 94 st. ?.). Vsa potrebna določila vsebuje
veljavni republiški zakon.
Glede prometnih znakov so bile izpuščene podrobnejše določbe o postavljanju znakov (čl. 96 st. z.), o nadzorstvu nad njimi (čl. 97 st. z.) ter odgovornosti za škodo, ki je nastala zaradi nepravilnega znaka (čl. 98 st. z.).
Novo je določilo v čl. 118, da je treba znake stalno prilagajati spremenjenim prometnim razmeram ter določilo v čl. 119, Ua je prepovedano dajati na znak ali njegov steber karkoli, kar ni v zvezi s pomenom znaka.
V čl. 121, 122 in 123 so nekoliko podrobneje opisane osnovne značilnosti glavnih 3 vrst prometnih znakov: za nevarnosti, izrecne odredbe in obvestila.
Pri svetlobnih prometnih znakih je odpadlo določilo (čl. 105 st. z.), da je lahko srednja črta vozišča na javni cesti zaznamovana z refleksnimi stekli ali odsevajočimi snovmi bele barve. V čl. 124 do 129 so podrobneje opisane naprave za dajanje svetlobnih promet-n"i znakov.
Popolnoma novo določilo je v čl. (J_27, ki govori o pomenu rdečih prekri-
žanih črt (zaprt prometni pas) in zeleni puščici obrnjeni navzdol (prost prometni pas) na vozišču z več prometnimi pasovi.
V čl. 132 do 137 so zopet nekoliko podrobneje opisani znaki in naprave pri prehodu ceste čez železniško progo.
Glede zaznamovanja del na cesti določa čl. 138, da morajo biti braniki zaradi boljše vidljivosti ponoči prevlečeni s snovmi, ki odsevajo svetlobo ali opremljeni z refleksnimi stekli ah lučmi oranžne barve.
Odpadla so vsa podrobnejša določila glede priprave voznika za vozniški izpit. To bo urejala republiška zakonodaja. V načelu novo pa je določilo čl. 146: Vozniški izpit za voznika motornega vozila sme delati le kandidat, ki seje prej pripravil za vozniški izpit. Novo je tudi v čl. 148: Lastnost inštruktorja se pridobi z izpitom za inštruktorja ali z ustrezno šolo.
Pri vozniških dovoljenjih (čl. 122 st. z.) je odpadla P" kategorija motornih vozil in vse določbe v zvezi s tem. Dosedanja F kategorija motornih vozil se deli od sedaj dalje na motorna vozila, ki spadajo v B ali C kategorijo v odvisnosti od teže ter na kmetijske traktorje, ki po novem ne spadajo med motorna vozila in zanje ni potrebno v novem zakonu predpisano vozniško dovoljenje. Za kmetijske traktorje bodo veljali republiški predpisi.
Važno je novo določilo v čl. 153. Vozniki z vozniškim dovoljenjem za B kategorijo imajo pravico voziti ta vozila tudi, kadar so jim dodana priklopna vozila, katerih teža nc presega teže vlečnega vozila, če največja dovoljena teža teh VOZU ne presega 3.500 kg. (Isto velja tudi za voznike motornih vozil C in D). Lažji traktorji spadajo po tem določilu v B kategorijo.
Odpadlo je določilo (čl. 122 st. z.), kdo izdaja vozniška dovoljenja in določilo (čl. 123 st. z.), da se sme izdati vozniško dovoljenje za C in D kategorijo samo tistemu, ki ima ustrezno strokovno izobrazbo.
V zakonu pa so nova določila, ki so bila prej raztresena po raznih predpisih.
Cl. 154: Vozniško dovoljenje se izdaja z omejeno veljavnostjo petih let.
Cl. 156: Vozniško dovoljenje se izda na obrazcu, ki je enoten za vso Jugoslavijo. Cc so podatki napisani v cirilici, morajo biti za uporabo vozniškega dovoljenja v tujini napisani tudi v latinici.
Manjše spremembe so v čl. 159, 160. 162, 163 glede tujih vozniških dovoljenj.
Glede vozniškega dovoljenja je zelo ostra kazenska določba k čl. 164. V čl. 206 stoji: Voznik, ki pri vožnji motornega vozila nima pri sebi veljavnega vozniškega dovoljenja, se kaznuje z denarno kaznijo od 100 do 500 dinarjev ali z zaporom do 30 dni. Zato: ne pozabljajte vozniških dovoljenj doma!
Odpadle so določbe o kontrolnih zdravniških pregledih (čl. 135 si.z.). To bodo urejevali drugi predpisi. Odpadla so tudi določila o kontroli alkoholizi-ranosti pri prometnih nesrečah (čl. 142 st.z.).
V čl. 169 je bilo znižano dovoljeno trajanje vožnje za voznike, ki vozijo avtobus ali tovorno motorno vozilo z največjo dovoljeno težo nad 3.500 kg. Skupno trajanje vožnje ne sme v času 24 ur presegati 8 ur vožnje (prej 9). Novo je določilo v čl. 170, da mora prebiti nepretrgani počitek voznik zunaj vozila, če pa je v vozilu prirejeno ležišče, pa mora vozilo tisti čas stati. Novo je v čl. 171: Avtobusi,
kakor tudi motorna vozila in skupine vozil, katerih največja dovoljena teža presega 20 ton, morajo imeti na relacijah, ki so daljše kot 500 km, dva voznika oziroma mora biti na takšnih relacijah voznik zamenjan po prevoženih 500 kilometrih. Te določbe pa se ne uporablja za voznike motornih vozil v linijskem javnem mestnem prometu (čl. 173).
Odpadla je določba (čl. 146 st. z.) o načinu nadziranja trajanja vožnje in delavnem času voznikov motornih vozil.
Odpadle so določbe (čl. 152 st. z.), ki natančneje določajo roke, v katerih morajo biti onesposobljena vozila umaknjena z vozišča ali z drugih delov ceste. Glede tega veljajo splošna določila 25. čl. novega zakona, kar je že bilo omenjeno v enem prejšnjih prispevkov.
Novi zakon določa v čl. 174, 175, 176 nekoliko natančneje pogoje, katerim morajo ustrezati motoma vozila; pogoje za izločanje motornih vozil v promet in določila o homologaciji naprav, delov in opreme na motornih vozilih.
Glede registracije motornih in priklopnih vozil je odpadla obveznost registracije kmetijskih strojev in naprav, ki se premikajo s pomočjo lastnega motorja in na ravni cesti ne morejo razviti večje hitrosti kot 30 km/h (čl. 154 st. z.). Po zakonu namreč to niso motorna vozila in bodo morali to urejevati republiški predpisi.
Iz istega člena je odpadla tudi določba o organih, ki opravljajo registracijo. Odpadel je čl. 15 st. z., ki natančneje določa, kdaj ni dovoljeno registrirati vozil.
Iz čl. 156 st. z. so odpadla določila o registracijskih območjih, iz čl. 159 st. z. pa določilo o roku 30 dni za registracijo motornih vozil, kijih uporabljajo tuji predstavniki, ostali tujci in jugoslovanski državljani, ki se za stalno vrnejo v Jugoslavijo.
Novi zakon določa v čl. 180, da mora biti obrazec prometnega dovoljenja enoten za vso državo, za uporabo v tujini pa morajo biti podatki napisani tudi v latinici.
V čl. 181 so naštete vse vrste registerskih tablic za motoma vozila. Vseh je 8 vrst tablic.
V čl. 190 se spremenjeno določilo glasi: Tehnični pregled motornih in priklopnih vozil se opravlja najmanj enkrat na leto. V istem členu in v čl. 191 so v načelu naštete dolžnosti, ki jih ima organizacija, ki opravlja tehnične preglede.
Iz zakona so izpuščena podrobnejša določila o tehničnem pregledu motornih in priklopnih vozil (čl. 164, 165, 166 st. z. ). Izpuščena je obveznost (čl. 165 st. z.), da mora imeti voznik s seboj karton o tehničnem pregledu in ga na zahtevo pooblaščenega delavca pokazati.
Izpuščeni so vsi podrobnejši ukrepi za varnost prometa (čl. 167, 168, 169. 170, 171 st. z.). To so: prometne omejitve na določenih cestah, odgovornosti delovnih organizacij, ki skrbe za ceste, odgovornosti strokovnih komisij, ki potrjujejo razne načrte v zvezi s cestami ter organov in organizacij, ki skrbe za pospeševanje prometne izobrazbe in vzgoje.
V čl. 193 je novo določilo, da se odvzame vozniku tudi mednarodno vozniško dovoljenje (če ga ima), kadar mu je odvzeto vozniško dovoljenje. Prav tako se to odvzame rudi tistemu vozniku, ki mu je bilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje, dokler ne gre na zdravniški pregled, na katerega gaje napotil pristojni organ. Popolnoma nov je čl 195, ki ravi: Voznik motornega vozila, i stori v krajšem času več hujših prometnih prekrškov, je lahko poslan na preverjanje, ali pozna predpise o prometni varnosti, oziroma na preverjanje ali ima potrebno spretnost za vožnjo motornega vozila. Na to preverjanje ga pošlje organ, ki voznika vodi v evidenci.
Ce je preverjanje za voznika negativno, se mu začasno odvzame vozniško dovoljenje, voznika pa pošlje na ponovno preverjanje, kot to določa republiški predpis. Zaenkrat tega republiškega predpisa še ni.
Iz Pravilnika o pravilih cestnega prometa so.povzetc v čl. 114, 115. 116 glavna določila glede tovora na vozilu z manjšimi dopolnitvami. Tako ne sme tovor segati čez najbolj oddaljeno točko na sprednji strani vozila več kot 1 m. Nova so določila v čl. 198 glede voznih redov v linijskem cestnem prometu in kontroli le-teh.
Vse ostale določbe v Pravilniku, ki jih ni prevzel novi zakon, so nehale veljati. Te določbe so v glavnem dopolnjevale v podrobnostih stari zakon. Tu jih ne bomo navajali.
Glede kazni za razne prekrške so bile glavne stvari že povedane v uvodnem članku tega prispevka. Kazni so prilagojene novim pogojem in novem zakonu. Tu bomo omenili samo nekatere važnejše spremembe.
Odpadla je določba (čl. 179 st. z.), da lahko storilec prekrška, za katerega je predpisana denarna kazen, ki se izreka takoj na mestu, lahko to kazen plača v 8 dnevih od dneva, ko je storil prekršek.
Novo pa je določilo v čl. 214, da mora sodnik pri zahtevah za uvedbo prestopka, kjer je priloženo vozniško dovoljenje, to dovoljenje vrniti v sedmih dneh (prej v 3 dneh) od prejema zahteve, če ne izda odločbe o prekršku. V čl. 205 pa je določeno, da mora organ, katerega delavec je odvzel vozniško dovoljenje, najpozneje v 3 dneh poslati dovoljenje skupaj z zahtevo za uvedbo postopka sodniku za prekrške.
Nova je določba čl. 215, ki jo sicer že vsebuje republiški zakon, da voznik — inštruktor, kateremu je bilo zaradi prekrška odvzeto vozniško dovoljenje, ne sme poučevati kandidatov za voznika tisti čas, za katerega mu je bil izrečen varstveni ukrep.
To so v kratkem glavne spremembe, ki jih prinaša novi zakon. Ko bo izšel še republiški zakon, ki bo dopolnil predvidena določila, se bomo seznanili še s tem.
V primeru okvare na cesti se lahko poslužite »VLEČNE SLUŽBE«, ki jo opravlja Pavel Novak, Preser-je, Tovarniška 27 Radomlje, telefon (061) 72-784.
Posvet sekretarjev ZK v Jaršah
Komite Občinske konference ZKS Domžale je organiziral posvet za sekretarje osnovnih organizacij ZK in predsednike komisij pri komiteju občinske konference ZKS o posameznih aktualnih vprašanjih. Namen posvetovanja je bil, kako pospešiti uresničevanje kongresnih dokumentov, analizirati idejno-politične in družbenoekonomske razmere v občini, delo osnovnih organizacij in vodstev ZK ter njihovo okrepitev za akcijsko delovanje.
Na posvetovanju so bile obdelane naslednje teme:
— uresničevanje politike gospodarske stabilizacije in izgradnje družbenoekonomskega sistema,
— naloge ZK na področju vzgoje in izobraževanja ter kulture,
— naloge ZK v pripravah na SLO in utrjevanje družbene samozaščite,
— naloge ZK na področju socialne politike,
— metode političnega delovanja ZK,
— idejno in politično utrjevanje delovanja ZK na območju občine,
— družbeni dogovor o splošni in skupni porabi.
Ker je celotni program izhajal iz tega, da bi dal akcijsko usmerjenost v delovanje osnovnih organizacij ZK, so bila posamezna vprašanja obdelana na osnovi konkretnega stanja v naši občini. Posamezne teme so predavali člani komiteja in občinske skupščine.
O poteku in zaključkih posvetovanja bomo obširneje poročali v prihodnji številki.
Posvetovanje sekretarjev osnovnih organizacij ZK v Jaršah
Letna konferenca 00 ZSMS Lukovica
9. novembra 1974 seje zbralo v dvorani Zadružnega doma v Lukovici nad 30 članov 00 ZSMS Lukovica. Prisotni so bili tudi: sekretar OK ZSMS Domžale tov. Lado Goričan, predstavnica 00 ZSMS Trojane - Majda Keršič, predstavnica 00 ZSMS Prevoje -Šentvid - Darja Lenček. predstavnik AMD Lukovica - tov. Ciril Komotar in direktor čevljarskega podjetja ..MOJCA" - tov. Franci Capuder. O dvoletnem delu 00 ZSMS Lukovica je poročal njen predsednik Niko Urba-nija. Najprej je pokritiziral premajhno angažiranost nekaterih mladincev. Nobena organizacija ni tako urejena, da bi svojim članom pripravljala le zabave in izlete. Nedelavni mladinci večajo le število članstva, ne zavedajo pa se, da organizaciji s tem še ne koristijo. V nadaljnjem govoru je povedal, da se v bodoče ne bo treba ukvarjati s podobnimi problemi, ker računa na večjo zainteresira-
nost mladih. Na političnem področju ni bilo največ narejenega, vendar je močno izstopala članica Davorina Vreček, ki je zastopala komuniste iz Domžal in Kamnika na X. kongresu ZKJ v Beogradu. Organizirano je bilo tudi predavanje o političnem položaju v Evropi, ki ga je vodil tov. Janez Vreček in predavanje o problemu šolstva v naši občini, ki gaje vodil tov. Valentin Perne. O kulturnem delu je spregovoril kulturni referent Miran Pezdirc. Pestro kulturno dejavnost 00 ZSMS Lukovica v preteklem obdobju kaže dejstvo, da praktično celotno gledališko skupino sestavljajo naši mladinci (preko 30), 7 mladincev pa je včlanjenih v moški pevski zbor pri istem društvu. Samostojno smo priredili proslavi ob dnevu republike 1972, 1973, pripravili smo program za praznovanje Dneva žena leta 1973 in sodelovali pri enaki prireditvi letos spomladi, v sodelovanju z 00 ZSMS Dob in
Prevoje - Šentvid smo organizirali uspelo prireditev Kviz o Prešernu februarja letos, pomagali pa smo mladincem iz OS Brdo pri izvedbi „Veselega večera".
O športnem udejstvovanju je spregovoril športni referent Janez Poljanšek. 25. 2. 1973 je bil organiziran v Kosezah smuk. Na tem tekmovanju je ekipa Lukovice osvojila 1. mesto. Jeseni 1973 so Lukovčani sodelovali na šestero-boju in v skupni razvrstitvi zasedli 2. mesto (šah, namizni tenis, kegljanje). V majskih igrah 1974 so bili v šahu tretji, v streljanju ekipno drugi, med posamezniki v streljanju z zračno puško pa je Marico KRULEJ zasedel prvo mesto. Precej mladincev je vključenih v NK Lukovica, v prostem času pa igrajo mladinci tudi namizni tenis, košarko, nogomet, pozimi pa si krepijo telesa v telo vadnici OŠ Janko Kersnik na Brdu.
Poročila so bila podana precej kritično, kar je vzpodbudilo živahno razpravo. V njej so bili predlogi kot: poživiti klubsko dejavnost, povabiti pesnike in pisatelje, organizirati več športnih tekmovanj, poročati več v Občinskem poročevalcu, tesneje se povezati z 00 ZSMS v ostalih krajih in delovno organizacijo Mojca,   več  mladih  vključiti v
AMD Lukovico in organizirati še ostalo dejavnost.
Izvoljeno je bilo novo vodstvo: Helena Kralj-Serša za predsednico, Tone Gostič za sekretarja, Simona Komatar za blagajnika.
Nova predsednica je obrazložila osnovni program dela aktiva v prihodnjem obdobju in predvsem poudarila, da je osnovni pogoj plodnega delovanja v izvedbi posameznih akcij. Tako je nanizala vrsto problemov, ki se pojavljajo na območju mladinskega aktiva, vendar pa je potrebno vse te probleme reševati z akcijo, ne pa samo z besedami. Poudarila je, da je osnovna naloga organizacije, da sodelujejo vsi njeni člani na vseh področjih dela in da ne sme biti organizacij in društev, v katerih ne bi prihajalo do izraza vse tisto, kar hočejo mladi doseči pri delu posameznih družbenopolitičnih organizacij in društev. Osnovna naloga pa bo tudi v bodoče skrb za povezavo z ostalimi 00 ZSMS, družbenopolitičnimi organizacijami, predvsem pa s krajevno skupnostjo, v kateri ne bo nikoli zmanjkalo dela za njihove akcije. Poudarila je tudi, da mladi predstavljajo del samoupravne skupnosti in da ne smejo stati ob strani pri dogajanjih  v krajevni skupnosti in
°',Č'n'' Viktor Jemec
NOVOLETNI TURNIR V NAMIZNEM TENISU
Športno društvo Radomlje je koncem meseca decembra priredilo novoletni turnir, na katerem je nastopilo 40 tekmovalcev iz vseh krajev v občini. Tekmovanje je bilo organizirano po sistemu „na izpadanje". Zmagovalec novoletnega turnirja je bil JESE-NŠEK (TVD PARTIZAN Jarše) drugi KOROŠEC (TVD PARTIZAN Jarše), tretje in četrto mesto pa sta zasedla JUMANT (DOB) IN KAVČIČ (TVD PARTIZAN Jarše).
Turnir je bil organizacijsko dobro pripravljen, vendar pa kvalitetno mnogo slabši kot prejšnje leto. I. Lipovšek
USPELA PROSLAVA DNEVA JLA V MORAVČAH
Dan JLA smo v Moravčah dostojno proslavili. Osnovna organizacija ZRVS je pripravila uspelo proslavo v Partizanskem domu. Poleg članov ZRVS so na njej sodelovali tudi člani Kulturno prosvetnega društva, moški pevski zbor, posamezne točke pa so prispevali tudi mladinci in pionirji. Razveseljivo je tudi dejstvo, da so se Moravčani množično udeležili proslave.
Učenci so v šoli pisali naloge na temo o JLA. Osnovna organizacija ZRVS pa je tri najboljše naloge nagradila. T.T.
OBVESTILO
Vse borce Kamniško — zasavskega odreda, kakor tudi vse svojce padlih in umrlih pripadnikov tega odreda prosimo, da dostavijo krajevnim organizacijam ZB NOV podatke o ljudeh, ki so bili povezani s tem odredom. Zaradi tega, ker bi radi dopolnili knjigo o zgodovini Kamniško — zasavskega odreda vas prosimo, da posredujete naslednje podatke:
1. priimek in ime (in tudi ilegalno ime).
2. Rojstne podatke. \
3. Točen naslov — ali datum in kraj smrti padlega ali umrlega tovariša.
4. V kateri enoti Kamniško - zasavskega odreda je bil in to od .. . do .. . časa.
5. Funkcijo, ki jo je imel v enoti in vojaški čin, ki gaje imel. Prepričani smo, da boste te podatke čimpreje posredovali vodstvom
krajevnih organizacij ZB NOV, da bomo lahko dopolnili celotno zgodovinsko gradivo o Kamniško - zasavskem odredu.
Občinski odbor ZZB NOV Domžale
Stanovanjsko gospodarstvo
POROČILO O DELU ORGANOV SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI IN NJENIH ENOT V DECEMBRU 1974
Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti
Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti je imela 12. decembra 1974 svojo drugo sejo, na kateri je obravnavala več vprašanj pomembnih za nadaljnje uspešno delo na področju dejavnosti samoupravne stanovanjske skupnosti.
V nadaljevanju bomo zelo na kratko povzeli vsebino razprav po vsaki točki dnevnega reda:
1. Pod prvo točko dnevnega reda je skupščina obravnavala poročilo strokovne službe pri Biro 71, Domžale, ki opravlja posle za samoupravno stanovanjsko skupnost in njene enote, o dosedanjem delu na realizaciji nove stanovanjske reforme. Delegati so z vabili prejeli pismeno poročilo v zvezi s to točko. Kratek povzetek za uvdo je podal predstavnik strokovne službe pri Biro 71, Domžale, tov. Deletič. V svojem povzetku je najprej navedel pozitivne dosežke in realizacijo nove stanovanjske reforme v naši občini, nato pa spregovoril tudi o slabostih pomanjkljivostih in novih nalogah.
V svojem izvajanju je tov. Deletič poudaril naslednje:
— v naši občini nam je uspelo sprejeti pravočasno vse akte, ki jih pogojuje republiška zakonodaja;
— pravočasno smo ustanovili vse tri enote samoupravne stanovanjske skupnosti in samoupravno stanovanjsko skupnost;
— zagotovili smo v glavnem vse pogoje za normalno, zakonito in uspešno delo enot in skupnosti;
— pravočasno smo obračali sredstva, ki se združujejo za stanovanjsko gradnjo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu;
— sredstva smo obračali v skladu z zakonskim namenom;
— kupili srno 125 stanovanj iz sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada, ki so in bodo podeljena upravičencem;
— iz sredstev, ki se združujejo za organizirano in usmerjeno stanovanjsko gradnjo, je podeljenih 12 milijonov novih dinarjev posojil upravičencem.
— dosegli smo precejšnjo stopnjo v informiranosti javnosti, ker dokazuje tudi udeležba na javnih natečajih.
Poleg pozitivnih rezultatov so se v dosedanjem delovanju pokazale tudi pomanjkljivosti v glavnem iz objektivnih razlogov. V bodoče se bo potrebno v večji meri angažirati na naslednjih vprašanjih:
— izdelati temeljito analizo realizacije tekočega srednjeročnega plana stanovanjske gradnje v naši občini;
— pričetek z delom na izdelavi novega srednjeročnega plana stanovanjske gradnje do leta 1980;
— delegati morajo odgovorno pristopati k opravljanju svojih dolžnosti v organih skupnosti in njenih enot ter v svojem okolju. To predvsem velja za nekatere, ki se tudi sej ne udeležujejo;
— strokovne službe v delovnih organizacijah, ki skrbijo za stanovanjsko problematiko, morajo bolj odgovorno delati ter biti v stalnem kontaktu z delegati in strokovno službo skupnosti;
— sprožiti je potrebno postopek za odrpavo zakonskih nejasnosti;
— stalno in pravočasno prilagajati splošne akte samoupravne stanovanjske skupnosti in njenih enot potrebam prakse in zakonodaje;
— posebno skrb moramo posvetiti koordinaciji vseh dejavnikov s področja stanovanjskega gospodarstva;
— posvetiti skrb za izboljšanje vzdrževanja stanovanj v mejah objektivnih možnosti ter razvoju hišne stanovanjske samouprave;
še nadalje skrbeti za popolno in pravilno informiranost, pri tem morajo biti delegati vključeni v večji meri, kot so bili do sedaj.
Skupščina je pozitivno ocenila dosedanje delo na realizaciji nove stanovanjske reforme v naši občini. V zvezi s tem so se diskusije udeležili naslednji tovariši:
Bolhar, Kovač, Torelli, Len-ček, Vodeb, Klemene, Kos, Kor-bun, Držič in drugi, ki so opozorili na:
— nizke stanarine in s tem v zvezi problemom vzdrževanja obstoječega stanovanjskega sklada;
— potrebo decentralizacije stanovanjske gradnje;
— umestnosti in racionalnosti individualne in blokovne gradnje;
— združevanju interesov pri realizaciji decentralizacije stanovanjske gradnje;
— potrebo sprejetja stanovanjskega standarda;
—, potrebo usmerjene gradnje;
— potrebo zadržati sedanji odstotek prispevka od bruto osebnih dohodkov za stanovnajsko gradnjo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu;
— potrebo odprtosti glede priseljevanja in istočasno potrebo iskanja racionalnih rešitev delnih problemov, ki jih priseljevanje povzroča (vrtec, šole itd.)
2. Pod drugo točko dnevnega reda je skupščina obravnavala program dela organov samoupravne stanovanjske skupnosti in jih soglasno sprejela.
3. Skupščina je razpravljala o ustanovitvi strokovne službe za opravljanje storitev samoupravne stanovanjske skupnosti, njenih enot in organov. Skupščina je pozitivno ocenila dosedanje delo strokovne službe pri Biro 71, Domžale in pooblastila izvršilni odbor, da z delovno organizacijo Biro 71, Domžale podpiše dolgoročno pogodbo o nadljnjem upravljanju vseh poslov za potrebe samoupravne stanovanjske skupnosti, njenih enot in organov.
4. V skladu z družbenim dogovorom je skupščina odobrila dodatno pomoč za odpravo posledic na Kozjanskem v višini 0,20 % od bruto osebnih dohodkov v breme sredstev, ki se združujejo za kreditiranje organizirane in usmerjene stanovanjske gradnje v naši občini. Za podpisuika dogovora je imenovan delegat skupščine in predsednik zbora delegatov samoupravne enote za gradtiev stanovanj tov. Anton Smole.
5. Za stalnega delegata v skupščini zveze samoupravnih stanovanjskih skupnosti Slovenije je bil izvoljen tov. Slavko Petek.
6. V iniciativni odbor za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti socialnega varstva v naši občini so bili izvoljeni naslednji delegati: Betka Močnik, Ignac Vodnik, Valentin Pavli.
7. Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti je pod sedmo točko svoje druge redne seje obravnavala prošnjo ZZB NOV za odobritev premostitvenega pomoč v stanovanjskem gospodarstvu odobritev premostitvenega posojila iz povsem upra-vičljivih razlogov.
8. Prav tako je skupščina obravnavala družbeni dogovor ljubljanske regije o osebnih dohodkih in nadomestilih voljenim in imenovanim funkcionarjem ter profesionalcem. Skupščina je sprejela sklep o pristopu k temu dogovoru in za podpisnika imenovala predsednika skupščine tov. Ivana Deržiča.
Istočasno je skupščina naročila strokovni službi, da pripravi predlog pravilnika o nadomestilih stroškov delegatom in funkcionarjem skupščine samoupravne stanovanjske skuppnosti, njenih enot in organov.
9. Nadalje je skupščina obravnavala prošnjo, ki jo je Društvo upokojencev naslovilo na skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti za pomoč ki jo potrebuje pri rešitvi problema pričetka gradnje doma za ostarele. Delegati so obsodili ravnanje tovarne Alko, ki zavira pričetek gradnje, ker ne odstopi 1000-1700 m2 zemlje, ki jo trenutno ne potrebuje. V do-glednem času pa se bo moralo podjetje seliti na primernejšo lokacijo, zaradi razvoja centra Domžal. Skupščina se je enoglasno opredelila, da da polno podporo Društvu upokojencev pri realizaciji gradnje doma za ostarele.
10. Na koncu je skupščina obravnavala pod točko razno rezultate vprašalnika o primernosti časa sklicevanja sej skupščine. Večina delegatov se je opredelila za sklicevanje sej s pri-četkom ob 7. oz. 8. uri. Prav tako se je skupščina zavzela za zaostritev odgovornosti delegatov, še posebno glede udeležbe v delu organov.
Kot je razvidno, je imela skupščina zelo obširen in zahteven ter pomemben dnevni red. Ne glede na to, da je bila komaj sklepčna, pa je seja zaradi plodne in odgovorne diskusije prisotnih delegatov ter zaradi realnih sklepov popolnoma uspela in smo upravičeno lahko optimisti.
Izvršilni odbor skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti
Druga seja izvršilnega odbora skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti, ki je bila sklicana za 27. 12. 1974, je žal bila nesklepčna. Temu je prav gotovo 'razlog tudi neugoden termin.
Samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu
Izvršilni odbor Dn£ 27 ]2 ]Q74
je bila 16. redna seja izvršilnega odbora Samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
1. Izvršilni odbor je obravnaval izvrševanje sklepov 15. redne seje in ugotovil, da so vsi sklepi bili izvršeni.
2. Nadalje je obravnaval pogodbo z LB - podružnico Domžale o vračanju sredstev bivšega stanovanjskega sklada. Odplačilna doba za vrnitev bi znašala 14 let in obrestna mera 1 %. Za podpis pogodbe je bil določen predsednik izvršilnega odbora tov. Franc Lapajne.
3. Izvršilni odbor je obravnaval tudi prošnjo ZZB NOV za odobritev premostitvenega posojila in jo ugodno rešil.
4. Prav tako je izvršilni odbor obravnval predlog sprememb in dopolnitev pravilnika o dodeljevanju stanovanj solidarnostnega stanovanjskega sklada. Pravilnik je bil objavljen v Poročevalcu in dan v javno razpravo.
5. Izvršilni odbor je sklenil, da se razpiše 3. javni natečaj o podeljevanju solidarsnotnih stanovanj vmesecu februarju.
Razvidno je, da je izvršilni odbor zbora delegatov obravnaval pomembna vprašanja.
Samoupravna enota za graditev stanovanj
Izvršilni odbor
Izvršilni odbor zbora delegatov je 26. 12. 1974 imel svojo 9. redno sejo, na kateri je obravnaval:
1. izvrševanje sklepov 8. redne
seje,
2. problem plačevanja storitev strokovne službe,
3. 3. javni natečaj in
4. spremembe in dopolnitve pravilnika o podeljevanju posojil.
Najpomembnejše je to, da je bil sprejet predlog sprememb in dopolnitev pravilnika o podeljevanju posojil, ki je bil tudi dan v javno razpravo.
Prav tako je zelo pomemben sklep izvršilnega odbora, da se februarja v Občinskem poročevalcu objavi že 3. javni natečaj.
To poročilo je le skromen podatek obsežnega in pombnega dela samo nekaterih organov Samoupravne stanovanjske skupnosti in njenih enot. Zaželeno bi bilo, da se doseže še pri drugih delegatih vsaj takšna stopnja odgovornosti, da v bodoče ne bo problem sklepčnosti, kot je bil do
sedaJ- Deletič Cedomir
dipl. oec.
SPOMIN NA IVANA DOLINSKA — VINKA
stregla nemška zaseda. Jože Korenin je bil takoj mrtev. Vinko pa je zaradi ran umrl nekaj ur kasneje.
Z Vinkom sva bila neločljiva prijatelja zato sva skupaj sodelovala v vseh akcijah. Večkrat se spomnim posvetila v knjigi Ukana, ki mi ga je napisal Tone Svetina ,,Hrabrim pomaga sreča", vendar pa  Ivanu  Dolinšku-Vinku tudi
sreča in pogum nista pomagala dočakati svobode. SAVO
Naše bralce prosimo, da sporočijo uredništvu imena in priimka ostalih dveh tovarišev, ki sta na sliki skupaj s tovarišem Ivanom Dolinškom-Vinkom, ker ne moremo zvedeti za njuni imeni.
Uredništvo
DELO MLADIH V HELIOSU
Zelo hraber in drzen član VOS grupe v Domžalah je bil tudi Ivan DOLINŠEK-Vinko doma iz Mengša. Rodil se je 8. 3. 1925 v revni delavski družini v Mengšu. Po končani meščanski šoli se je učil za pečarja v Ljubljani. Februarja 1943 je bil mobiliziran v nemško vojsko. Transport z mobiliziranci so Nemci v Kranju zastražili in
Ker vosovci nismo imeli takega orožja smo sklenili dobiti mitraljez.
Povezali smo se z terenci, da bi nam posredovali čim več podatkov o gibanju Nemcev v župnišcu. Povedali so, da imajo Nemci kosilo vsak dan točno ob 12. uri in da pride takrat iz zvonika tudi trojka, mitraljez pa ostane v zvo-
Slika je nastala nekaj dni pred formiranjem Šlandrove brigade na Sipku nad Blagovico. Prvi na levi je Ivan Dolinšek - Vinko
pripravili za odhod proti Avstriji. Vinku je uspelo v zadnjem momentu pobegniti na vlak ki je pripeljal iz Jesenic. Pod vagonom med kolesi se je pripeljal do Homca, kjer je izstopil in odšel na kurirsko zvezo v Nožice. Javka je bila pri Kavku (Grašič Jože) v Nožicah. od tam pa je nadaljeval pot v Kamniški bataljon.
Bil je borec Kamniškega bataljona, ko pa se je formirala Šlan-drova brigada je bil z nekaj borci dodeljen na teren in imenovan za sekretarja rajonskega komiteja v Mengšu. To dolžnost je opravljal do konca oktobra 1943, ko je bil imenovan za komisarja domžalske VOS grupe.
Prebivalci Domžal, ki so preživeli okupacijo se spominjajo, da so bili v Domžalah močni oddelki nemške policije in žandarmerije. Vendar pa je kljub temu VOS organizala uspešne akcije, ki so močno odjeknile med prebivlci. Prav zato bi rad opisal akcijo, ki jo je pripravil in tudi uspešno izvedel Ivan Dolinšek-Vinko.
Ker se Nemci tudi v Domžalah niso počutili varne, so v župnišču postavili desetino vojakov, v zvoniku pa so imeli trojko z mitraljezom, ki je dežurala noč in dan.
niku nezavarovan. Napravili smo načrt in izbrali dan napada, terenci z mladino pa so nam priskrbeli kolesa, s katerimi smo se pripeljali do župnišča. Vinko je hitro stekel v zvonik, vzel mitraljez in se vrnil k nam, ki smo ga varovali. Odpeljali smo se proti Trzinu, ne da bi Nemci opazili karkoli.
Ko smo bili že daleč stran, so šele začeli streljati za nami. Težko je opisati naše veselje nad akcijo, ki je bila tako drzna in uspešna. Najbolj ponosen pa je bil seveda Vinko, kije tako ukanil Nemce.Ta mitraljez smo imeli nekaj časa vosovci, kasneje pa smo ga po naročilu okrožnega komiteja dali terenski četi. Odnesel ga je tov. Jože Osojnik-France. ki pa ga je imel le nekaj dni. V borbi pri Oklem je v Kramerjevi hiši zgorel Jože Osojnik, z njim a tudi naš mitraljez. O usodi mitraljeza ni Vinko nikoli zvedel saj je prej padel.
Dne 1. februarja 1944 se je Vinko odpravil s kolesom iskat na Črnuče prijatelja Jožeta Korenina, da bi se priključil partizanom. Ko sta se vračala, ju je pri mostu čez Pšato v Mengeški Loki pre-
Vedno več beremo o delu 00 ZSMS v krajevnih skupnostih in poraja se mi misel, z kaj ne bi pisali o svojem delu tudi mladi iz 00 ZSMS v podjetjih, saj vemo, da tudi te ne držijo križem rok in so nek.tere precej aktivne.
V Heliosu imamo tri TOZD in s tem tudi tri 00 ZSMS, med seboj pa jih povezuje in koordinira njihovo delo koordinacijska konferenca. Sprejeli smo svoj program dela, ki pa se že realizira. Kmalu po ustanovni konferenci smo organizirali ekskurzijo v naš TOZD TKK Srpenica, da bi se spoznali z mladimi, si med seboj izmenjali izkušnje, se dogovorili o našem •nadaljnjem skupnem delu,
Z avtobusom, v katerem smo si s prepevanjem krajšali pot, smo se peljali skozi Ljubljano, Idrijo. Most na Soči, Tolmin, Kobarid in končno prispeli v Srpenico. Tu so nas sprejeli mladinci in člani samoupravnih organov te TOZD ter nam razkazali tovarno in sicer stari in novi obrat ter rudnik gline, iz katere izdelujejo razne kite za okna. Po ogledu tovarne smo se vsi skupaj odpeljali v Bovec in od tod na 2.200 m visoki vrh Kanin. Z gondol smo lahko občudovali čudovito Soško dolino, po kateri se vije modrozelena Soča. obdajajo pa jo Julijske Alpe. Da bi bili njeni čari še lepši, je poskrbelo sonce, ki je po večdnevnem deževju zopet posijalo. Po oke panj u na vrhu Kanina, smo se vrnili v Bovec, kjer so nas gostitelji povabili v hotel Kanin na kosilo in nam pripravili prijetno presenečenje. Poklonili so nam spominsko darilo, ki nas bn skupaj z nepozabnimi trenutki spominjalo na naše prve stike. O marsičem smo se pogovorili in sklenili, da bomo kljub precejšnji oddaljenosti ostali v stalnih stikih.
Naša generacija živi v svobodni domovini, ki jo je ustvaril pepel mrtvih. Ne bi bilo lepo. če se ne bi vsaj enkrat letno spomnili tistih, ki so s svojimi življenji plačali krvavi davek zato, da mi živimo pod svobodnim soncem. Heliosovi mladinci smo za Dan, mrtvih uredili spomenik padlim borcem pod Sumberkom in s tem pokazali, da nismo povsem pozabili nanje in jim izkazali vsaj malo hvaležnosti.
Naša aktivnost se kaže tudi na kulturnem področju, saj smo za praznik republike, 29. november pripravili recital, s katerim smo letos prvič nastopili na proslavi, ki jo podjetje vsako leto pripravi v počastitev ustanovitve nove Jugo-
slavije. V kulturnem programu so Bratje Pirnat zapeli deset pesmi, vmes pa smo tri mladinke in dva mladinca recitirali pesmi iz zbirke Mateja Bora Previharimo viharje. Občinstvo nas je pozdravilo z aplavzom, po končanem izvajanju pa so nam nekateri izrekli pohvalne besede. Tudi program je napovedoval, z veliko uglajenostjo, mladinec. Naše sodelavke in sodelavci so za deset oziroma dvajset let plodnega dela v podjetju dobili darila in priznanja. Kulturni program je bil končan, naši mladi pa so se kaj hitro spremenili v strežno osebje in pridno nosili na mize dobrote, ki so bile namenjene za pogostietev vseh prisotnih.
Drugi dan smo se odzvali povabilu mladih iz Commerca Ljubljana ter nastopili z tecitalom na njihovi proslavi. V spomin na naše prvo srečanje s članico P01..IKEMA so nam poklonili knjižna darila in nas povabili, da smo skupaj Z njimi ostali na zabavi.
Pričeli smo tudi z delovnimi akcijami in sicer zbiramo odpadni papir, ki ga vozimo v Papirnico Količevo. Sodelujemo pri sprejemanju in izvajanju samoupravnih aktov v podjetju, vendar pa se mi zdi, da je še vedno premalo mladih v samoupravnih organih in delegacijah.
Tudi teden solidarnosti v boju proti imperializmu ni šel brez našega odziva mimo. Obiskali so nas palestinski študentje, ki so nam predavali o nastanku Palestine, o njenem zgodovinskem razvoju ter o boju palestinskega ljudstva za osvoboditev.
Za dobre družbenopolitične delavce je potrebno stalno izpopolnjevanje in izobraževanje, zato ZSMS in sindikati pripravljajo razne seminarje. Pred kratkim je bil organiziran dvodnevni seminar za predsednike oz. sekretarje 00 ZSMS in OOS v Jasnici pri Kočevju, katerega so se udeležili štirje mladi iz našega podjetja. Dve mladinki sta bili na tridnevnem seminarju delegatov medobčinskega sindikalnega sveta, eden naš mladinec pa je i odličnim uspehom opravil dvomesečno politično šolo v Jasnici pri Kočevju.
Staro leto se je izteklo. Ob pričetku novega želim, da bi v naših akcij h sodelovalo čimveč mladih, saj bomo le tako lahko izpolnjevali naloge, ki nas čakajo.
Marijana Jemec
IZ DELAVSKE UNIVERZE
V inštruktažnih oddelkih za odrasle imamo v šolskem letu 1974/75 tri razrede, in sicer:
I. letnik dveletne Administrativne šole
II. letnik dveletne Administrativne šole
II. letnik Tehniške tekstilne srednje šole
Matična šola Administrativnih oddelkov je Šolski center za vzgojo pisarniških kadrov v Ljubljani, za Tehniško tekstilno srednjo šolo pa je matična šola Tehniška tekstilna šola v Kranju.
Največ težav dela slušateljicam stenografija in strojepisje, kar je delno tudi razumljivo. Stenografija je predmet, katerega morajo ogromno vaditi, strojepisje pa zahteva tudi dovolj vaj, poleg tega pa je zaželeno, da imajo pisalne stroje tudi doma, ker le na ta način uspešno naredijo izpit iz strojepisja.
V Tehniški tekstilni srednji Soli imamo 2 oddelka v enem letniku in sicer konfekcijsko in tkalsko smer. Skupnih predmetov imajo samo 5, tkalci imajo poleg tega še
Skupina slušateljev štiriletne Tehniške tekstilne šole, ki jo organizira Delavska univerza Domžale
V 1. letniku Administrativne šole je vpisanih 46 slušateljic. v II. letniku Administrativne šole je 37 slušateljic in v II. letniku Tehniške tekstilne srednje šole je 31 slušateljev. Zanimanje za Administrativno šolo se po vpisanih slušate-Ijicah vidi, da je vsko leto večje. Matična šola daje možnost vpisa vsem slušateljicam, ki so dopolnile 16 let starosti, vendar pod pogojem, da so zaposlene. Slušateljice v H. letniku Administrativne šole čaka v letošnjem letu zrelostni izpit, to je matura. Maturo bodo opravljale   i/   petih predmetov.
pet predmetov, dočim imajo kon-fekcionarji še sedem predmetov, dolžni pa so tudi obiskovati ob sobotah v Kranju praktično del pouka. V Tehniško tekstilno šolo so kadrovale slušatelje delovne organizacije, dočim je v Administrativni šoli redek primer, da bi kadrovala delovna organizacija.
Predavanja so v vseh treh oddelkih trikrat tedensko v popoldanskem času. Pred izpiti so še dodatne ure zaradi obnovitve snovi, sami izpiti pa so v tistih dneh, ko ni predavanj. Zavedamo se tega, da je ob predavanjih, izpitih in
Stroji v tiskarni Delavske univerze Domžale in strojniki Rado Rebolj, Metod Žabnikar in Boris Kolenc
poleg redne zaposlitve dejansko potreben maksimalen napor, da lahko redno vsak vpisani dela izpite. Med vpisanimi je tudi veliko takih, ki so že poročeni in ki imajo poleg ostalega tudi družinske obveznosti. Iz dosedanjih izkušenj vidim6, da vsi tisti in tiste, ki so dobro razmislile o tem, da bo šolanje naporno, redno obiskujejo predavanja in redno polagajo izpite. Njihov cilj je, da končajo šolo in da po končani šoli dobijo drugo zaposlitev, ki bo za marsikoga verjetno manj naporna, kot pa je dosedanja.
Na šoli poučujejo predavatelji, ki so zaposleni ali pa stanujejo na območju naše občine. Na večje težave smo naleteli v Tehniški tekstilni srednji šoli, in sicer zaradi tega, ker za posamezne strokovne predmete, ki jih imajo v II. letniku, nimamo ustreznih predavateljev doma, zato morajo predavati predavatelji iz matične šole, to je iz Kranja. Vsa predavanja so v prostorih Poklicne kovinske usnjar-sko-galanterijske šole v Domžalah (bivša I. osnovna šola).
R.
Tehnični urednik glasila Franc Ravnikar in sodelavec Anton Jurovič ob kopirni mizi, kjer se slikajo materiali za glasilo
TURNIR V DOBU
V eni izmed prejšnjih številk Poročevalca ste lahko brali o uspehih mladih igralcev namiznega tenisa, ki delujejo v okviru osnovne org nizacije ZSMS Dob. Ob Novem letu smo pripravili turnir posameznikov in dvojic, na katerem je sodelovalo 16 igralcev. Turnir je organiziralo predsedstvo 00, pokazal pa naj bi moč in spretnost posameznih tekmovalcev, ki se pripravljajo na tekmovanje v okviru tradicionalnega „sedmeroboja".
Tako je bilo v nedeljo, 28. decembra v klubski sobi v gradu Cešenik tekmovanje posameznikov, ki so se borili za praktične nagrade in diplome. Že v izločilnih bojih, ki so bili zelo zanimivi, seje oblikovala najboljša šestorica, ki pa je imela kar precej dela, da se je uvrstila v zaključni del tekmovanja. Šestorica igralcev, ki so še ostali, se je pomerila po sistemu „vsak z vsakim". Največ zbranosti in znanja je pokazal Janez Stare, ki je brez izgubljene igre zasedel prvo mesto, drugi je bil Matija Jeran, tretji pa Vane Juhant, kije prejšnji dan na novoletnem turnirju v Radomljah zasedel odlično tretje mesto. Na četrto mesto se je uvrstil Jani Lutar, peti je bil Ciril Nemec, šesti pa Brane Birk, ki je bil obenem najbolje uvrščeni igralec iz Doba. V četrtek so se med seboj pomerili pari, ki pa jih je bilo
precej manj kot posameznikov, pa niso bili zato nič manj borbeni. Zmagal je par Topolovec-Juhant, pred Birk-Nemec in Juhant-Kuhar.
Organizacija tega dvodnevnega turnirja je bila dobra, pripomniti je treba, da še vedno niso nastopili vsi igralci namiznega tenisa 00 ZSMS Dob. Manjkali so igralci iz Doba, ki se iz takega ali drugačnega razloga turnirja niso udeležili.
Predsedstvo 00 ZSMS Dob pripravlja še turnir v šahu, ki naj bi ga izpeljali v mesecu januarju.
Vsem članom - športnikom naše osnovne organizacije želimo v nastopih v okviru „sedmeroboja" veliko uspeha in športne sreče.
Predsedstvo 00 ZSMS Dob
LETOS ZE TRETJIČ
Z majhno zamudo, začel pa se bo vendarle, bo v mesecu januarju potekal tradicionalni „šesteroboj", ki pa bo letos „sedmeroboj", kajti na razpis osnovne organizacije ZSMS Trojane so se prijavile naslednje 00 ZSMS: Mengeš, Pre serje. Groblje, Dob, Prevoje, Lukovica in Trojane. Mladi se bodo pomerili v namiznem tenisu (v Lukovici), šahu (v Dobu), streljanju z zračno puško (?) in kegljanju (na Trojanah). Lanski zmagovalci iz Doba bodo imeli zelo težko delo, če bodo hoteli ponoviti lanski uspeh. Želimo, da bi tradicionalno športno tekmovanje, ki bo pod pokroviteljstvom OK ZSMS Domžale, lepo steklo, da bomo priča lepim in športnim bojem in da bomo ob koncu vsi zadovoljni. Grošelj
O delu kulturno- prosvetnih društev
Nadaljevanje iz prejšnje številke in konec
KUD „FRANC KOTAR" TRZIN
V začetku leta 1974 je bilo društvo še kar preveč pod vtisom proslav ob 50-letnici društva, ki so jo slavili konec leta 1973.
V začetku leta so imeli občni zbor, na katerem so izvolili nov odbor in določili program dela za sezono 1974/75.
8. februarja so po petih vajah uprizorili Prešernovo „TurjaJko Roza-mundo". V aprilu je mladinska sekcija društva prvič uprizorila komedijo „Zakonski vrtiljak", v režiji Ivana Ručigaja. Igro so dvakrat uprizorili na domačem odru. Za krajevni praznik, 7. julija, so pripravili kulturni program, vendar je proslava zaradi slabega vremena odpadla. V novembru so ponovili komedijo „Zakonski vrtiljak", s katero so tudi gostovali. Za 29. november so uprizorili recital Poldeta Bibiča „Za 29. november".
V letu 1975 bodo uprizorili igro „Matura" in študirali novo igro „Ko bi padli oživeli", v režiji Toneta Ipavca. V tem letu bi radi nabavili tudi prepotrebno ozvočenje, s katerim bodo igre in prireditve prišle do večje veljave.
Antona Janše in jo igrali na prostem na Čebelarskem srečanju. Sodelovali sa tudi na številnih proslavah 8. februarja, 1. maja, 29. novebmra. Proslave so pripravljali z veseljem in vanje vložili veliko truda. Na žalost pa je bil na teh prireditvah le malenkosten obisk, sprašujejo se le zakaj?
V letu 1975 bodo imeli pevci številne nastope, sodelovali bodo pa tudi na reviji pevskih zborov. Gledališka skupina pa pripravlja ljudsko igro „Prisega opolnoči" v režiji Mihe Andrejka. Z igro bodo tudi gostovali.
moraciji. Sodeloval je na prireditvi ob Dnevu žena, za 1. maj v Partizanskem domu, za Dan mladosti 25. maja, ob priliki otvoritve ceste na Vrhpolju ob praznovanju občinskega praznika, v soboto pred praznikom s samostojnim programom, v nedeljo pa skupno z združenimi pevskimi zbori. Sodeloval je tudi na reviji pevskih zborov v Domžalah in na proslavi Slandrove brigade v Litiji. Zbor so posneli tudi na RTV Ljubljana. Zbor je nastopil pri otvoritvi vodovoda v Krascah in za Dan mrtvih pred spomenikom NOV v Moravčah, popoldne pa pred spomenikom žrtvam I. svetovne vojne v Moravčah.
pevskih zborov. Dramska sekcija bo pripravila igro „Plavž", s katero nameravajo tudi gostovati.
OKTET BRATOV PIRNAT IZ JARŠ
V letu 1974 je imel oktet preko 50 vaj in skoraj 20 nastopov v raznih krajih Slovenije. 27. januarja je nastopil v Radomljah na javni radijski oddaji „Koncert iz naših krajev", isti dan
popoldne pa v Cerkljah na javni oddaji RTV Ljubljana „Koncert iz naših krajev".   8.   februarja  so   nastopili na
Moški pevski zbor KUD,,Janko Kersnik " Lukovica
Dramska skupina KUD „Franc Kotar" Trzin ob uprizoritvi Miklove Zale
KUD JANKO KERSNIK" LUKOVICA
V okviru društva delujeta pevski zbor in gledališka skupina.
Moški pevski zbor, ki ga že dolgo vrsto let uspešno vodi prof. Peregrin Capuder, je z uspehom nastopil na Reviji pevskih zborov v Domžalah, na Taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, na Partiznaskem mitingu na Vrhpolju pri Moravčah v okviru prireditev za občinski praznik, v domačem kraju pa je sodeloval na otvoritvi čevljarskega podjetja Mojca, na komemo-racijah ob Dnevu mrtvih, na Prešernovi proslavi, pel je pa tudi na številnih pogrebih. Zbor ima redne tedenske vaje. Razveseljivo je, da se v zbor vključuje vedno več mladih pevcev in da je kljub novemu dotoku obdržal kvalitetno raven petja. Gledališka skupina je v pretekli sezoni pripravila ljudsko igro iz življenja puntarjev „Kosoman". Igro je režiral domačin Miha Andrejka. Tudi scena je bila delo domačina, igralci sami pa so dopolnili in uredili prenosno opremo za svetlobne efekte. Omenjeno dramsko delo je igralska skupina dvakrat prikazala domačemu občinstvu, šestkrat pa gostovala in to v Ihanu, Blagovici. Krašnji, Moravčah, Stahovici in v Zalogu pri Cerkljah. Razen tega so igralci pripravili enodejanko o življenju
PROSVETNO DRUŠTVO „TINE KOS" MORAVČE
Delujeta moški pevski zbor in dramski odsek.
Moški pevski zbor je sodeloval na vseh krajevnih proslavah in žalni komc-
Zbor vodi Miro Capuder in ima redne tedenske vaje. Pred nastopi ali prireditvami vadi tudi trikrat tedensko.
Dramski odsek je skupno s pevskim zborom organiziral proslavo na Vrhpolju. Sodelovali so tudi z recitalom. Z recitacijami so sodelovali tudi na proslavi 1. maja. S kulturnim programom so sodelovali ob priliki predaje novega avtomobila GD Krasce in ob priliki predaje motorne črpalke v Moravčah. Pripravil, je tudi dve kratki igrici ob 2. obletnici srečanj obratov Rašice, s katerima so poželi veliko uspeha.
V letu 1975 namerava zbor pomladiti svoje vrste z mladimi pevci. V načrtu imajo samostojen koncert v Moravčah, nameravajo pa tudi gostovati. S koncertom bodo proslavili 80-letnico ustanovitve prvega pevskega zbora v Moravčah. Ob tej priliki nameravajo izdati brošuro s kratkim orisom kulturnega življenja v Moravčah v sedanji in pretekli dobi. Ob tej priliki bi radi nastopili v novih oblekah. Sodelovali bodo tudi na vseh prireditvah in proslavah v kraju in okolici. Nastopili bodo pa tudi na reviji
Prešernovi proslavi v mali dvorani Olas-bene šole v Domžalah. I 1. maja so nastopili na srečanju oktetov v Šempetru pri Gorici, 18. maja pa na reviji pevskih zborov občine Ljubljana-Siška v Bukovici. 25, maja so imeli dva nastopa ob 5-letnici okteta Jelovica Skofja Loka. 6. junija je Oktet nastopil na prireditvi Zveze borcev na Viru, 8. junija pa na prireditvi ob lOTctnici Boštjanskega okteta v Boštjanu pri Sevnici. 27. julija je nastopil na reviji oktetov v Novem mestu, 28. julija pa na srečanju oktetov 74. V dneh od 29. avgusta do 1. septembra so šli po poteh internacije, kjer so se z nastopom poklonili žrtvam fašizma v koncentracijskem taborišču Dachau. 29. septembra so nastopili pri odkritju plošče df. Antonu Brezniku v Ihanu, 29. oktobra pa na prireditvi RK v Kino dvorani v Domžalah, ob podelitvi priznanj krvodajalcem. 15. novembra so nastopili v Mengšu ob premieri filma Himalajske ekspedicije. Za 29. november so natopili na proslavi v dvorani Komunalnega centra v Domžalah, v tovarni Helios Domžale in v tovarni filca Mengeš.
V letu 1975 bodo nastopili na reviji pevskih zborov, na tradicionalnem srečanju oktetov v Šempetru, peli bodo starčkom v Domu počitka, nastopili na stilnih koncertih v Grobljah, na srečanju oktetov 75 v Šentjerneju. V RTV Ljubljana bodo imeli tonsko snemanje, pa tudi televizijsko snemanje. Poleg tega bodo nastopili tudi še na številnih prireditvah, kamor bodo povabljeni.
MOŠKI PEVSKI ZBOR RADOMLJE
Moški pevski zbor Radomlje deluje v okviru Gasilskega društva Radomlje. Tedensko ima eno vajo in nastopa predvsem v krajevnem obsegu. Zbor je večkrat nastopil skupaj s Pevskim zborom Društva upokojencev Domžale na raznih večjih proslavah in zborovanjih. V zboru sodeluje 18 pevcev. V Radomljah so sodelovali na vseh proslavah in prireditvah, na dekliščini in komemoraciji za 1. november. Skupaj z Mešanim pevskim zborom DKPD Svo-
boda Mengeš in Moškim pevskim zborom Društva upokojencev Domžale so nastopili na celovečernem koncertu v Radomljah, nastopili so pa tudi na reviji pevskih zborov.
V mesecu januarju 1975 so že nastopili na prireditvi v Rudniku pri Radomljah, pripravljajo pa se za celovečerni koncert. Sodelovali bodo tudi na reviji pevskih zborov, na krajevnih prireditvah in večjih občinskih proslavah.
PROSVETNO DRUŠTVO
„JOŽEF VIRK" DOB PRI DOMŽALAH
Člani društva so v letu 1974 pripravili uprizoritev ljudske igre Frana Šaleškega Finžgarja „Dekla Ančka". Poleg tega so sodelovali na prireditvi „Adam Ravbar" na Krumperku. Priprave za uprizoritev igre „Dekla Ančka" so potekale skoraj tri mesece. V tem času so imeli 35 vaj in to od branja teksta, do same generalke. V te vaje je vključeno tudi snemanje filma „Dekla Ančka". Vse njihovo delo spremljajo velike težave, saj nimajo niti primer-
Igralci dramske skupine DPD Svoboda Ihan ob uprizoritvi Cankarjevih Hlapcev
DPDSVOBODA IHAN
V okviru društva deluje le dramska sekcija, ki je uspešno pripravila igro Mire Pucovc ,,Svet brez sovraštva" v režiji Anice Lenič. V Ihanu so imeli tri nastope, z igro pa so gostovali še v Lukovici in Moravčah. Društvo je sodelovalo tudi na proslavi ob 30-lctnici boja na Oklem in pomagalo pri delih ob odkritju spominske plošče slovni-čarju dr. Antonu Brezniku v Ihanu. Člani društva so pomagali tudi pri prodaji knjige „Kronika Ihana". S sredstvi, ki so jih prejeli od Kulturne skupnosti Domžale, so nabavili prepotreben odrski zastor. Sodelovali so tudi na prirditvah ob 100-letnici šole v [hanu.
V letu 1975 so v režiji Toneta Lenčka že nastopili s Cankarejvo dramo ,.Hlapci", katero so že dvakrat uprizorili, gostovali bodo pa še v Lukovici, Moravčah in Beriževem. Sodelovali pa bodo tudi na krajevnih proslavah in po možnosti pripravili še eno dramsko delo.
nega prostora za vaje. Kljub temu so bile vaje vedno dobro obiskane, in tako so člani dokazali veliko volje in resnosti do dela. Delo so dvakrat uprizorili na prostem v Dobu. V zimski sezoni pa nameravajo z delom gostovati še v sosednjih krajih. Veliko sredstev pa so vložili za nabavo ozvočenja.
V letu 1975 nameravajo pripraviti še eno dramsko delo, ki ga želijo pravtako uprizoriti na prostem, kajti dvorane nimajo. Izbrati pa morajo tudi novo lokacijo za uprizarjanje dramskih del na prostem. Seveda bodo morali člani za uresničitev vsega tega vložiti veliko fizičnega dela. V načrtu pa imajo tudi sodelovanje na proslavi krajevnega praznika.
DRUŠTVO ZA RAZISKOVANJE JAM ..SIMON ROBIČ" DOMŽALE
V letu 1974 so že dvanajstič uprizorili prireditev ..Adam Ravbar na Krumperku, ki je postala že tradicionalna kulturna prireditev. Letos je bila ta prireditev, ki so jo popestrili z „Igro
zvoka in svetlobe" zares kvalitetna in je požela med gledalci veliko priznanja. Prireditev je bila na prostem pri Jamarskem domu na Gorjuši. Zahtevala je veliko dela in je zaradi prizadevanja vseh članov društva izredno uspela. Pri prireditvi so sodelovali tudi člani Prosvetnega društva ,,Jože Virk" iz Doba in Prosvetnega društva „Miran Jare" iz Skocjana. V okviru prireditve „Adam Ravbar" so organizirali še „Ljudske običaje", ki so postali tudi že tradicionalni. Pri prireditvi je sodelovala množica ljudi v narodnih nošah. Z gledalci vred jih je verjetno bilo preko 5.000.
Prizadevni jamarji so praznovali tudi 150-letnico rojstva pomembnega biospeleologa in prvega raziskovalca kraškega sveta med Domžalami in Moravčami, Simona Robiča. Ob tej slovesnosti so odprli tudi razstavo o življenju in delu tega raziskovalca. Med drugim so razstavili tudi izkopanine, katere so odkrili v letih 1967-1973 v Bobji jami. Pred jamarskim domom so ob tej priliki postavili spomenik Simonu Robiču, ki je tako prvi spomenik v Sloveniji postavljen znanstveniku s področja speologije. Občinstvu so prikazali več filmov o društveni dejavnosti in med svoje vrste pritegnili več novincev, pa tudi nekaj mladink. Vse doslej je bilo jamarstvo namreč domena moških.
V letu 1975 bodo zopet pripravili prireditvi „Adam Ravbar" in „Ljudski običaji".
S podvojeno močjo se nameravajo posvetiti seveda raziskovanju jam, v načrtu pa imajo tudi delno povečanje jamarskega doma na Gorjuši.
Člani dramske skupine Prosvetnega društva , Jožef Virk" iz Doba pri Domžalah ob uprizoritvi Dekle Ančke
'<' • JI . r
Prosvetno društvo .Miran Jarc" Škocjan ob uprizoritvi drame Staneta Stražarja Bratova kri
PROSVETNO DRUŠTVO „MIRAN JARC" ŠKOCJAN
V letu 1974 so uprizorili dramo Staneta Stražarja s tematiko iz NOV „Bratova kri". Igro so uprizorili trikrat v Skocjanu, enkrat pa v Domžalah oz. Zaborštu, kjer je bila zelo lepo obiskana. Pri tej igri je sodelovala predvsem mladina - preko trideset mladih igralcev - kar je še posebej razveseljivo. V letu 1974 je društvo praznovalo tudi 25-letnico svojega obstoja. Ob tej priliki so podelili društvena priznanja, dolgoltenim in zaslužnim članom pa je podelil priznanja Občinski svet ZKPO Domžale. Za Dan žena so organizirali proslavo, na kateri so sodelovali skupaj z učenci Osnovne šole Krtina. Tudi tu so sodelovali predvsem mladi igralci. Skupaj s foto-kino klubom Mavrica iz Radomelj so snemali krajši film „Vroča menaža". Zaželjeno je, da bi podobnih
sodelovanj med društvi in foto-kino klubom Mavrica bilo Se več. Pridobili so tudi manjše prostore za shranjevanje odvečnih kulis.
V letu 1975 je njihova največja naloga, da, j končali z deli v letnem gledah »ču. Med važnimi nalogami je se ureditev manjše sobe, ki jo nujno potrebujejo za sestanke in začetne bralne vaje. Ta prostor si bodo skušali pridobiti skupaj z gasilskim društvom Studenec, ki namerava razširiti dom. Tudi v letošnjem letu želijo uprizoriti dramsko delo na prostem, kajti dvorane za prireditve nimajo. V sodelovanju s krajevno skupnostjo Krtina bodo pristopili h gradnji prepotrebne dvorane, ki naj bi bila v sklopu trgovine. V planu imajo še proslavo za Dan žena, organizirali pa bodo rudi predvajanje z nekaterimi filmi foto-kino kluba Mavrica iz Radomelj in to v Krtini.
PROSVETNO DRUŠTVO „ZARJA" PREVOJE
Sodelovali so na raznih krajevnih prireditvah in proslavah 1. maja in 29. novembra, predvsem z recitacijami skupaj z mladinskim aktivom. Organizirali so tudi Prešernovo proslavo, proslavo za Dan žena, veseli večer, in sodelovali na komemoraciji ob 1. novembru.
V drugem polletju so obnovili knjižnico, ki je odprta vsako nedeljo dopoldan.
V letu 1975 nameravajo uprizoriti dramsko delo ter organizirati proslave za Dan žena. 1. maj, za Dan republike, posvetiti pa se nameravajo tudi ureditvi doma in dvorane.
LIKOVNO DRUŠTVO PETRA LOBODE DOMŽALE
( Likovno društvo Petra Lobode Domžale je bilo v tej organizacijski obliki ustanovljeno na občnem zboru, 2. oktobra 1974. Takrat je tudi sprejelo predloženi program dela za leto 1975. Pred tem je društvo delovalo kot Likovna skupina - od maja letos z imenom Petra Lobode - v okviru ZKDO Domžale.
Likovna skupina je z delom začela v februarju leta 1973 na pobudo ZKPO in kulturne skupnosti Domžale ter pod strokovnim mentorstvom akad. slikarja Danijela Fuggerja.
Danes šteje društvo 31 aktivnih članov, in sicer: 16 iz Domžal, 5 iz Mengša, 4 iz okolice Domžal (ali iz domžalske občine skupno 25), 4 iz kamniške občine in 2 iz Ljubljane. Starost članov se giblje med 17. in 71. leti, v poprečju pa znaša 33 let. Prav tako so člani razlikujejo v poklicih. Dosedanje delo likovne skupine ni bilo vezano na že vnaprej sprejet program, kljub temu pa je bilo uspešno. Sedanja dejavnost bkovne skupine šteje: 1. organizacija likovne šole, 2. vaja na terenu, 3. razstavna dejavnost in 4. skupni ogledi pomembnejših razstav.
1. Likovna šola: V skupini so združeni nepoklicni likovniki, zato je bila v začetku najpomembnejša naloga dvigniti likovno znanje in izobrazbo slehernega člana. Likovna šola — kot imenujejo redne sestanke in vaje pod vodstvom strokovnega mentorja -je bil zelo dobro zastavljen program, ki ga bodo obdržali tudi v bodoče. Na teh rednih tedenskih dvournih sestankih so se člani doslej seznanili z važnejšimi osnovami tehnike upodabljanja. V letu 1974 so imeli 35 vaj.
2. Vaje na terenu so dopolnilo študiju in njegov praktični pre-
(Nadaljevanje na!4. strani)
izkus. V poletnih mesecih so organizirali vsega 9 takih srečanj na terenu, vendar bi si želeli večje udeležbe. Važen moment pri tem je srečanje z ljudmi, ki jim približajo likovno umetnost in vzbudijo zanimanje. Še posebej velja to za mladino, ki jih ob takih priložnostih vselej obkroža v velikem številu in običajno tudi spontano posnema.
3. V okviru razstavne dejavnosti so predstavili svoja dela v Lenartu in Mengšu, organizirali pa razstavo del lenarške slikarske kolonije v Domžalah. Vse razstave si je skupno ogledalo nad 3.000 ljudi.
4. V skupini — organizirano so si člani ogledali S razstav v Ljubljani in Domžalah.
V tem času so člani trikrat zastopali Likovno skupino tudi na slikarskih kolonijah in sicer v Seliščih v Prekmurju in v Ljutomeru.
FOTO-KINO KLUB MAVRICA RADOMLJE
V zimskih in pomadanskih mesecih leta 1974 so priredili za člane kluba več predavanj o foto in kino tehniki, kompoziciji, filmski estetiki in vzgoji.
Predavali so priznani strokovnjaki iz Foto-kino zveze.
Dramsko-filmska sekcija je s programom filmov, diapozitivov in umetniške besede priredila več predavanj in sicer v Ihanu, Blagovici, internatu STUGS v Domžalah ter za člane Občinskega komiteja ZKS in v Radomljah. Z recitacijami je sodelovala na proslavi Dneva žena v Radomljah in v Rafolčah, kjer so zaigrali tudi odlomek iz Kersnikove dramatizirane povesti ,,Očetov greh". Z recitacijami pa je sodelovala še na proslavi obletnice „Lukove" bolnice na Kolovcu.
Na rednih četrtkovih večerih so člani sekcije studirah, se pripravljali na prireditve, montirali in ozvočevali filme in se pripravljali za snemanje. S svojimi filmi se je sekcija oz. klub udeležil več festivalov (v Mariboru, na Jesenicah), kjer so za uspele filme prejeli nekaj diplom. Sekcija je posnela več igranih in dokumentarnih filmov (Oklo, Kajuhova proslava v Ihanu, Občinski praznik 1974, Vroča menaža, itd.)
Foto-sekcija se je sestajala vsakih štirinajst dni in tudi po potrebi. Člani sekcije so se pripravljali in zbirali gradivo za predavanja z diapozitivi, za razstavo „Prizadeta narava", ki bo v letu 1975. Skrbela je za stalno razstavo v svoji vitrini na šoli Radomlje. Z diapozitivi se je udeležila še gorenjske razstave diapozitivov v Radovljici, kjer je za uspele diapozitive prejela diplomo.
O kino kroniki je zbirala fotografsko gradivo za foto-arhiv, nekaj tega gradiva je tudi pošiljala za objavo v Občinskem poročevalcu. Sekcija kino-kronika je redno snemala vse aktualne
in zanimive dogodke v občini, za katere je bila obveščena. V sekciji kino-kronike delajo predvsem mladi člani, ki se hkrati praktično usposabljajo v snemanju in fotografiranju.
Največ dela pa so imeli z organizacijo in izvedbo XI. festivala
dinski dokumentarni film; Vroča menaža, avtor Janez Kosmač -diplomo za članski igrani film in Slamnikarstvo pod Kamniškimi planinami — diplomo za članski dokumentarni film. S tem uspe
Dramska skupina DKPD Svoboda Mengeš ob uprizoritvi Veronike Deseniške
#  « # ^
Člani Foto-kino kluba M A VRICA pri montiranju posnetih filmov
amaterskega fdma Slovenije, ki jim jo je zaupala, kot priznanje za uspešno delovanje, Foto-kino zveza Slovenije. Festival je bila lepa kulturna manifestacija amaterskega filma v počastitev Dneva republike in številnih pomembnih jubilejev Foto-kino zveze. Pokrovitelja festivala sta bila predsednik skupščine občine Domžale in Kulturna skupnost Domžale. Prav na tem festivalu so člani kluba Mavrica s svojimi filmi dosegli izredno lepe uspehe.
Žirija, ki je ocenjevala 52 filmov iz trinajstih slovenskih klubov je odločila, in dodelila:
Simetrija človeka, avtor Franci Arko - zlato medaljo za mladinski igrani film; Revija mojstra Debevca, avtor Karel Steiner — srebrno medaljo za članski dokumentarni film; Bosi koraki jutra — avtor Peter Roje — srebrno medaljo za mladinski dokumentarni film, Jesenski cvet, avtor Peter Roje — bronasto medaljo za mla-
hom so tudi dostojno proslavili 5. obletnico kluba.
V letu 1975 imajo v načrtu naslednje naloge: tečaj foto-kino tehnike za nove člane in nekaj predavanj ( v zimskem času); izgotovitev več nedokončanih filmov; redno snemanje kino in foto kronike; snemanje več igranih in dokumentarnih filmov; razstavo z naslovom „Prizadeta narava"; udeležbo na vseh klubskih in republiškem festivalu amaterskega filma; sodelovanje na foto razstavah po Sloveniji; v jeseni bodo organizirali revijo amaterskega filma; priredili bodo še več razstav v raznih krajih, društvih in šolah.
Iz poročil o delu kulturno prosvetnih društev je razvidno, da so bila v letu 1974 izredno delavna. V letu 1975 jim želimo, da bi zadane naloge kar v največji meri tudi uresničila, s čimer bodo pripomogli k še večjemu kulturnemu razmahu v občini J.Ravnikar
--- N
Celodnevna šola
\_)
NAŠ RAZGOVOR
Naš današnji razgovor smo namenili vprašanju celodnevne šole, ker smatramo, da je to vprašanje potrebno približati vsem tistim, ki bodo v bodoče iskali odgovore na mnoga vprašanja, ki so povezana s tem novim korakom v našem šolskem sistemu. Zaradi tega je uredništvo našega glasila zastavilo nekaj vprašanj tovarišici DARINKI SIVČEVI, pedagoški svetovalki Zavoda za šolstvo SR Slovenije, ki dobro pozna probleme na našem območju. Tovarišica Darinka Sivec se je rada odzvala našemu vabilu in odgovorila na naša vprašanja, ki vam jih v celoti posredujemo.
Vprašanje:
Veliko slišimo in beremo o celodnevni šoli. O njej je razpravljal centralni komite ZKS in dal nekatera temeljna izhodišča. Kaj pravzaprav je celodnevna šola?
Odgovor:
Naša sedanja osnovna šola je organizirana tako, da traja pouk
po nekaj ur dnevno, del šolskih dolžnosti — to so domače naloge in učenje — pa učenci opravljajo doma. Glede domačega dela niso vsi otroci v enakem položaju. Nekateri imajo srečo, saj z lahkoto opravijo naloge, drugim lahko pomagajo starši, veliko pa je otrok, ki se ne morejo pohvaliti ne s prvim ne z drugim, ker so
starši zaposleni ali pa otrokom ne znajo pomagati. Ce bi se čas otrokovega bivanja v šoli podaljšal, bi bile težave dobršnega dela otrok omiljene. Za del otrok je bilo že zdaj kar dobro poskrbljeno, saj so bili vključeni v oddelke s podaljšanim bivanjem na svoji šoli. Vendar v naši občini zaradi omejenih prostorskih prilik ni bilo mogoče sprejeti v oddelke s podaljšanim bivanjem vseh otrok, katerih starši so to želeli. Potrebe in želje so že več let večje kot so naše možnosti. Oddelke podaljšanega bivanja so imele le šole v večjih krajih naše občine. Z vse večjim zaposlovanjem ljudi tudi v manjših krajih bi bilo marsikateri družini tudi tu potrebno nuditi pomoč pri vzgoji in varstvu otrok.
Podaljšano bivanje ali tako-imenovano „varstvo" je tam, kjer smo ga že imeli, kar dobro opravljalo svojo vlogo. Omogočalo je skoraj vsem otrokom napredovanje v višji razred.
V čem bo celodnevna šola
organizacijsko in vsebinsko boljša? Zajela bo vse otroke. V tistih popoldanskih dveh urah (ali nekaj več) pa otroku ne bo treba le mirno sedeti in pisati nalogo ali se učiti iz knjige ali zvezka, ampak bo del tega opravil že v dopoldanskem času. Zato pa bo popoldne poleg nekaj samostojnega učenja imel še glsbeno vzgojo, likovno vzgojo ali katerega drugih učnih predmetov, ki so tudi rekreativne narave in otroka sproščajo. Končno bodo imeli vsi otroci možnost vključiti se v krožek, ki jih veseli. Zaželeno bo seveda, da se otroci, če želijo, uče tudi vrtnariti, uče sadjarstva, ali pa se ukvarjajo z glasbo (omogočeno jim bo iti v glasbeno šolo ali pa bo glasbena šola prišla k njim) ali čim drugim. Tako bo nova oblika šole kvalitativno boljše organizirana in bo v primeri s sedanjim podaljšanim bivanjem pomenila napredek. Saj bo samostojno strokovno delo delno že
vgrajeno v pouk. Otroci bodo več samostojno raziskovali, seveda pod učiteljevim nadzorstvom, in se pri tem hkrati učili takih odnosov, v kakršnih se bodo znašli pozneje kot delavci v svojih delovnih organizacijah. Učili se bodo voditi delo in soodločati, pa tudi podrejati se odločitvam kolektiva. Današnja organizacija pouka še ne daje tako širokih možnosti za vzgojo otrok v samoupravnem duhu. Celodnevna šola pa bo pomenila tudi izravnane pogoje za vzgojo in izobraževanje za vse otroke, tudi za veliko število tistih, ki zdaj nimajo prave pomoči pri domačem učenju, mnogi pa tudi osnovnega varstva v času odsotnosti staršev ne.
Vprašanje:
Zakaj se je rodila ideja o celodnevni šoli?
Odgovor:
Na to vprašanje sem delno že odgovorila. Naj odgovorim natančneje. Fz leta v leto je zaposlenih vse več žena mater, žal pa otroško varstvo še zdaleč ne raste skladno s potrebami po njem. V mestih in večjih krajih je organizirana za del otrok predšolska vzgoja in podaljšano bivanje otrok v šoli, zunaj središč pa je stanje mnogo slabše, čeprav je tudi tam zaposlenih vse več mater. Tako so otroci s podeželja v slabšem položaju. Premalo imajo možnosti živeti v družbi vrstnikov, z njimi doživljati in si deliti igro in delo, premalo so deležni kulturnih vplivov. Zato se njihovi vrstniki iz razvitejše sredine hitreje razvijajo, zato imajo tudi boljše možnosti za uspešno napredovanje tako v osnovni kot pozneje na šolah druge stopnje. S podaljšanim šolskim časom bi družba rada popravila to socialno diferenciacijo in dala vsem otrokom vsaj približno enake možnosti za razvoj. Sicer pa je podaljševanje časa, ki ga otrok prebije v šoli, že leta značilno za številne razvite dežele sveta. Dandanes ni več dovolj, če si otroci zapomnijo določeno število podatkov, če jim natrpamo glave z znanjem, če jih naučimo reda in discipline. Znanost je danes tako močno razvita in se bliskovito razvija dalje, da vsega nikoli ne bi mogli znati. Potrebno pa je, da se v šoli poleg nujne količine znanja naučimo odnosov, kakršni so nam za življenje v naši socialistični samoupravni družbi potrebni. Teh pa se lahko naučiš le, če jih sam živiš. Prav tako se je treba v šoli naučiti, kako se sami lahko dalje izobražujemo. Šola jutrišnjega dne naj bi tudi bolj prisluhnila temu, kaj otroka vseli in za kaj je posebno nadarjen. Svoje interese in sposobnosti naj bi si razvil z delom v tistem krožku, kamor ga vleče. Vse to si obetamo od šole jutrišnjega dne.
Vprašanje:
Kako bo organizirano delo v celodnevni šoli?
Odgovor:
Vzgojno izobraževalno delo se bo začenjalo zjutraj ob istem času kot zdaj. Dopoldne bodo učenci opravili večino dela pri posameznih učnih predmetih in hkrati tudi del potrebnih vaj. Otroci, ki imajo možnost kositi doma in stanujejo blizu šole, bodo opoldne odšli domov, ostali pa bodo kosili v šoli, se po kosilu razvedrili in spočili. Nato se bodo vsi zbrali pri samostojnem učenju, pri kakem učnem predmetu, ki je tudi rekreativne narave in vsak teden vsaj enkrat, lahko pa tudi večkrat, pri krožku, ki posameznika veseli. Med samostojnim učenjem bo učitelj posebej poskrbel za otroke, ki imajo iz tega ali onega vzroka težave pri učenju, da bodo tudi ti uspešno izdelali razred. Učenci prvih in drugih razredov bodo vse delo opravili do 15,30 in bodo torej prišli domov približno takrat, kot se njihovi starši vrnejo z dela. Učenci višjih razredov bodo v šoli nekaj dlje. Vendar predvidevamo, da bo ob smotrno organiziranem delu otrok prej doma, kot se zdaj vrača iz oddelkov s podaljšanim bivanjem.
Vprašanje:
Kako gledate na razvoj celodnevne šole na področju naše občine v bližnji prihodnosti glede na obstoječe materialne in kadrovske zmogljivosti'
Odgovor:
Na območju naše občine še ni popolnih pogojev za prehod na to obliko šole. Naše šole večinoma delajo v eni irv pol izmeni, nekatere v dveh izmenah, imamo pa tudi take, ki imajo pouk v eni izmeni; med temi so v glavnem podružnične šole. Iz tega sledi, da bi razredna stopnja nekaterih šol lahko že delala po novem, vendar bi za to potrebovali nekaj več učiteljev. Na nekaterih šolah, kjer že delajo oddelki podaljšanega bivanja in je učiteljev zato dovolj, pa bodo lahko že kmalu prvi in drugi razredi prešli v celodnevno
stopnje na svoji šoli. Otroci bodo le enkrat na teden ostajali v šoli tudi popoldne in ta dan bo lahko vsak, ki potrebuje pomoč pri matematiki, angleščini ali v kakem drugem učnem predmetu te pomoči tudi deležen. Tako bodo učenci izboljšali znanje iz teh za nadaljnje šolanje tako pomembnih predmetov. Nadejamo se torej boljših učno vzgojnih rezultatov, predvsem pa bolj odprte poti v poklice in na šole druge stopnje za številne učence te šole. Ker med njimi prevladujejo taki, ki se v šolo vozijo, bodo v šoli ta dan dobili topel obrok, omogočeno pa jim bo tudi delo v krožkih, saj jih bo avtobus odpeljal domov šele sredi popoldneva.
Vprašanje:
Celodnevna šola zahteva več kadra, ki pa bo strokovno širše usposobljen. Kako je s tem?
Odgovor:
Da. Potrebovali bomo več kadra. V splošni kadrovski stiski, ki vlada, bi tega najlaže dobili, če bi učiteljem nudili stanovanja. Glede strokovne usposobljenosti sodim, da bi se učiteji kaj hitro prilagodili novim organizacijskim oblikam dela in bi uspešno izpolnili pričakovanja družbe. V vrstah prosvetnih delavcev našega območja prevladujejo predani in razgledani ljudje. V pomoč njim in staršem pa bi za razreševanje nekaterih problemov potrebovali v celodnevni šoli in tudi že zdaj psihologe, socialne delavce in pedagoge na šolah.
Vprašanje:
Ce bodo otroci prebili več časa v šoli, bo treba reševati tudi problem njihove prehrane. S prehrano so že zdaj težave, saj zaradi zaposlenosti staršev ali pa oddaljenosti otrok od šole nekateri ne dobivajo kosila o pravem času. Mnoge družine rešuje šola že vrsto let s tem. da otrokom nudi poleg malice opoldanski obrok.
da bo s celodnevno šolo padla tudi skrb za urejeno prehrano učencev močneje na nas vse. Otroci, ki doma nimajo možnosti dobiti kosila ob pravem času, ker so starši zaposleni ali pa ker stanujejo daleč od šole, bodo jedli v šoli. Del šol že zdaj uspešno rešuje probleme prehrane svojih učencev.
Vprašanje:
Z.e sedanja organizacija šole močno obremenjuje učitelja. Kakšne dodatne obremenitve mu bo prinesla celodnevna šola in ali bo to pomenilo tudi dodatno materialno stimulacijo? Odgovor:
Res je. Celodnevna šola bo učitelja močneje angažirala. V šoli in z učenci bo prebil več časa kot doslej. Tako se bo del njegovih obveznosti, ki jih je doslej lahko opravljal tudi doma, prenesel v šolo. Ker se bo tudi učenčevo domače delo preneslo v šolo, bo učitelj v polnejši meri odgovoren za napredek vsekega posameznika.
Vprašanje:
Sola postaja vse bolj odprta in vse bolj pogojena z delom krajevnih skupnosti in TOZD. Zato bo potrebno, da bodo v bodoče pri oblikovanju celodnevne šole te organizacije materialno in moralno pomagale in sodelovale. Kaj sodite o tem?
Odgovor:
Kako in kdaj bo celodnevna šola zaživela in kako bo delovala, je v d o kaj šnj i meri odvisno od krajevne skupnosti, na katerem področju je šola, in od TOZD v njenem okolju. Naša ustavna ureditev nam narekuje in omogoča, da šolo preko svojih delegatov sooblikujemo in ji pomagamo. Nadejamo se tudi pomoči svetov staršev pri odločitvah, kako bo šola delovala. S skupnimi prizadevanji bomo leto za letom bliže šoli, kakršno bi starši najbolj privoščili svojim otrokom in kakršno načrtuje zanje tudi širša družbena skupnost.
Pedagoška svetni šolo. To bi bilo koristno ne le za otroke, ampak tudi za učitelje, da bi si čimprej pridobili izkušnje in jih kasneje posredovali svojim kolegom. Zelo pozitivna je težnja učiteljskega kolektiva na šoli Janka Kersnika na Brdu, kjer načrtujejo začetek celodnevne šole že za drugo polletje tega šolskega leta za učence predmetne
alka Zavodu za šolstvo SRS tovarišica Darinka Sivt
Kako bo celodnevna šola reševala HHHaa ta problem ?
Odgovor:
Pravilen sestav prehrane je za odraščajočega človeka še bolj pomemben kot za nas odrasle. Zdravniki tudi trdijo, da razmak med posameznimi obroki ne sme biti prevelik. Iz vsega tega izhaja.
Na osnovi MNENJA sekretariata za Informacije v Izvršnem svetu skupičlne SR Slovenije, številka 421-1/72, z dne 26. 11. 1974 Je glasilo SZDL Domžale OBČINSKI POROČEVALEC oproščen temeljnegs davka   od prometa proizvodov.
IN MEMORIAM
ANTON FLORJANČTČ
25. januarja je minilo leto dni, ko smo se poslovili od znanega političnega delavca v Črnem grabnu, Toneta FLORJANČIČA. Ob letu njegove smrti šele občutimo vso praznino, ki je nastala ob njegovem odhodu. Občani Blagovice in okoliških krajev podoživljamo tiste čase, ko so njegove pridne roke pomagale premagovati težave, ki jih ni bilo malo. Ko gle-
damo objekte, pri katerih je neumorno pomagal, spoznavamo vso veličino njegovega dela. Še prav posebno pa ga pogrešamo v naših gasilskih vrstah, saj je bil toliko let naš učitelj in tisti, ki nam je pomagal pri naših velikih uspehih. Te skromne vrstice naj bodo tiha zahvala za vse. kar je storil za naš napredek in lepši današnji dan. Takšen, kot je bil, bo ostal v našem spominu!
Hvaležni občani
IVAN GOSTIČ
Na domžalskih Žalah smo se, 16. januarja poslovili od tovariša Ivana GOSTIĆA. Pokojni Ivan se je rodil, 3. 8. 1921. leta v revni delavski družini v Ljubljani, kjer se je izučil tudi za mizarja. Mladostna (eta in borba za vsakdanji kruh sta ga že zgodaj pripeljala
med napredne ljudi tako, da ga tudi II.   svetovna  vojna ni doletela nepripravljenega.  Sprva je delal kot ilegalec na terenu, na to pa je v februarju 1943 odšel v partizane
in postal aktivni borec Cankarjeve brigade. Leta 1944 je bil ranjen in poslan na zdravljenje v Bari. Po vrnitvi je sodeloval v enotah KNOJ vse do novembra 1945, ko je bil demobiliziran.
Po vrnitvi domov se je vključil v delo družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov, prav posbno aktiven pa je bil v organizaciji ZVVI v Domžalah, kjer je delal v IO i in bil vrsto let
tudi praporščak. Za svoje delo v čau NOB in po osvoboditvi je bil odlikovan z ordenom za hrabrost in ordenom zaslug za narod.
Na njegovi zadnji poti ga je pospremilo veliko njegovh tovarišev, soborcev in prijateljev. Njegovo delo so v poslovilnih besedah orisali: Anton Boldin v imenu delovne organizacije Slovenijales Radmje, Janezvač v imenu Združenja vojaških vojnih invalidov in Bojan Bogata v imenu družbenopolitičnih organizacij. Poleg tega se je od pokojnega Ivana ob zvokih pesmi Moškega pevskega zbora Društva upokojencev in zvokih žalostink domžalske godbe poslovilo tudi 16 praporov, ki so se poklonili njegovemu spominu.
Tako je nenadna smrt iztrgala iz naše sredine zopet enega izmed tistih, ki so z vsem srcem živeli za današnji čas in ki so s svojim delom vedno hoteli stati na braniku svobode in s svojo skromnostjo dajati vzgled vsem, ki jim beseda svoboda pomeni sestavni del vsakdanjega dela in življenja. In takšen bo med nami ostal tudi spomin na pokojnega Ivana.našega prijatelja in tovariša.
Mile
JOŽE ALIČ
Takoj na pričetku leta 1975 smo se poslovili od Jožeta Aliča iz Vira. Že od leta 1925 je kot pekovski mojster preskrboval prebivalce Vira okolice s kruhom.
Jože Alič pa je bil poznan tudi z druge strani. Že leta 1930 je prvič okusil trdoto takratnih režimskih zaporov, v katerih se je znašel. Sodeloval je s takratnim aktivistom KP Gacičem, ki je živel v ilegali. Tako je pri preiskavi žandarjem prišlo v roke tudi nekaj propagandnega gradiva. Kasneje je bil še večkrat zaprt in bil je tudi eden izmed številnih revolucionarjev, ki so prišli pred sodišče za zaščito države. Kljub vsemu preganjanju je ostal trden in kot takega so ga tudi Nemci zaprli takoj po okupaciji. Po kratkem času preiskave je bil izpuščen, zatem pa je aktivno bil vključen v delo OF ter sodeloval pri raznih akcijah, ali pomagal prebivali Vira in okolice. Njegova hiša je bila odprta in kruh vedno pripravljen. V letu 1944 se je aktivno vključil v NOV ter bil komisar čete II. bataljona Šlandrove brigade. Bilje ranjen, po okrevanju pa se je vključil v delo gospodarske komisije.
Zaradi tega svojega delovanja in kot človek, ki je razumel sočloveka v težavah in mu tudi pomagal, je bil pokojni'Jože Alič spoštovan na Viru in v okolici. Z njegovo smrtjo je za njim ostala praznina in prenekateri spomini.
Zorman
ZAHVALA
Ob bridki izgubi dobrega ir skrbnega moža in očeta Ivana Gostiča, se zahvaljujemo vsem znancem in prijateljem, ki ste ga v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo dr. Petru Cerarju, govornikom. Godbi Domžale, Upokojenskemu pevskemu zboru Domžale, Zvezi vojaških vojnih invalidov, Občinskemu odboru ZB, praporščakom. Društvu upokojencev, Slove-nijalesu Radomlje, Sindikalni podružnici in sodelavcem Trgovskega podjetja Napredek — Domžale, Mihu Amežu ter sostanovalcem in darovalcem vencev in
cvetj Žena Pepca,
sin Raj ko in hči Milena z družinama
PIONIRSKO STRELSKO TEKMOVANJE.
Pod pokroviteljstvom Občinske zveze rezervnih vojaških starešin Domžale, je bilo v organizaciji osnovne organizacije ZRVS Radomlje, v počastitev DNEVA JLA, izvedeno občinsko strelsko tekmovanje z zračno puško za pionirje.
Rezultati
Ekipno - pionirke:
1. mesto Osnovna šola Radomlje
2. mesto Osnovna šola Dob
Posamezno pionirke:
1. mesto DORNIK META, OŠ Radomlje
2. mesto ŽIBERT ZLATA, OŠ Radomlje
3. mesto ŠIMIČ MIRA, OŠ „VP" Domžale
4. mesto KUNEJ ZALKA. OŠ Radomlje
5. mesto KOVAČ MARIJA. OŠ Dob
6. mesto BRENČIČ DIANA, OŠ Dob
7. mesto ŠIMIČ MARTA, OŠ „VP" Domžale
8. mesto HORVAT DIJANA, OŠ Dob
9. mesto KOMATAR URŠKA, OŠ „ŠB" Domžale
Ekipno
1. mesto
2. mesto mesto mesto mesto mesto mesto mesto mesto mesto mesto mesto mesto mesto mesto mesto mesto
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
pionirji: Osnovna šola Osnovna šola Osnovna šola Osnovna šola Osnovna šola Osnovna šola Osnovna šola Osnovna šola Osnovna šola Osnovna šola Osnovna šola Osnovna šola Osnovna šola Osnovna šola Osnovna šola Osnovna šola Osnovna šola
Radomlje I. Mengeš I. Moravče I. Mengeš II. Mengeš III. ,,ŠB" Domžale I. Radomlje II. Moravče II. Brdo I. ekipa „VP" Domžale „VP" Domžale ,.VP" Domžale Dob I. Brdo II.
„ŠB" Domžale III. „ŠB" Domžale II. „ŠB" Domžale IV.
Posamezno pionirji:
1. mesto MOHAR BOJAN, OŠ Radomlje
2. mesto SVITLICA DUŠAN, OŠ Radomlje
3. mesto KARLOVŠEK IGOR, OŠ „ŠB" Domžale
4. mesto KRIŽMAN CVETO, OŠ Mengeš
5. mesto MAV MARJAN, OŠ Radomlje
6. mesto STENKO STANKO, Moravče
7. mesto URBANIJA MILAN, OŠ Moravče
8. mesto ALEŠ MILAN, OŠ Mengeš
9. mesto ŽGA.INAR LUCIJAN, OŠ Mengeš
10. mesto LAVRINC VOJKO, OŠ Moravče
11. mesto ŠTEFANEC LADO, OŠ Mengeš
12. mesto ZAMEN DUŠAN, OŠ Radomlje
13. mesto ŠTIFTAR MIRAN, OŠ „ŠB" Domžale
14. mesto TARTEK JOŽE, OŠ Mengeš
15. mesto AVBELJ JANEZ, OŠ Mengeš
16. mesto DOLINŠEK IGOR, OŠ „VP" Domžale
17. mesto ULČAR KAREL, OŠ „VP" Domžale
18. mesto ZABRET MIHA, OŠ Mengeš
19. mesto PLANINC JOŽE, OŠ Moravče
20. mesto MAROLT BRANE, OŠ Mengeš Skupaj se je tekmovanja udeležilo 62 pionirk in pionirjev, od katerih
so najboljši posamezniki in ekipe prejeli diplome in lepe knjižne nagrade.
krogov 332 155
Krogov 133 1 14 97 85 84 47 28 24 21
Krogov 432 350 350 327 324 319 292 289 266 256 254 225 185 154 154 128 91
Krogov 163 154 133 131 129 129 126 124 120 119 115 115 113 111 111 108 103 103 102 101