HcirawanhcitEotc
Uprava Klagenfurt, Postfach 115 / Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (se plaCa naprej) mesečno z dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za donaSalce) / Odjavo naročbe
tega lista za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec
Stev. 43.
Krainburg, 3. junija 1942.
Leto 2.
V mesecu maju je bilo potopljenih 924,400 brl
Britanski protinapadi v severni Afriki so bili odbiti ob visokih izgubah sovražnika - Kot povračilo za torpedni napad na Kdln je bil uspešno bombardiran sedež angleškega škofa Canterbury
Oberkommando der Wehrmacht je dne 1. junija objavilo:
Na vzhodni fronti so bili uspešno izvršeni lastni krajevni napadi. Posamezni sovražnikovi napadi so bili odbiti. Zračno orožje je z močnim učinkom napadalo vojaške cilje v mestu in pristanišču Seba-stopol.
V	murmanskih vodovjih so strmoglavna bojna letala z bombnimi zadetki poškodovala dve veliki tovorni ladji.
V	severni Afriki so bili odbiti britanski protinapadi z visokimi izgubami za sovražnika. Nemški in italijanski lovci so včerajšnjega dne sestrelili v zračnih bojih 24 britanskih letal. V teku dosedanjih hudih bojev so nemške in italijanske čete pripeljale nad 2000 ujetnikov in uničile ali uplenile nad 350 oklopnih bojnih vozov, 53 topov in številen drug vojni material.
Na obrežju Rokavskega preliva je sovražnik tekom včerajšnjega dneva izgubil 19 letal.
Da povrnejo teroristični napad britanskega zračnega orožja na notranjost mesta Kdln, so močne skupine bojnih letal v pretekli noči s tisoči frazstrelnih in zazidalnih bomb napadle škofovski sedež Canterbury na južnovzhod-nem Angleškem. Skupine, ki so priletele v nizki višini in ob dobrem vidu, so opazovale velike požare.
Posamezna britanska letala so v noči na 1. junija, podvzela brezuspešne motilne polete v zapadno nemško ozemlje.
Boj proti preskrbovalni plovbi Velike Britanije in Zedinejnih držav je bil v mesecu maju posebno uspešen. Vojna morna« rica in zračno orožje sta potopila 170 sovražnih ladij s skupno 924.000 brt. Vrh tega je bilo 66 ladij z bombnimi ali torpednimi zadetki deloma težko poškodovanih. Pri teh uspehih ima, kakor je bilo javljeno v posebnem poročilu, podmorniško orožje izreden delež, ker je potopilo 140 ladij s skupno 767.400 brt.
Pri zadnjih bojih na polotoku Kertschu se je Obergefreiter En t i a n posebno odli-
koval s tem, da je v nekem kamenolomskem okolišu kljub močnemu sovražnemu ognju sam vdrl v neko jamo in z razstrelbo omogočil, da je bilo ujetih 9 častnikov in 650 mož.
Pri uspehih nemških podmornic pred a-meriško obalo se je posebno odlikoval čoln Kapitanleutnanta W i n t e r a.
Pri britanskem zračnem napadu na Koln so tam službujoče zračne obrambne sile navzlic lastnim izgubam hrabro in s posebnim pogumom preprečile večjo razširitev požarov.
\oii napadi na konvoj v Ledenem morju
Štiri ladje težko poškodovane - Britanski teroristični napad na Koln
Oberkommando der Wehrmacht je dne 31. maja objavilo:
V srednjem in severnem odseku vzhodne fronte so lastni krajevni napadi imeli uspeh. V ozadju so ogrske skupine v dvotedenskih bojih uničile močnejše bolj-ševiške tolpe. Sovražnik je pri tem poleg številnih ujetnikov izgubil nad 4300 mrtvih, 21 topov, 97 metalcev granat in strojnic ter večjo količino ročnega strelnega orožja in municij. V bitki pri Charkowu se je posebno odlikoval nek hrvatski polk.
Od ostankov sovražnega konvoja v Se-vernem morju, ki je bil že več dni ponovno težko zadet po zračnih in pomorskih bojnih silah, so bile štiri nadaljnje velike trgovske ladje poškodovane z bombnimi zadetki. Pri teh napadih je prišlo do zračnih bojev, pri
Bitka ▼ severa! Afriki traja dalje
Velika uničevalna zmaqa pri Charkowu
Uničenih je 20 strelskih, 7 konjeniških In 14 oklopnjaških brigal
Oberkommando der Wehrmacht je dne 30. maja objavilo:
Kakor je bilo javljeno že v posebnem poročilu, je velika bitka okrog Charko-w a končana. Na frontnem odseku Gene-ralfeldmarschalla von Bocka so armade Generalobersta pl. Kleista in Generala der Panzertruppen Paulusa spremenile obrambo najtežjih sovražnih velikih napadov v ponosno uničevalno bitko. Nek romunski armadni zbor, ki ga vodi General Cor-nelio Dragalina, kakor tudi neka i t a 1 i-j a n sk a, neka ogrska n neka slovaška skupina so se borili bok ob boku z nemškimi četami in priborili novo slavo svojim zastavam.
Skupine zračnega orožja Generalobersta Lohr in Generala der Flieger Pflugbeil so požrtvovalno podpirale boje vojske pri obrambi kakor pri napada in zapodile sovražno zračno orožje.
Sovjetska 6., 9. in 57. armada z okroglo 20 divizijami strelcev, 7 konjeniških divizij in 14 brigad oklopnjakov so uničene.
Število ujetnikov je naraslo nad 240.000. Sovražnkove krvave izgube so izredno velike. Število uplenjenega ali v boju uničenega vojnega materiala znaša 1249 ^klopnih bojnih vozov, 2026 topov, 538 letal in neštete količine drugih orožij in orodij.
V	srednjem frontnem odseku je uničenje Bkupin sovražnih sil v teku.
Na fronti pred obkoljenim Leningradom je zračno orožje izvedlo težke napade nr sovjetski oskrbovalni promet čez Ladoga-jezero.
Pri nočnih napadih nemških bojnih letal proti oboroževalnim tovarnam v mestu Gorki so bili opaženi bombni zadetki in njim sledeči požari v tovarniških napravah.
V	vodovjih visoko na severu sta vojna mornarica in zračno orožje vkljub slabemu vremenu nadaljevala svoje napade proti
konvoju, ki je namenjen Sovjetski uniji. Neka podmornica je potopila ladjo s 600 brt in s torpednimi zadetki poškodovala dve drugi ladji. Bojna letala so zažgala dve veliki tovorni ladji.
V severni Afriki bitka še traja.
Na vzhodnem Angleškem je zračno orožje v noči na 30. maj bombardiralo nakladno pristanišče Grimsby na izlivu Humbera in pristaniško ozemlje Great Yarmouth.
(Nadaljevanje na 2. strani)
K zbirki starih oblek in tkanin,
ki se bo vršila v času od 1. do 15. junija. Razbiranje surovih cunj po materialu, barvi in kakovosti (na levi); iz tega potem nastanejo nove tvarine. Na desni: krojačnica za uniforme, ki predela iz starih tekstilij pridobljeno novo blago. V sredi teče trans-
katerih je bilo sestreljenih šest sovražnih lovcev tipa Tomahawk in Hurricane.
V severni Afriki se boj nadaljuje. Nemška in italijanska lovska in rušilna letala so sestrelila 23 britanskih letal. Na obali Rokavskega preliva je britansko zračno orožje pri lovskih sunkih včerajšnjega dne izgubilo dve letali.
Pred nizozemsko obalo so varovalne bojne sile vojne mornarice pri napadu na nek nemški konvoj sestrelile osem sovražnih letal.
Britanski bombniki so v pretečeni noči podvzeli torpedni napad na notranjost mesta Koln, vsled katerega so nastale velike škode po razstrelnih in zažigalnih bombah, predvsem v stanovanjskih četrtih, na več javnih poslopjih, med drugim tudi na treh cerkvah in dveh bolnišnicah. Pri teh napadih, katerih cilj je bilo izključno civilno prebivalstvo, je britansko zračno orožje u-trpelo najtežje izgube. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili 36 izmed napadajočih bombnikov. V obrežnem ozemlju je vrhtega mornariško topništvo zbilo en bombnik na tla.
Skupina nočnih lovcev je pod vodstvom Generalleutnanta Kammhuberja dosegla pri tem svoj 600. odstrel pri nočnem lovu. Hauptmann S t r e i b je izvojeval svojo 25. in 26. in Oberleutnant K n a c k e svojo 20. zmago v nočnem lovu.
Na vzhodni fronti je Feldwebel Stein-b a t z izvojeval svojo 83. zračno zmago.
portni trak.
[(Bcherlt M-i
Admiral D dni t z pri F ii h r e r j u Vrhovnega poveljnika podmorniškega oroi-ja, admirala Ddnitza je sprejel Fiihrer na razgovor v Fiihrerhauptquartieru.
(Presse-Hoffman, M.)]
Boj na fronti ob Ledenem moriu
Odjuga onemogoča večje operacije
Helsinki, 2. junija. Na fronti ob Ledenem morju in v Severni Kareliji vremenske prilike še ne dopuščajo nobenih velikih napad-nih operacij. Boljševiki so še za časa zime izvršili močne sunke v smeri Murmansk, ki so pa, kakor znano, spodleteli z velikimi izgubami sovražnika, ki je tukaj izgubil nad 20.000 mož in znaten vojni material. Tudi napadi v odseku Louhi so se, kakor že javljeno, izjalovili ob odporu nemških in finski'. čet. Stali so nasprotnika nadaljnjih preko 15.000 mrtvih in veliko stotin ujetnikov. Vržen je bil nazaj daleč preko svojega izhodišča ir. je Izgubil obilo težkega orožja, med ujim 13 težkih oklopnjakov. Izgube nemških in finskih čet so bile izredno nizke.
London prizna izgubo 44 letal
Churchill se ponaša s svojimi zločini
Stockholm, 2. junija. Angleško letalstvo je moralo svoj zločinski napad na Koln plačati še z veliko težjimi izgubami, kot bi se iz nemških poročil o sestrelitvah moglo posneti. Angleško letalsko ministrstvo mora priznati, da se 44 letal ni vrnilo, številka, ki daleč zaostaja po dosedanjih izkušnjah, za resnico, če že izjemoma Angleži toliko sami priznavajo.
USA. zahtevajo tudi sovjetska oporišča
Stockholm, 2. junija. USA hočejo sedaj prakso, ki so jo tako uspešno uporabile napram Angliji, da namreč zamenjajo omejene dobave in velike obljube oboroževalnega materiala za oporišča, uporabiti tudi napram Sovjetski uniji. Tako pojag-ajuje komentar neke ameriške agenture, da jicer pogodbeni osnutek o razširitvi zakona o posojanju in zakupu na Sovjetsko unijo ne vsebuje -jrecno prepustitve sovjetskih oporišč Amerikancem, da pa spada taka prepustitev oporišč med pozitivne vrednosti, ki jih ie dmatrati za kompenzacijo za amerikanske oboroževalne dobave sovjetom. Prazne washingtonske obljube o ustvaritvi druge fronte naj torej sovjeti odkupijo s prepustitvijo oporišč v Vzhodni Aziji in na vsak način s pismeno ustanovljenimi obljubami za povojno dobo. Sovjetsko unijo hočejo že zdaj spraviti za povojno dobo pod ameriški vpliv.
Velika uničevalna zmaga pri Charkoivu
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Britanski bombniki so v zadnji noči zopet izvršili napad na Veliki Pariz, ki je zahteval žrtve med civilnim prebivalstvom, zlasti v predmestjih. Sest izmed napada-jočih letal je bilo zbitih na tla. Nad nemškim zalivom sta bila sestreljena dva druga britanska bombnika.
Predstražni čolni in spremna vozila poveljnika za varovanje Severnega morja so v 24 urah sestrelila deset britanskih bombnikov, med temi osem pri uspešni obrambi sovražnih zračnih napadov na zaupane jim konvoje.
Lovsko zračno brodovje Ud e t si je dne 28.maja priborila svojo 2000. zračno zmago.
Steiilo njelnilioi pri Oiorkouu narašča
Ogorčeni boji v Kirenajkl - Dve nadaljni ladji v Ledenem morju potopljeni
je dne
Oberkammamdo der Wehrmacht 29. maja objavilo:
Čiščenje bojišča južno od Charkowa od razkropljenih ostankov poraženega sovražnika se nadaljuje. Številke ujetnikov in plena stalno naraščajo.
V srednjem odseku vzhodne fronte je podvzeti napad po trdih bojih dovedel do obkoljenja več sovražnih skupin.
Tudi na severnem frontnem odseku smo s krajevnim napadom pridobili na terenu, posamični sovražnikovi napadi so ostali | brez uspeha.
Pred obalo Kavkaza so bojna letala
Kerlsdi daleko hujši kol Dunlfiriiten
Skandinavski časopisni poročevalci opisujejo bojno polje pri ftcrlsclm
Bukarešta, 2. junija. Zastopnik »Skandi« navisk Telegrammbiiro« dr. Vigo Jensen opisuje v nekem poročilu pod naslovom »Kertsch hujši kot Diinlurchen« svoje vtise pri ogledu bojnega polja pri Kertschu. Jensen je eden izmed osmih inozemskih časnikarjev iz osem. različnih držav, ki so kot gostje OKW obiskali polotok Kertsch, da se sami prepričajo, če prodiranje nemških čet pri Kertachu pomenja načrtni umik Sovjetov, kot trdi sovražna propaganda, ali pa odločilen bojni uspeh. V poročilu se glasi: »Kar smo v teh 24 urah deloma iz zraka, deloma na kopnem videli, je bilo taka panorama razrušenja in smrti, da celo r.ajizkušenejši žurnalisti v pogledu vojne doslej še niso nikdar naleteli na tako brutalno in prevladujočo formo vojne in uničenja. Bilo je veliko hujše kot pri Dun-kirehnu. Tam je stalo, ali ležalo junija 1940 na goli obali tisoče tovornih avtomobilov, topov .tankov in drugih vozil. Na obali Kertscha, v neki ribiški va3i je stalo med drugim 3000 sovjetskih tovornih avtomobilov in vsak izmed njih je bil izgorela podrtija. Bili so tako blizu drug drugega, da še dolgo ne bo mogoče teh razmetanih, zarjavelih podrtij pregledati in v nje prodreti in mrtvo posadko pokopati. Videli smo na gričastih poljih ob morju sledove, ki jih je boj pustil v rodovitni črni zemlji. Po bližnjih travnikih so ležali v malih razdaljah tovorni avtomobili, protiletalski topovi, lahki in težki topovi, lahki in težki tanki, stotine strojnic, tisoči pušk. tesno nasejanih kot muh na muholovcu, in čez vse razprostrta trupla in zopet trupla, mrtvi konji in mrtveci pomešani med seboj. Na potu proti luki Kertsch smo z letalom preleteli široko Parpačlinijo, eno najbolj utrjenih obrambnih postojank, kar so jih sovjeti sploh napravili. Cez širino kakih 20 kilometrov in v globino 15 kilometrov so bili potegnjeni strelski jarki drug poleg drugega. Pa tudi s komaj par metrov presledka se je videlo na tem ravnem travniku žrela, ki jih je nevihta nemških granat in bomb, vrženih iz strmoglavcev, zarisala v zemljo. Stotine sovjetskih tankov in topov je ležalo med granatnimi luknjami v
velikem kotlu .katerega so nemške in romunske čete že drugi in tretji dan bitke na severnem delu napravile.«
Zastopnik romunske agenture »Rador Popa« popisuje svoje vtise o Kertschu v poročilu, katerega je romunsko časopisje v večstolpnih naslovih podajalo. Iz letala gledano, stoji v poročilu, je zemlja na drobno razkosana v medsebojno povezane jarke, pasti in ognjena žrela. Vsak kvadratni meter zemlje je od granat razrit. Obrambne priprave so bile ravno tako velike kot napadalne. Na nobenem drugem mestu niso imeli sovjeti boljše zračne obrambe kot tu. Od obale do obale je bil najmanjši del zemlje utrjen in z najmodernejšimi sredstvi, ki jih pozna sedanja vojna, oborožen.
V razdalji 30 do 50 kilometrov je bil Kertsch spremenjen v trdnjavo, iz katere je kar štrlelo orožja. V zadnjih treh mesecih so bila napravljena nova močno oborožena letališča, ki naj bi bila izhodišče močne zračne ofenzive. Po vsem ozemlju razkropljeno ležeči sovjetski tanki dokazujejo ogorčeno obrambo. Med Marsovko in Kert-
dosegla bombne zadetke na nekem sovjetskem rušilcu. Na obrežju L a d o g a-jezera so bojna in strmoglavna letala zadela velika preskrbovalna skladišča ter odstavljene vlake in zažgala neko tovorno ladjo. V murmanskem pristanišču je bila z bombnim zadetkom poškodovana neka večja trgovska ladja. 2e v samih zračnih bojih na karelski fronti je sovražnik tekom včerajšnjega dne izgubil 22 letal, med temi več tipa Hurricane.
' Kakor je bilo že včeraj javljeno v posebnem poročilu, so zračne in pomorske bojne sile iz konvoja, ki so ga že več dni zasledovale in ponovno z velikim uspehom napadle, v času od 25. do 27. maja potopile 14 ladij s skupno 96.000 brt. Medtem sta bili potopljeni še dve drugi trgovski ladji s skupno 12.000 brt, in neka že poškodovana trgovska ladja s 6000 brt je bila po-novno napadena in potopljena, tako da se je doslej uničeni prostor trgovskih ladij zvišal na 114.000 brt.
V Kirenajki so nemške in italijanske čete dne 26. maja prešle v napad na sovražne postojanke. Od tedaj je v teku ogorčena bitka.
Neko varovalno vozilo nemške vojne mornarice je pred libijsko obalo s topniškim ognjem potopilo nek britanski brzi čoln.
Nad nemškim zalivom je bilo v pretekli noči ugotovljenih nekaj posamičnih sovražnih motilnih letal. Mornariško topništvo je zbilo eno izmed teh letal.
schem leži toliko materiala ,da dvomimo, kako je v nekaj mesecih moglo biti pribav-ljeno. Te množine zavojevanega materiala in gorostasne številke ujetnikov kažejo, da ne more biti govora o umiku ,ampak samo o popolni katastrofi. Na drugi strani kaže število mrtvih, ki doseže doslej še ne objavljeno višino, kako ogorčena je bila obramba. To je bil, sklepa poročilo, Kertsch: velika zmaga nemških in romunskih čet.
Fiihrer je sprejel Suhhasa Chandra Boseja
Daljši govor voditelja Indijskega boja za osvoboditev z Adolfom Hitlerjem
' Flihrerhauptquartier, 2. junija. FUhrer j® v svojem Hauptquartieru v prisotnosti Reichsministra des Ausw&rtigen pl. Ribben-troppa sprejel na daljši razgovor prvobori-telja indijskega pokreta za svobodo Sub-liasa Chandro Boseja.
Pred tem se je Reichsaussenminister pogovarjal s Subhasom Chandro Bosejem.
Subhas Chandra Bose, voditelj indijskega narodnega pokreta, je bil sprejet tudi po Duceju, s katerim sta se dolgo in prisrčno razgovarjala. Obisk vodje indijskega boja za svobodo v Berlinu in Rimu je zgodovinski dogodek. Znano je, da je boj osin-skih sil in sil trojnega pakta za pravično novo ureditev sveta in za zatirane narode v Indiji imel za posledico veliko zanimanje
in najobšimejšo udeležbo. Bose, ki v svojih plamenečih poslanicah poziva k osvoboditvi Indiji izpod nečloveškega britanskega jarma, je sedaj prišel tudi k Fiihrerju in Mussoliniju, k državnikoma, ki sta neizprosna sovražnika britanskih izžemalcev sveta.
Svetinja za zimsko bitko
Berlin, 2. junija. Fiihrer je ustanovil sve« tinjo »Winterschlacht im Osten 1941/1942« (Ostaiedaille). Ta bo dana kot priznanje za izkazanje v boju zoper boljševiškega sovražnika in rusko zimo v času od 15. novembra 1941 do 15. aprila 1942. Fiihrer je naročil šefu Oberkommande der Wehrmacht, da izda izvršilne določbe.
K zaključku bitke pri C h a r k ow u Naš zemljevid (levo št. 1) kaže nast&v sovjetskih armad k obsežnemu napadu proti Charkowu dne 12. maja in uvedbo nemških protiukrepov. Zemljevid (desno št. 2) kaže potek bitke do 24. maja, ki je 29. maja. končala s popolnim uničenjem južno od Charkowa obkoljenih sovjetskih armad,	(Wb. Gl>»« — QKW„ Zander-M.)]
ŽRCAIO CASH I
Fiihrer je 27. maja 1942. podelil Generalu der Kavallerie pl. M a c k e n s e n u, poveljujočemu Generalu nekega armadnega zbora, Eichenlaub zum Ritterkreuz des Ei« sernen Kreuzes (hrastov list k vitežkemu križcu železnega križa).
Ftihrer je govoril v soboto v športni palači pred 10.000 ravnokar povišanimi častniki in pred častniškimi pripravniki vojske, mornarice in letalstva, ki bodo napredovali za častnike.
Glasom nedeljskega poročila italijanske vojske, se boji v Marmariki nadaljujejo; v bojih je imel sovražnik nove težke izgube. Med ujetniki, 2000 po številu, se nahaja admiral Sir Cowan in nek brigadni poveljnik. Poleg tega je bilo zajetih ali uničenih 345 oklopnjakov, 21 oklopnih izvid-niških voz, 53 topov in čez 200 tovornih avtomobilov.
Poveljnik nemških čet na severni front!, General D i e 11, je obiskal v Helsinkiju vojnega ministra Generala Waldena in ministrskega predsednika Rangella. Nato je Generala Dietla sprejel državni predsednik Ryti. Popoldne je General Dieti obiskal skupno finsko nemško razstavo »Vojna v slikah«.	.
Prvo oficielno sporočilo o tem, da so čete države Tai aktivno podpirale Japonsko v vojni za večjo Vzhodno Azijo, objavlja komunike skupnega japonsko - taiškega glavnega stana, ki pravi, da so taiške čete, ki so preko severne meje države Tai vkorakale v Burmo, zavzele dne 26. maja strateško važno točko Kenktung.
Po poročilih, ki so došla preko Buenoa Airesa, je baje na misteriosen način izginilo zlato francoske banke, ki je bilo deponirano na Martinique. Pravijo, da se nahaja zaklad na krovu francoskega parnika »Cu-bana«, ki jrf iz Port de France odplul v neznani smeri.
Mali slovar NSDAP
NSKK = I)as Nationa sixsialistisehe
Kraftfahr- Korps
Poleg Sturaiabteilung (SA) in Schutz« staffel (j j) ima Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterparted (NSDAP) kot samostojen oddelek svojo motorizirano edinico, da« Nationalsozialistische Kraft-fahr»Korps (narodnosocialistični zbor motornih vozil (NSKK), ki je poklicani zastavonoša in nosilec volje po moto« rizaciji v novi Nemčiji. — Cim višje je stanje motorizacije, tem močnejša je obrambna sila nacije! Nikjer se ta stavek ni tako uresničil kakor ravno v sedanji vojni. NSKK zazre eno svojih najvažnejših nalog v poglobitvi tega spoznanja in sistematični pripravi potov za njega praktično izdejstvovanje v nacionalno socialističnem duhu skupnosti. — Zato se pa tukaj ne sprejemajo kot dobrodošli le Parteigenossen (strankini tovariši), ampak tudi v Hitlerjugend (HJ) in Reichs-arbeitsdienstu (RAD) (državni delovni službi) doračajoča za motorni šport navdušena mladina. Šole NSKK za motorni šport, ki so porazdeljene po vsej državi, skrbe v šesttedenskih tečajih, za načrtno vozno-tehnično, športno in svetovnemazorno šo« lanje naraščaja. Mladi vozač, ki iz njih proizhaja, bo, kadar nastopi doba njegove vojaške dolžnosti ,na telesu in duhu dobro pripravljen, s ponosom nosil obleko narod« nega nosilca orožja — oborožene sile — in se po vojni kot pravi mož povrnil v vrste NSKK. Tu, kjer se po često trdem dnevnem delu snidejo k večernim prireditvam Stur-mov in k nedeljskim vadniškim vožnjam v svetovnem nazoru sousmerjeni možje, ki trdno držijo dkupaj, bo obdržal svojo prožnost ter poglobil že pridobljena znanja. V to svrho je pa kakor noben drug šport pripraven šport z motornimi vozili na planem, ki ga goji NSKK! Za udeležbo je treba pravega moža! Pogum, vztrajanje, sposobnost do naglih odločb, zmožnost orientacije in telesna spretnost so poleg obvladanja stroja njegovi najvažnejši pogoji. Tako je das Nationalsozialistische Kraft« fahr-Korps vrelec mladosti in kašča moči motorizirane nacije: zvesto, požrtvovalno in vedno pripravljeno za službo.
—ing.
Verlfltr und Druck: NS.-Oauverlag und Druckerel KHrnten GmbH., Klaeenfurt. — Verlnesleiter: Dr. Emil Heitjan. — Hauptschriftlelter: FrledrloK Horctmann, - Zurseit 1st Anzelgenllst« Nr. 1 sUltiA
Tako
o udarili
Kotlinska bitka južno od Charkowa končana - Strahovita slika razdejanja
PK. Danes zgodaj zjutraj so strmoglavci zadnjič leteli nad kotel južno od Charkowa. Vse bombe smo zopet prinesli domov, kajti ni bilo nobenega cilja več. Sicer se hu-dujemo, če se nam to primeri, danes smo pa v naših letalih sedeli in smo bili popolnoma prevzeti nad sliko, ki smo jo videli pod sabo, kot pa pri siceršnjih še tako uspešnih napadih. V poročilih, ki jih je prejemala doslej domovina iz bojev na vzhodu, je bilo rabljenih veliko superlati-vov. Ko se je končavala dvojna bitka pri Minsku, pri Bialystocku, smo mislili, da ne more biti hujšega poraza za sovražnika kot Smolensk, Uman, Wjasna, Bryansk, zmeraj je vsak izmed njih prinesel stopnjevanje. Kar pa se je tukaj zgodilo, se ne more izraziti v številkah ujetnikov, uničenih oklopnjakov in sestreljenih letal. Samo letalec more videti rane, ki jih je vojna na tem mestu prizadejala, jarke in bojne postojanke, napolnjene s padlimi boljševiki, bombne lijake, žrelo pri žrelu, pogorele koče, izgorele oklopnjake, na tisoče uničenih tovornih avtomobilov, katerih vsebina je na široko raztepena, kot da bi se razpočili, zapuščeni vozovi, neštevilni konji, ki sami sebi prepuščeni tavajo okrog ali pa ranjeni kot norčavi skačejo preko poljan. Vmes tavajo blodeče kolone, ko nimajo izhoda, odtrgane, razbite omahujoče človeške postave z belimi robci, ki se skrivijo in skrijejo v prahu, če zaslišijo brnenje letalskega motorja. Samo kdor je to videl — ni mogoče tega opisati z besedami, ne fotografirati ali naslikati, izgleda vse, kot da bi zemlja bolehala za hudo kožno boleznijo — samo kdor je videl, more razumeti, da ni super-lativa, s katerim bi se moglo težo boljševi-škega poraza opisati.
Kotlinska bitka južno od Charkova je sedaj končana. Grozna slika razdejanja, ki se je danes zjutraj pokazala našim očem, je bila zadnji akt v januarju s silovito močjo započete boljševiške ofenzive, ki naj bi bila prinesla odločilen prodor skozi nemške položaje. Moči, ki jih je nemško vojno vodstvo temu postavilo nasproti, niso bile v nobenem razmerju z napadajočimi masami. Toda posrečilo se je z uporabitvijo zadnjega moža iz moštva bližnjih čet, odločilna oporišča obdržati in izgraditi. 21 pešaških-Sturmabzeichnov in enako število Eiserner Kreuze so si priborili letalci v sledečih ted-
nih, v katerih je sovražnik vedno in vedno zastonj napadal prve postojanke.,
Iz tek točk se je sedaj zamogla izvesti obkoljevalna bitka, ki je vršila do popolnega poraza obkroženih sovjetskih armad. Uspeh kotlinske akcije je posledica odličnega sodelovanja vojske z letalstvom.
S pogostimi, smrt prezirajočimi poleti je neka letalska skupina za bližnjo izvidništvo s svojimi Ho 126 dobila popolno sliko vdor-nega ozemlja. Za ocenitev ozemlja, za ugotovitev potov za oklopnjake, za taktično napadanje in za delovanje topništva je bila s tem izvršena dragocena priprava. Ko je bil dan signal za napad, so vrgli strmoglavci polet za poletom na mostove in postojanke na zbirališča vozil in čet in so ovirali sovražnika tako pri organizirani obrambi kot tudi pri begu.
Bojna letala so sistematično obdelala zemlje in so sovražniku prizadejala krvave izgube. Izvidniška letala na bližine in daljave so vodila ogenj topništva na povelj: stva in postojanke topništva. Bojna letala so razbila v trdnjave izpraznjene vasi in skrivališča, lovci so sestreljali boljševiška letala na ducate, ki so hotele obkoljene bolj-ševike oprostiti. Še sedaj se vidi prvotni obseg kotla po vencu sestreljenih boljševi-ških letal in po na tleh ležečih padobranih padalcev, ki so skočili iz letal.
Vojska pa — genialno vodena — se je na nekaterih mestih v obliki klinov pretolkla, je na drugi strani vzdržala pritisk na-
Deutsches Rotes Kreuz (BRK) dobi nov avto za operacije je bil te dni izročen svojemu namenu. Pregledal ga je Generalarzt Schmitt, da pre-iskusi porabnost takega avtomobila v službi na ironti. Novi avto za operacije je glede svoje zdravniško-kirurgične opreme in razdelitve prostorov kos vsem zahtevam. Prvikrat bo na vzhodu po zračnem orožju postavljen v službo. Na desni: DRK avto za operacije. S preokretom in napuščem stranskih sten ga lahko primerno razširijo. Na levi: pogled na notranjost operacijskega prostora.	(Atlantic 2, M.)
zaj potisnjenega sovražnika, vsled česar je nastalo več kotlov, kar sovražniku ni več dopuščalo, da bi izvedel velikopotezen prodor. Vkljub temu je sovražnik poskušal tako iz kotla kot tudi iz fronte na Donecu z močnimi oklopnimi silami prebiti nemški obroč. Nemško oklopno orožje, naši obrambni topovi zoper oklopnjake, naša zračna protiobramba in slednjič tudi naši strmoglavci so vse te poskuse zatrli. Za bodoče ofenzivne boje tega letala ni moglo biti boljšega predznaka kot pa obsežnega uničujočega udarca, ki je zadel boljševiške armade južno Charkova.
Kriegsberichter Henri Nannen.
»Imperij v največji nevarnosti"
Razkrivajoči angleški govori na dan imperija
Berlin, 2. junija. Na sprejemni dan, ka« terega so priredili londonski mogočneži v nedeljo, je izjavil indijski minister Amery v poslanici, ki je vsa prenapolnjena hlim-be: »Bojujemo se za našo prostost in za pojem demokracije, ki smo jo izgradili tekom stoletij«. Po njegovem mnenju je povsod na svetu Anglija razširjala samo srečo in blagoslov. Indija n. pr., tako je trdil, je preje trpela stoletja za lakoto, čeprav je bila v resnici neizmerno bogata in lakote sploh poznala ni, dokler ni bila od Anglije izmozgavana in brutalno tlačena. V londonski poročevalni službi je odbijal Duff Coo-
\
Nesramna moskovska lažnivost
Stalin ne ve ničesar o porazu pri Charkowu - Londonu se zdi položaj »zmešan"
Berlin, 2. junija. Na način, ki je značilen za miselnost krvosesa Stalina, poskuša Moskva čisto navadno zamolčati poraze treh izmed svojih najboljših napadnih armad pri Charkowu.
Sovjetsko poročilo oborožene sile dne 28. maja, izdano okrog polnoči, ne omenja niti z besedico težkega poraza. S puhlico: »V okolišu okrog Isum Barrwenka so se naše čete ubranile ogorčenih napadov sovražnih oklopnih bojnih voz in pehotnih čet«, poskuša preiti preko katastrofe sovjetskih armad v kotlu južno od Charkova. V teku vojnega pohoda smo dovolj dostikrat spoznali, da so za boljševiške klavce ljudje biiez pomena. V h e k a t o m b a h so jih za časa zimske bitke žrtvovali za fantom predora skozi nemške položaje. Zato se tudi nič ne čudimo ako krvavi mogotci ne zgubljajo nobene besede o bridkem koncu sto-tisočev pri Charkowu. Beda in stiska jih še nikoli nista mogli ganiti.
Tukaj gre za grotesken manever laži, ki je podoben onemu pri Kertschu, ki so ga sedaj opisi zastopnikov nevtralnega tiska tako prepričevalno ovrgli. Tudi v primeru poraza pri Kertschu so bili sovjeti mnenja, da lahko z oficielno lažjo oslabijo resnico. Dne 24. maja so razširjali v svojem poročilu oborožene sile: »Polotok Kertsch so naše čete izpraznile po povelju sovjetskega vrhovnega poveljstva. Čete so se s svojo opremo umaknile. Izpraznitev se je vršila v-popolnem redu.«
Pri tej cinično nesramni objavi so računali na preprostost nekaterih ljudi v posameznih demokratskih rezerviranih ozemljih, ki še ničesar niso opazili o dosedanjih vojnih dogodkih, in na pomoč z lažmi od strani židovskih agitatorjev v Londonu in New-JTorku. Toda kakor so se te lažnive ob-
jave v nekaj dneh osmešile pred svetovno javnostjo, tako jim bodo tudi v primeru Charkowa dokazali zavestno laž. Kajti tudi tukaj se bodo nevtralni novinarji na kraju samem lahko prepričali o resničnosti nemških navedb.
Tudi ostale boljševiške objave o bitki pri Charkowu se odlikujejo po nesramnosti, ki je ni moči prekositi. Dejstvom naravnost bije v obraz trditev, da so bili s protinapadi osvobojeni obkoljeni sovjeti in da so bili Nemci obkoljeni. Da, moskovska poro-čevalna služba in britanska agentura laži »Exchange Telegraph« se ponašajo s poročili ,da so sovjeti na mnogih odsekih »prešli zopet v napad«. V ta kompleks zavijanj v meglo spada končno še moskovsko poročilo, da so v okolišu Charkowa pričeli z delom za vzpostavitev pridelovanja sladkorne pese. Človek strmi nad tako predrznostjo, ki ji čez nekaj dni itak nihče ne bo več verjel.
per na dan imperija pritožbe mnogih Angležev o kratkovidnih vodjih, gnili delovni skupnosti in o nekompetentnih častnikih. To kritiko je skušal zabrisati s priznanjem: »Na srečo ee nikdar tako ne poniža« mo, kot govorimo.« Pri tem ima prav. Ni večjega nasprotja kot je med besedami in dejanji angleških mogočnežev. Duff Cooper prizna, da je angleški imperij nastal s pustolovščinami in po pohlepu za zaslužkom posameznih mož«, trdil je pa zopet v isti sapi, da angleški imperij ni s silo bil ustvarjen, ampak s pristankom. Kako je bil ta »pristanek« dosežen, pripoveduje vsako poglavje s krvjo prepojene zgodovine angleškega svetovnega gospodstva. Pomislimo samo na Indijo, na burske žene ali pa tatvino oporišč v najrazličnejših delih sveta.
Duff Cooper mora priznati, da angleškemu imperiju danes grozi nevarnost od vseh strani. Pri tem mu pade iz ust posebne pozornosti vredno priznanje. Duff Cooper namreč meni, da bi »Anglija morala imeti trikrat tako močno vojno brodovje kot je sedanje, desetkrat toliko čet in temu odgovarjajoče zračno brodovje,« da bi vzdržala istočasni napad v Evropi, Angliji in Afriki.
Z drugimi besedami povedano: Angleški imperij nikakor ni kos situaciji, v katero jo je Churchill lahkomiselno zapeljal. Priznanje tega dejstva je moralo biti razgo-varjano tudi pri »Times«, ki kot izračunano na dan imperija v uvodniku podaja izjavo: »Bodočnost imperija je že sedaj v gotovem oziru zvezana z ono USA.« To je pogrebna pesem. Angleški imperij se je že preživel. Celo »Times« si ne morejo več predstavljati samostojne angleške bodočnosti,, ko je imperij, priznavajoč to na dru» gem mestu članka v zadnjem letu »utrpel izgube, ki so skoro brez primere«.
Nemško-finska zmaga pri Lonhijn
Finski glavni stan o uspehu ogorčenih bojev v Wildmarki
Helsinki, 2. junija. Glede bojev nemško-finskih čet v odseku Louhi je finski glavni stan objavil sledeči posnetek poročil: Boji, ki so se dne 24. aprila pričeli na odseku fronte pri Louhi ju so končali s popolno zmago finskih in nemških skupin. Sovražnik je bil na tem odseku zbral tri divizije, štiri posamezne brigade in eno brigado oklopnjakov. Po obširnih pripravah je začel z napadom na našo fronto in vedno znova poskušal predreti naše položaje, pri čemer je uporabljal celo najtežje oklopnjake. Toda vsi frontalni napadi ?o se odbili ob skupni neomajni obrambi finskih in nemških skupin. Pri tem je sovražnik preložil težišče svojih napadov v WilcLmarko, zunaj prave fronte in začel obkroževati naše položaje.
Lastne, precej šibke prednje čete so se morale v začetku umikati sovražnikovemu pritisku, tako da je mogel prodreti našim četam v bok. Istočasno pa smo za fronto zbrali naše rezerve, ki so ustavile nadaljnje sovražnikovo prodiranje, na kar se je začel naš lastni protinappd. Sovražnikova skupina sil, ki je poskušala obkoliti naše položaje, je bila po uspešnem učinku vseh orožij in z dobrim sodelovanjem Nemcev in Fincev odločilno poražena in potisnjena nazaj za našo prvotno črto prednjih čet. Težko prehodni teren in žilavi sovražnikov odpor zahtevata v tem boju hude napore tako od finskih kakor tudi od nemš'uh oil Pri teh bojih so bili uničeni sovražnikov 238. pešpolk in osma smučarska brigada popolnoma, ?98. pešpolk in 80 bri-
gada pa v pretežnem delu. Tudi vse druge sovražnikove skupine, ki so se udeležile bojev, so preti-pele. težke izgube in je njih bojna sila zmanjšana na polovico ali na eno četrtino. Samo v bojih pred prednjimi črtami je bilo naštetih nad 15.000 sovražnikovih padlih mož. K temu pridejo še visoke izgube, ki so po topniškem ognju in nemških strmoglavnih bombnikih nastale za sovražnikovim hrbtom. Pripeljali smo več sto ujetnikov.
Od izredno velikega vojnega plena je bilo doslej naštetih več tisoč pušk, stotine strojnic in brzostrelnih pušk, tucati topov in metalcev granat ter še več drugega. Uničenih je bilo pet težkih oklopnjakov, osem drugih pa onesposobljenih za boj. Lastne izgube so bile nasprotno izredno nizke; nemško-finske čete so v tem gigantskem, mesec dni trajajočem boju izgubile na padlih častnikih, podčastnikih in moštvu skupno 418.
Ali že veste?
Malo zrcalo sodobne in prosvete in civilizacije
minule
Usoda zemeljske oble
Stara vprašanja: Kje je naš smoter?Kam meri korak po temnih potih bodočnosti? Ne vemo. Toda luna nam pričuje, kakšna utegne biti naša usoda. Nekoč je bila žareča gmota, danes je neskončna pustinja. Zdaj jo ogreva sonce, zdaj prešinja mraz vsemirske noči. Ploye po prostoru kakor ogromen spomenik lastne preteklosti. Enaka usoda čaka tudi zemljo. Nekoč je bila žareča in vroča, nato ji je površina okorela. Notranjost je še danes razpaljena bolj nego si mislimo. Učenjaki so izračunali, da je štiristo kilometrov pod zemeljskim površjem 10.000 stopinj pod ničlo. Nobena snov ne vzdrži tolike temperature, ne da bi se bila izpremenila v plin. Sodijo, da je največji del tega plina železo. Zemlja pa se neprestano ohlaja. Takisto tudi sonce. Čas je večen, brez začetka in brez konca; prostor je neskončen, brez meja. Snov je neuničljiva. Sicer se izpreminja, vendar pa se ne izgubi; kar je bilo, je in ostane. Minljiva pa je zemlja kot domovina človeka, živali in rastlin. Čez milijardo let bo preveč mrzla, da bi uspevalo na nji življenje. Zadnji ljudje pojdejo na ekvator, da ondi izumrje človeški rod. Morja bodo zmrznila do dna in trdna zemeljska skorja se bo izpremenila v peščeno puščavo. Toda težka zemeljska krogla se bo še vedno vrtela okoli psi in romala okoli sonca, ki bo takrat že temnejše. Žarelo bo v rdeči ugašajoči svetlobi.
Tako bo zemlja mrtva in tiha. Kakor pokopališče bo plavala skozi vsemirje. Zdaj so vse njene skrbi pozabljene. Življenje je bilo le sen in luna se bo začudeno vpraševala, kje sta ostali sonce in zemlja, A zvezde bodo blestele še dalje in svetovi bodo nastajali in izginjali.
220 fofotov v sekundi
Z novodobno fotografijo je uspelo pridobiti natančnejšo oporo za hitrost fofo-tanja žuželk, ki se ga s prostim očesom zaradi velikanske brzine komaj opaža. Posnetki z 1/25.000 sekund osvetlenja so ipak dognali fofot raznih žuželk. Hkrati so ustanovili, da je pri metuljih fofot najpočas-nejši, pri rumenjaku (citrončku) so našteli povprečno šest fofotov v sekundi. Komar fofota 90 krat, hišna muha 60 krat v sekundi, pri čebelah so ugotovili 160 do 220, pri osah 240 fofotov;
Listine govore o nemškem Oberkrainu
Ostrogarji in nožarji Steina. Izmed sto nemških imen so samo štiri slovanska
Upamo, da se bralci ne ustrašijo, ko berejo ta nadpis. Zadeva ni tako huda, kot izgleda. Ne gre za temeljito znanstveno delo, ampak samo za zbirko notic, v katerih bo to, kar se dobi pri listanju Schumijevega prvega zvezka Krainer Urkunden und Re-gistenbuches zanimivosti in ima gotovo zvezo s sedanjostjo, jo podkreplja in marsikaj pojasni, kar se je v zadnjih desetletjih krat-komalo zamolčalo. Kaj kmalu spoznamo, da za špansko steno slovanskega jezika sko-ro povsod vstaja nemštvo, katerega sledovom bomo sedaj sledili.
Ker pa je sistematika kaj lahko dolgočasna, naj bo najprej omenjena v neki zbirki v Steinu shranjena listina, s katero je bila v letu 1477 — torej že precej dolgo — za kovače, nožarje in ostrogarje mesta Stein neke vrste cehovski red objavljen. Ta listina je izstavljena popolnoma v nemškem jeziku, kar je važno za to, odkod izhajajo obrtniki. Obrtniki so bili potemtakem v tistem času Nemci.
Stein — že 1061 Imenovan
Ob tej priliki naj ugotovimo, da je Stein bistveno starejši kot navadno mislimo. Pri tem ne mislimo niti na Langobarde in Franke, ki so nekoč tukaj bili, ampak na mlajšo dobo, ki pa je že daleč za nami. Kajti že 1061 se v Brixener Kodexu državnega arhiva v Wienu omenja, da je bila listina, s katero preide posestvo Fustitz (Feistritz) na škofijo Freising, napravljena V Steinu. Moral je torej kraj Stein že takrat obstojati.
Listine! Ni jih zmeraj prijetno brati, toda so vedno pomenljive, večkrat celo v zadevah, ki se sprva niti ne zde poučljive. Tu je na primer na vsako listino priključeni seznam prič, ki ne obsega ničesar raz-ven imen, stvar, ki samo onega interesira, ki se peča z raziskovanjem rodbin. Toda kdo ima danes interes a imena iz 11. in 12. stoletja. Tam navedenih rodbin razven nekaterih, ki jih točno poznamo, kot na primer na Kranjskem Autrsperge, že ni več. Pa vseeno ima pomen, da se z njimi pečamo. Najprej padejo v oči čudovita, stara nemška, deloma popolnoma pozabljena imena. Najdemo pod A imena Adalger, Adel-ram, Adalbert, Alberich, Altmann, Altwin, Analrich, Ansfred, Anzo, Arbo, Arnulf, Azo in pri ženskih imenih Wilburg, Dimodis, Leutgard, Richardis itd. Ker so danes pretežna cerkvena imena kot Agnes, Andreas, Johannes, Peter, Paul itd. v zanimivi manjšini, postanemo pozorni in radovedni ter iščemo slovenska imena.
Osupljivi podatki iz 180 listin
Podatki so osupljivi. V približno 180 listinah tega zvezka, ki so iz časa okoli 800 do 1200 in obsegajo okoli 1000 prič, se nahajajo
med stotinami nemških imen cela štiri slovanska.
Tudi, če se vzame, da slovansko prebivalstvo ni bilo v stanu večkrat nastopiti kot priča, je to dejstvo vendarle zanimivo in sili k premišljevanju. Pokaže se, da je vsa gornja plast pripadala nemškemu kultur-nem(i krogu. Da, bilo bi vredno, da ta imena natančneje preiščemo in da iz njih poskusimo sklepati na pripadništvo njih nosilcev. Arbo, n. pr., skrajšano za Arbogast, je naj-brže frankovsko ime. Bilo bi naravno napačno, da bi iz popolnega pomanjkanja slovanskih imen napravljali dalekosežne sklepe, čeprav bi bili verjetni. Toda del krajevnih imen dokazuje, da je slovansko prebivalstvo obstojalo iz večjega odstotka, kot
pa to izhaja iz vrst prič. Natančnejše tega seveda ne bo mogoče nikdar ugotoviti. Kajti podatkov je samo malo ohranjenih, tako nekateri, ki se nahahajo v seznamu freisin-giških posestev v Laak, Feichting, Safnitz, NensaB (danes se imenuje Godešič), Lan-genfeld, Polland, Selzach in Ratesidorf (Rateče). Ta seznam je iz leta 1160 in se nahaja v državnem arhivu v Miinchenu. Tu najdemo, da je bilo pri Laak 14 po Karn-tnerjih, 94 po Bayerncih naseljenih kmetij.
Cisto jasen ni seznam. Kasneje zvemo iz njega, da so bile tudi slovanske kmetije. Potem je govora o nadaljnjih 92 bayern-skih kmetijah. Omembe vredno je, da je bila Laak in Langenfeld prvotno kraljevo posestvo, ki ga je kralj podaril škofiji Freising. Radi tega bo nazadnje omenjenih 92 bayernskih kmetij iskati v okolici Lengen-felda, ker se smatra, da se prvoimenovanih 94 kmetij nahaja v okolici Laaka.
0 dobri kranjski čebeli
Če smo že pri listinah, bodi omenjeno, da včasih dobimo mal vpogled v takratno vsakdanje življenje. Zvemo o deklah, o češnjah, o dajatvah v obliki prašičev in prašičkov, o prašičji masti, kokoših, svečah, kastelanih, javnih cestah in o lovcih, o gradovih, pa tudi, da se je takrat lahko živelo po rimskem, bayernskem in značilno tudi langobardskem pravu, so bili torej še t -an k i Langerbar-dov, ki so se zavedali svoje pripadnosti. Slišimo pa tudi o kupčiji s sužnji, lokostrel-cih, sodnikih, ladjah in čebelnih pašah. Zvemo, da je že leta 1022. kralj Heinrich II. škofiji Freising podaril posestvo Straschi-sche-Wart pri Krainburgu z vsemi pravicami vred, med drugimi tudi čebelne paše. Naše kranjske čebele. Naše kranjske čebele imajo torej lep rodovnik. Tudi predstojnik kovnice denarja je prilično omenjen. Je to Gozwin iz Regensburga. Omenjen je v listini iz leta okoli 1189 in je to nadaljnji
dokaz zveze Oberkraina z južno Nemčijo. H koncu zelo zanimivo novico, ki se nahaja v nekem dokumentu iz leta 1170. Nantwin poroča škofu v Brixen, da je staro leseno cerkev na svojem posestvu v Leesu podrl in mesto nje sezidal novo, kamenito. S tem zvemo, da so bile v Krainu, tako kot še danes na Norveškem, lesene cerkve, poleg tega pa še, da je bila to takozvana lastna cerkev, in da je Nantwin še eno drugo imel v Goriachu, s čimer pridemo v stik s staro nemško ureditvijo lastnih cerkva, kar nam pojasnjuje to, zakaj se nahajajo cerkve v prav majhnih, nepomembnih krajih. Zato smemo domnevati, da so marsikatere ohranjenih malih cerkva stare okoli 950 ali še več let. Katere o to, tega ne moremo na hitro reči. Da se to ugotovi, je to zadeva krajevnega preiskovanja, kateremu je v Oberkrainu odprto široko polje.
Michelangelo Freiherr von Zois.
„Ce ne bi imeli WSV!"
Obdaritev okrevajočili vojakov v Krainburgu in Laaku a. Z. in Gailenfelsu.
Te dni se je v okviru posebnega referenta za obdaritev vojakov v NSV v Krainburgu vršila vesela prireditev za vojake, ki so na odlihu. V lepo okrašeni kantinski dvorani so se zbrali okrevajoči vojaki. Častnik Wehrmachte je uvodoma spregovoril nekaj prisrčnih besedi, nato je sledila strumna koračnica, ki jo je igrala v Krainburgu že dobro poznana zabavna kapela, nato so pele deklice BdM pod vodstvom gdč. G1 a n t« s c h n i g, ki so žele obilo pohvale. Sledila je obdaritev. Vsak mož se je veselil, ko je prejel svoj zavojček in ker se je točilo tudi vino, je vladalo veselo razpoloženje. Menjaje se je igralo, pelo in še ena druga mala kapela je pokazala svoje znanje. Končno se je zahvalil častnik Wehrmachte NSV za
vesele ure, ki jih je priredila okrevajočim vojakom.
Vesela obdaritev tudi v Laaku
Tudi v Laaku a. d. Zaier je bila v okvirju posebnega referata obdaritev okrevajočih vojakov, pri kateri je vladalo veselo razpoloženje. T*udi tam je otvoril častnik Wehrmachte to malo svečanost, nato je pela BdM ob klavirski spremljavi gdč. Štaben-h e i n e r s. Ortgruppenleiter B o t n e r je prisrčno nagovoril vojake in jih prosil, naj smatrajo to obdaritev kot mal izraz hvaležnosti za njih dejanja. Nato so prebrali lepo pesem, k L.ero je nek vojak posvetil NSV. V njej so bili našteti vsi ti mali dokazi ljubezni, s katerimi NSV v
H a r b * r t Stelnmanni
Uod citkuško kupola * {	Ut M&O*H vatieieja
Usoda arlistov med življenjem In smrtjo
POSEBNA PREDSTAVA PRED BOLNIM DEČKOM
Plašno se ozre mali mož v lep obraz. »Monsieur, malega dečka imam, on sanjari o vas, kakor se navdušuje za vas ves Pariz, sedaj leži, trese ga smrtna mrzlica, pa milo prosi in moled' , da bi vas mogel videti, vas velikega šaljive i, in ples na steklenicah — o, monsieur, živim v skromnih razmerah, sem le majhen uradnik, toda vse, kar imam vam dam — če bi hoteli — priti k mojemu dečku.«
Lui Aureol upre pogled v daljino, misli na svojega sina in soigralca, marsikatero smrtno nevarnost, ki sta jo prebila, in njegovo očetovsko srce tolče nemirno.
Razgret je, spehan od j-.edstave, — toda —
»Jean«, pokliče rdečenosega pomočnika, »prinesi steklenice in pojdi z menoj — priredila bova še posebno predstavo!«
Malega priprostega moža zraven njega pblijejo solze.
»Monsieur, kaj hočete res priti — to vam naj poplača nebo!« Jaz vas hočem odško-dovati, kakor le morem —« Artist ga smehljaje pogleda. »Za vašega dečka delam zastonj, monsieur ---«	%
SMEH VRNE ŽIVLJENJE... , In potem se n hajamo zopet v ozki za-
|eWJ soW, W jo 1» elabo rassvetifrj«
oljenka. Na široki visoko nagrmadeni postelji leži vitek •'ečko z od vročine rdečim obrazom. Diši po zdravilih, zastori so gosto zagrnjeni. Tik ob robu postelje čepi ^ial mož z razžaloščenim obrazom. Toda pogledi očeta in sina se ne odmaknejo od igro-kaza, ki se jima nudi.
Steklenice so tu postavljene, v dolgi vrsti, in na njih balansira v ljubkem plesu Lui Aureol v svojem pestrem kostumu pler-rota. Z malo trebento, ki zveni predirljivo in živahno, goti rdečenos pomočnik vesele komade.
In Lui Aureol pleše--
Smeje se in hehsta, prede in žvižga in naredi najresnejšl in najrazposajenejši obraz, poskakuje in večkrat na kratko zavpije, in Be dela kakor da bi se prekucnil z vratov steklenic. Toda on ne pade — pleše naprej — pleše, pleše se smeje in uganja burke. Tu zazveni znenada čisto in veselo, osvobodilno in jno iz ust v vročini se nahajajočega na smrt bolnega otroka smeh, o življenju pričujoč, vriskajoč otroški smeh, ki ga noče biti konca —
Ko stopi prihodnje jutro zdravnik iz bolniške sobe, kjer je bil z vedno naraščajočim strmijenjem preiskal bolnega, otroka, pokliče očeta v stran.
»Zgodil se je čudež — obupal sem že bil nad vašim dečkom, sedaj je kriza minila — živel bo.«
MINULA SLAVA, POZABLJEN, UMRL
Nekega meglenega popoldneva v letu 1869. peljejo preprosto rakev na neko pariško pokopališče. Nebrižno gledajo ljudje -a njo.
»Koga pač tu odnašajo--?« vpraša
radovednež,
»O le nekega " *1 ača in klovna, nekega Aureola —«
»Ah, tega — je baje doletela smešna smrt, palica za igranje biljarda se mu je zadrla v telo —« »Mogoče, jaz ne poznam —« »Menda ga sploh le malokdo pozna, saj gre tudi za krsto le nekaj ljudi. Moj Bog — poglejte, kdo pa je oni tam vmes —«
Mož pokaže s jrstom ua nekoga zastavnega mladega moža v uniformi topniškega poročnika.
Nihče ni mogel da'' odgovora radovednemu nraševalcu. Kdo bi pa tudi mogel slutiti, da je bil ta častnik nekoč tisti mali vročični dečko ki mu je ples na steklenicah pierrota in skakača Luija Aureola re-r življenje.
Kon"?.
So svetu
Pozdravljanje z udarci po bedrib
Čudoviti in smešni način pozdravljanja pri primitivnih plemenih
Evropski nači • pozdravljanja se nam zdi tako razumljiv, da si drugačnega sploh predstavljati ne moremo. In vendar je na svetu toliko načinov in navad pozdravljanja, da jih je jedva mogoče našteti. Posebno zanimive načine pozdravljanja srečujemo pri primitivnih narodih in plemenih. Prebivalci dela Rodezije v Južni Afriki se pri svidenju z znancem ali prijateljem de-rejo in kričijo na vse pretege. Pri tem se mečejo na kolena, ploskajo z rokami in se udarjajo po bokih. Nekatera plemena iz Rodezije se pri srečanju udarjajo celo po zad-»ji jlati. Na Andamanakem otočju jzapad-
imenu domovine osreča vojake. »Prinaia nam rezila za britje — da nam pokušati dobro vino-ima pisalni pribor, ima knjige
— milo in tudi robce — prinaša nam dobre cigarete — če ne bi NSV imeli!« Tako se je glasila in ni bilo čudno, da je taka pesem NSV priredila več veselja, kot pa dolgo zahvalno pismo. Nato je pela BdM-Singschar menjaje se z vojaki nekaj pesmi; posebno muzikaličen vojak se je produci-ral na kitari, končno se pa razdelili pakete z malimi darili domovine, ki so napravili veliko veselje.
Obisk pri ranjencih v Gailenfelsu
Tudi v bolnišnici v Gailenfelsu, v kateri je prirejen mal lazaret, je bila obdaritev po NSV. Vsak vojak je dobil zavojček in vsak je NSV moral podati svoje posebne želje, kajti ona noče razdeljevati samo daril, ampak vojakom tudi sicer v vsakem oziru pomagati. Povsod zna NSV ubrati pravo pot, če se da pomoč in tudi nujne zasebne zadeve vojakov rada opravi.
Gospa Buchner, ki v okrožju Krain-burg vodi posebni referat La obdaritev vojakov, kot tudi vsi ostali, ki se pri obda-ritveni akciji sodelovali, so prejeli za svoj trud prisrčno zahvalo.
Novi mladi železničarji
Prvo šolanje Fahrdienstleiterjev Oberkraina v ABlingu
V soboto dopoldne se je vršilo v taborišču za šolanje Betriebsamta ABling državnih železnic, ki se je ustanovilo v ABlingu in v katerem se bodo šolali Fahrdienstlei-terji iz Oberkraina, prvo politično šolanje. Pod vodstvom članov naČelstva Betriebsamta ABling, je Ortsgruppenleiter Dr. Klein ogledal taborišče, ki je v čudovitem gaju ob Savi zahodno ABlinga. Tri barake za stanovanje, 1 baraka za šolanje, 1 baraka za vodstvo taborišča, ena baraka za umivanje in ena baraka za kuhinjo dajejo 40 udeležencem najboljše bivanje, oskrbo in razvedrilo. Spalnice, sobe za bivanje in šolski prostori so enostavne, toda prijazne in čiste. Povsod vlada vojaški red. Dnevni red je za udeležence kar najboljše razdeljen. Poduk se menja s Športnimi vajami, študij z vojaškim vežbanjem. Danes so prejeli udeleženci prvo politično šolanje. Ortsgruppenleiter dr. Klein je govoril o nacio-nalnosocialističnem svetovnem nazoru. V svojem govoru je dr. Klein poudaril okol-nost, da se naj po nalogu Filhrerja prebivalstvo Oberkraina zopet pripelje nazaj v nemško življenjsko skupnost, česar je bilo že stotine let deležno. Dipl. ing. Pg. D u 1-t i n g e r se je Ortsgruppenleiterju zahvalil za njegovo prostovoljno sodelovanje pri izučenju novega mladega železničarja iz Oberkraina.
no od polotoka Malake se znanci pri srečanju objemajo, pojejo, krohočejo, smejejo in poskakujejo. In vse to počenjajo tudi v slučaju, če bi jim gost ali znanec ne bil kdo ve kako dobrodošel. Prebivalci na obali Konga poznajo dva pozdrava, »malega« in »velikega«. Pri »malem« pozdravu samo tle-skajo z rokami, dočim se pri »velikem« pozdravu znanca smejita drug drugemu v. obraz in se medsebojno udarjata po bedrih. Zanimiv je tudi pozdrav pri plemenu Todl v Prednji Aziji. Kadar sreča mlajši človek starejšega znanca, pade pred njim na tla, če nanese prilika tudi v blato ali prah, prime nogo starejšega ter si Jo položi na glavo. Posebno duhovito je pozdravljanje v Tibetu. Tibetanec pri pozdravu namreč pokaže jezik. Ce pa hoče koga prav spoštljivo pozdraviti, si položi roke na ušesa ter mu pokaže os'3. Na nekaterih polinezijskih in melanezijskih otokih se pozdravljajo z dotikanjem nosov. Na novi Zelandiji pa pri pozdravu turobno in pretresljivo zavijajo z glasovi. In čim dalje traja to zavijanje, tem
bolj spoštljiv Je pozdrav.
*
Čudežno je bil rešen sigurne smrti otrok nekega mlinarja v malem kraju protekto-rata. V mlin so prlfili uradniki nt običajno kontrolo, pri čemer so domači pozabili na malega otroka, ki si je nedaleč ob rakah igral. V tem trenutku — mali deček je bil samo par metrov oddaljen od vodnega kolesa — je naenkrat mlin obstal, ne da bi se kasneje moglo ugotoviti sa to kakrSenkoll vzrok. Tedaj še le so postali pozorni ln so rešili otroka, ki je bil Le nezavesten, tet g« *og«t fižiriU,	i
Hlada generacija se le zmerom obnesla
Postavitev Pg. Dr. Hradeikyia in uvedba Psj. Dr. Ilodisteinerja kot Kreisleiterja okrožja Kaduianasdorf Pg. Tlico Bauer kot Iireistciter v St. Veit a. d. Glau uveden
V Park-hotelu v Veldesu se je v petek dopoldne v okviru svečanosti, katere so se udeležile vodilne osebnosti stranke, države in vojske, izvršila poslovitev dosedanjega Kreisleiterja Radmannsdorfa Dr. Ilradetz-kyja in uvedba v posle novega Kreisleiterja Dr. Walter Hochsteinerja.
Ko se je ob 11. uri s svojim pobočnikom Pg. Paustianom in Gauhauptstellen-leiter jem Moschnerjem pojavil pred Park-hotelom Gauleiter Dr. Rainer, so se k sprejemu zbrali v hotelski veži Gau-stabsleiter Dr. P a c h n e c k, Kreisleiter Dr. Hradetzky, Dr. Hochsteiner, Kufi in Pilz, j j Gruppenfiihrer Rosener, General-major S u 11 n e r, General-major orož-ništva Brenner, Fiihrer der Wehrman-schaften SA-Brigadefiihrer Beck in Oberstleutnant F r e i s n i g. V smiselno zelo lepo okrašenem slavnostnem prostoru park-hotela so že poprej k tej svečanosti povabljeni Kreisamtsleiterji in politični vodje Kreisleitunge Radmansdorf, Orts-gruppenleiterji in StUtzpuktleiterji NS-DAP kot tudi Ortsgruppenfiihrerji KVB okrožja Radmansdorf zavzeli svoja mesta. Ko je vstopil Gauleiter s svojim spremstvom v slavnostni prostor, so se vsi vzdignili raz svojih sedežev, da na ta način pozdravijo svojega Hoheitstragerja.
Po uverturi k »čudežni piščalki« je požel besedo Gauleiter, s katerimi je na široko in temeljito razglabljal, predvsem z ozirom na menjavo vodstva v okrožju Radmansdorf, kar pa je bilo tudi odločilnega pomena za prihodnjost celokupnega ozemlja Oberkraina. »Ko sem pred petimi meseci«, je začel Gauleiter, »Pg. Hradetzkyju podelil vodstvo okrožja Radmansdorf, je leta mislil, da tu izvrši življenjsko delo in da nekoč z dovršenim delom stopi pred mene. Ce sem navzlic temu Pg. Dr. Hradetzkyju moral določiti drugo mesto, je bilo to storjeno zato, ker so bila v ozemlju Alt-gaua izvršene spremembe v političnem zboru vodij.« Opozarjal je, da je Izrecna želja Flihrerja, da se politično \odstvo v Gauu tako vrši, da se vsak politični vodja na vsakem dodeljenem mu mestu popolnoma uveljavi. Nato je govoril o zameni v vodstvu okrožja Villach, pri čemer je posebno poudaril veliki pomen, katerega ima to v vsakem pogledu važno obmejno okrožje.
»Po dolgem in zrelem prevdarku sem se odločil za Kreisleiterja Dr. Hradetzkyja, ki v sebi združuje vse lastnosti, ki jih zahteva obdelava in rešitev nalog v tako važnem okrožju. Če sem se kaj obotavljal za to odločitev, je bilo potem to, da Pg. Dr. Hradetzky kot kreisleiter Radmannsdorfa stoji na fronti. Na svojem položaju je izpolnil vse predpogoje, katere sem nanj stavil svoj čas. Iz tega delovnega okrožja se, kot vem, zelo težko loči. Da je to tako, nam je dokazal s svojim nastopnim govorom v Villa-chu, v katerem si ni sestavil toliko programa za Villach kot pa naročilo za Oberkrain in obljubil, da bo še vnaprej delal na veliki nalogi, da se Oberkrain napravi zopet nemški, Vodstvo obmejnih okrožij mora biti v najboljših rokah, kajti ti so posebno važni pri pomiritvi Oberkraina.«
Novi Kreisleiter dr. Hochsteiner
Ko je začel Gauleiter govoriti o osebnosti za Kreisleiterja Radmansdorfa poklicanega Dr. Hochsteinerja, je Gauleiter poseb-* no poudaril zasluge, katere si je pridobil že v času boja. »Vem«, je nadaljeval, »da se Pg Dr. Hochsteiner zelo težko loči od svojega okrožja. Tudi vem, da ga ljudje njegovega okrožja neradi oddajo, toda tudi tukaj so razlogi, da sem po točnem prevdarku to odloČil.
Pg. Dr. Hradetzky naj dobi v Radmans-dorfu polnovrednega in sposobnega nasled-nika, ki ga bodo drugi Hoheitstragerji Oberkraina sami od sebe p-lznali kot vodilnega. Mlada generacija se mora vedno znova uveljaviti na novih mestih in bom ravno v Oberkrainu uporabljal vedno nove moči in nameravam to zamenjavo izvršiti v hitrejšem ritmu.«
Vse za Oberkrain
Gauleiter Dr. Rainer je nato govoril o položaju v Oberkrainu in je izvajal: »Trenutno mi dela to ozemlje skrbi. Toda pozicija nemštva se bo tu aržala, naj pride, kar hoče. Tu delamo za Reich in za idejo Adolfa Hitlerja. Trije pogoji so, da jih človek, ki tu hoče obstati, mora prinesti s seboj: vroče srce fanatičnega borca, jasno glavo in mir-
no kri. Odgovoren sem Fiihrerju za to, da postanejo ta ozemlja zopet nemška, da se tu dela kot bi eksplodiral naboj.
Kar se tiče tukajšnjega prebivalstva, izjavljam, da bo v toliko Leležno našega varstva, v kolikor se bo tega pokazalo vredno. Če je še manjkalo dokaza, da Oberkrain mora priti pod nemško vodstvo, je bil ta dokaz doprinešen po stanju, ki so ga pripravile komunistične bande. Od ljudstva zahtevamo, da se spomni na Čase,, ko je pod nemškim vodstvom mirno živelo. Politično nalogo, ki nam jo je postavil Fiihrer, bomo na vsak način izpolnili. Vsak položaj pa naj bo kakršen koli, bomo hladnokrvno obvladali. Vsi pa vemo, da sedanji položaj v Oberkrainu nima vzrokov v prebivalstvu tega ozemlja, ampak da je to povzročeno z agitacijo boljševizma in v kvarljivem vplivu posameznih elementov. Tudi tukaj bo odločitev padla obenem z odločitvijo na vzhodu.« Gauleiter dr. Rainer je nato razrešil Pg. Dr. Hradetzkyja, ki je bil odgovoren za okrožje Radmannsdorf, njegovih dolžnosti in se je s toplimi besedami njemu zahvalil za ujegoVo dosledanje pionirsko delo v Oberkrainu. Z željami za uspešno in močno delo j nato uvedel Dra. Hochsteinerja v njegovo uradno poslovanje.
Nato je govoril Bereichsleiter dr. Hradetzky. Govoril je o svoji absolutni pozitivni usmerjenosti napram prebivalstvu Oberkraina in orisal v kratkih besedah program, ki ga je pred več kot enim letom ob svojem prihodu v Oberkrain za podvig in obnovo sestavil. Nato se je zahvalil s prisrčnimi besedami svojim dosedanjim sodelavcem za njihovo zvestobo in pripravljenost za delo ter je Gauleiterju ter s tem celemu Gauu slovesno obljubil, da bo svojo nalogo in nanj stavljeno pričakovanje z vsemi svojimi močmi izpolnil. V njegovih besedah se je izražalo, kako težko se loči od svojega poslovnega okrožja in velike naloge, ki mu je bila tukaj stavljena.
Za njim je nastopil pred zbranimi na novo poklicani Kreisleiter dr. Hoc h*
s t e i n e r. Predvsem se je zahvalil Gauleiterju za izkazano mu zaupanje in posebno zato, da mu je tukaj dana posebna na* loga, ko je vsled okolnosti zadržan, da se udeleži velikih bojev na fronti, ko to delo zahteva celega moža. »Kar je v mojih mo« čeh bo storjeno. To vam obljubljam, Gau« leiter. Vem pa, da bo končno ravno tako kakor svoj čas v Ostmarki končna zmaga naša.« Dr. Hochsteiner je nato počastil Fuhrerja in z himnama nacije je bila slo« vesnost zaključena.
Na svojem povratku v Klagenfurt je Gauleiter obiskal župana v Neumaktlu v svrho, da mu župan Pg. v. K u r z poroča o različnih zadevah.
*
Dr. Walter Hochsteiner je bil rojen kot sedmi izmed desetih otrok kmečke družine Albina in Alojsije Hochsteiner dne 11. ju-
nija 1909 v Weitensfeldu, okrožje St. Veit an der Glan. Od leta 1923. do 1931. je obiskal humanistično gimnazijo v Klagen-furtu. Od jeseni 1931 do svojega bega 1934: je bil slušatelj juristične fakultete na uni« verzi Graz, kjer je v maju 1933. položil prvi državni izpit. Svoje študije je končal na univerzi Marburg an der Lahn, kjer je v zimskem semestru 1934/35 promoviral. "Da odsluži svojo upravno službo kot sodni re« ferendar je bil osem mesecev kot referent zaposlen pri Kreisbauernschaft Marburg an der Lahn. Dr. Walter Hochsteiner je zelo zgodaj pristopil k stranki, katere član je od leta 1931. Od sept. 1931. je aktivno deloval v NSDAP Karatna kot Stutz« punktleiter, Ortsgruppenpropagandaleiter, Bsizirksleiter in Kreispropagandaleiter do svojega bega v letu 1934. Po svojem povratku iz Altreicha je bil poklican v juniju za Leiterja der Haupstelle »Aktive Propaganda« v Gaupropagandaamtu der Gau« leitung Kiirnten. 13. aprila 1940 mu je bilo zaupano vodstvo okrožja St. Veit an der Glan. Kreisleiter dr. Walter Hochsteiner ima službeni značaj Hauptabschnitts« leiterja NSDAP.
Pgj. Thintel ie imenovan za Slellverlr. Ganletterfa
Cauieiter dr. Rainer je izročil Fiihrerjev dopis o imenovanju. V posle bo vpeljan po ReichsorBanisationsleiterju dr. Leyu
Z veljavo 30. apr. 1942 je Fiihrer komm. Stellvertretenden — Gauleiterja Karntena Pg. Thimela imenoval v njegovi službi in mu istočasno podelil službeni čin Ober-dienstleiterja NSDAP. V soboto dopoldne mu je izročil Gauleiter dr. Rainer v svoji delovni sobi v Reichsstatthal-tergebaude dopis o imenovanju.
Svečana uvedba Stellvertretenden Gaulei-terja bo v doglednem času ob obisku Reicha" organisationsleiterja dr. Ley a, kateri bo to uvedbo izvedel.
Poslovitev dr. Huberja
/
Pg.Reautschnig poverjen z vodstvom pisarne Gauleiterja
V delovni sobi Gauleiterja in Reichs-statthalterja se je vršila v soboto dopoldne ob navzočnosti Stellv. Gauleiterja in najožjega štaba sodelavcev poslovitev doseda-
njega vodje pisarne, Kreisleiterja dr. Huberja. Dr. Huberja je Gauleiter poveril z uradom Gauinspektorja za Reichsgau Karaten in poleg tega za referenta Gauleiterja za cerkvena in šolsko-politična vprašanja. Gauleiter se je prisrčno zahvalil dr. Huber-ju, ki je pisarno Gauleiterja v Salzburgu uredil in mu izrazil priznanje za njegovo delo.
Z vodstvom svoje pisarne je Gauleiter poveril dosedanjega vodjo Hauptstellen »Politische Leiter«, »Filhrernachwuchs« in »Walter und Warte« v Gaupersonalamtu, Pg. Reautschniga, katerega je istočasno razrešil njegovih dosedanjih poslov. Pg. Reautschnig, ki ima čin Obergemein-schaftsleiterja NSDAP, je med vojno službo Gauhauptamtsleiterja Prokopa vodil 19 mesecev Personalamt Gauleitunge Karaten.
Aus dem Krofu Radmannsdorf
ABling. (Rasno politično pre« d a v a n j e.) Zadnji teden je imel direktor ljudske šole Pg. H o f e r v sejni dvorani strankinega doma v ABlingu predavanje o človeški dednosti. To je bilo prvo predavanje serije predavanj o rasnopolitičnih predavanjih, katere bo imel Pg. Hofer v okviru šolanj v ABlingu. Nazorna izvajanja predavatelja so zelo interesirala poslušalce ki so predavatelja nagradili z živahnim ploskanjem.
ABling. (Nevarna igra.) Te dni so dobili igrajoči se otroci v Meistern jugoslovansko ročno granato, ki je vsled Epro-ženja eksplodirala. Dva štiri« do osemletna otroka sta pri tem zadobila življenjskone-varne poškodbe, dočim je bil tretji otrok le lažje poškodovan. Oba težko poškodovana dečka sta bila prepeljana v bolnišnico v Gallenfelsu.
Wocheiner Feistritz. (Zborovanje NSDAP.) Pred k/atkim je bilo v novo pre-rrejeni kinodvorani javno zborovanje NSDAP. Gauhauptstellenleiter Pg. Mayer-h o f e r je govoril o metodah komunizma in v nasprotju s tem o delovni moči in storitvah naroda, kakor se je izkristaliziral v nemški socialni narodni skupnosti.
Wocheiner Feistritz, (Ljudska veseli c a.) Na binkoštni ponedeljek se je prebivalstvo iz Wocheina znašlo na veseli pomladanski zabavi. K udeležbi na tem slavju je staro in mlado privabil obhod skozi Wocheiner Feistritz, ki so ga ubrano in slikovito sestavile pestre vrste tukajšnje mladine, dekliške skupine iz Altgaua Karaten, skupine noš iz Wocheina in ki ga je vodila vesela godba. Dobro voljo je zlasti pomnožila tudi lega obilno okrašenega in s svežim zelenjem visokih gor obdanega slavnostnega prostora. Pesmi, igre in plesi dekliške skupine iz Altkarntna, predvajanja skupin z wocheinsko nošo in glasbeno sodelovanje aBlinške godbe so priredile ure najpestrejše zabave. Mladina se je neizmerno veselila pri igrah in veselih predvajanjih lutkovnega gledališča.
Kropp. (Pomladanski športni dan.) Te dni se je vršil pri nas prvi pomladanski športni dan, ki so se ga udeležili vsi uslužbenci kovaške zadruge. O pomenu skupnih prireditev DAF je udeležencem go-
voril Ortsgruppenleiter. Predvajali so se skupinski tek, korakanje, štafete in druge športne panoge. Prireditev je potekala v največjem redu.
Kropp. (Smrtni primer.) Pred kratkim je tukaj po težki bolezni umrla posestnica Maria Aschmann. Njenega pogreba se je udeležilo veliko ljudi iz Kropp in okolice.
Hiiflein. (Kuharski tečaj.) Vdru-gič se je pred kratkim vršil v Hofleinu kuharski tečaj, ki se ga je udeležilo 109 žen in deklet iz kraja in okolice.
Oberkrainerji na Heroldecku
Od 20. do 28. maja se je uspešno dovršilo tretje šolanje na Gauschulungsburgu Heroldeck za Betriebsfuhrerje, in Orts- in Betriebsobmannerje DAF v Oberkrainu. Smoter šolanja, v čegar ospredju je stala
Glavne ceste v zasedenih ozemljih Konten in Krain
Kot glavne ceste v smislu § 13 cestno-prometnega reda veljajo do nadaljnjega sledeče ceste: 1. Wurzenpass—Kronau— ABling—Krainburg—državna meja St. Veit pri Ljubljani z odcepom severno Radmannsdorfa na Veldes; 2. Loiblpass—Neumarktl —Duplach—Feitritz; 3. Seebergsattel— Kanker—Waisach—Krainburg; 4. Državna meja severno Ljubljane—Schwarzendorf —Domschale—Lukowitz—Kraxen— Glogo-witz—St. Oswald do meja Gaua; 5. bivša državna meja pri Rabensteinu—Unterdrau-burg do meje Gaua; 6. Unterdrauburg do meje Gaua južnovzhodno Unterdrauburga (Windischgraz); 7. Državna meja pri Rat-schach do Wurzen.
tema »povečanja storitve«, je bil, da se udeleženci strokovno in svetovnonazorno usmerijo.
Aus dem Hreise Krainburg
Krainburg. (Gospodarska šola.) Gospodarska' šola ali kakor se je prej imenovala »trgovska šola« omogoča dvoletno temeljito izbrazbo v vseh trgovskih strokah. Poučevalo se bo poleg temeljitega obvladanja stenografije in strojepisja še knjigovodstvo, trgovsko dopisovanje in računstvo, tako, da bodo absolventi usposobljeni v industrijskih in upravnih pisarnah in obratih za vsestransko uporabo. Razveseljivo je, da tudi mladina Oberkraina dobi možnost take izobrazbe, ker bo sedaj tudi v Krainburgu otvorjena gospodarska šola. Opozarjamo naše čitatelje na tozadevni razglas vodstva gospodarske šole Krainburg v oglasnem delu naše današnje številke lista.
Krainburg. (Težka nezgoda na ovinku.) Pri vasi Medno se je na cesti Krainburg—St. Veit a. d. Sawe pripetila težka avtomobilska nezgoda, ki je zahtevala smrtno žrtev. Na neki službeni vožnji je strmoglavil s šestimi osebami zasedeni avto preko strmega cestnega pobočja in pokopal potnike pod seboj. Gendarmeriewachtmei-ster Johann H a s s 1 e r se je ubil, štirje drugi potniki pa so bili več ali manj težko
poškodovani. Samo vozač avtomobila je ostal nepoškodovan.
Naklas. (Apel.) Pred kratkim je bil v šoli apel Blockleiterjev. Ko je uvodoma Pg. R e s m a n n orisal bodoče naloge v Orts-gruppe, je Pg. Aschmann govoril o nalogah in delu Blockleiterjev v njihovem delokrogu. Nato je pozvala Frauensqhafts-fiihrerin Pgn. Fr. Lukowschek k nabiranju stare obleke in tkanin, kar se bo v kratkem začelo.
St. Veit a. d. Sawe. (Usoden udor ogrodja.) Ko so v Podgori podirali nek star kozolec, je udirajoče se trhlo leseno ogrodje pokopalo pod seboj 17-letnega Vin-zenza Turka. Dobil je prelom'lobanje in druge težbe poškodbe ter bil prepeljan v bolnišnico Gallenfels.
Kanker. (Tečaji za nemški je« z i k.) Pred kratkim se je začelo z nemškim jezikovnim tečajem, katerega se je udeležilo 45 oseb, pred vsem delavcev pri cestnih delih v Kanker. Kot laiški učitelji so podučevali gozdni uradniki gozdarske družbe »Seeland«. Udeleženci so imeli ve« lik interee, da se priuče nemškega jezika.
DRK-Sonderbereitschalt Alpenland v Krainbnrgu
Reichsgesundheitsfuhrer (državni zdravstveni vodja) dr. C on ti je pred par dnevi govoril zbranim Landesfuhrerjem (deželnim vodjam) des Deutschen Roten Kreuzes (nemškega rdečega križa), v katerem govoru je med drugim povdaril posebno službo DRK-Bereitschaft z. b. V. Krainburg. Zaradi tega je dobila ta prva edinica v čezkra-jevnem delovanju ponosno ime »DRK-Sonderbereitschaft Alpenland«. Istočasno je DRK-Generalf Uhrer in SA-Obersturmbannfuhrer dr. Otto B e r g e r Oberwachtfiih-rerju Karlu D i e x u v priznanje njegovih velikih zaslug kot prvemu DRK-Fuhrerju v Wehrkrcisu XVIII dovolil, da nosi portepe.
2e od srede decembra 1941. se nahaja v
Krainburgu DRK-Sonderbereitschaft Al* penland v posebnem delovanju.Na zledenelih in zametenih cestah ,na malih lužnatih poteh, na slabih prašnih in težko prevoznih poteh v gorskem terenu, povsod in zmeraj je bila DRK-Sonderbereitschaft (posebna pripravljenost) na mestu, če je bila nujna pomoč potrebna. 15 mož tega posebnega oddelka je pod vodstvom Oberwachtfiihrerja Karla Diexa iz starih skladiščnih prostorov maipravilo vzorno poslovalnico. Prostor za moštvo je svetel in prostoren in zelo smiselno urejen. Pisarna in učilnica kažeta, da so možje tega posebnega oddelka DRK z veliko ljubeznijo in veseljem preuredili te prostore. Umevno ne manjka veselih slik, ki na humorističen način podajajo vsakdanje življenje DRK-moža. Pri ogledu službenih prostorov je poleg dobro in okusno prirejenih prostorov padla posebno v oči baraka iz lahke kovine, ki rabi za bivanje moštva, ki je proti mrazu in vročini izvrstno zavarovana ter z linolejem tlakovana. Kakor je Oberwachtfiihrer Diex izjavil, se je ta baraka, ki se jo more v 5 urah postaviti in zložiti v najhujših zimskih mesecih prav izvrstno obnesla, ker se jo zamore z dvema velikima električnima pečema dobro greti.
Bereitschaft (Pripravljenost) se vodi vojaško. Dnevna služba se prične z jutranjim raportom. Po jutranjem športu je nastop k izdaji povelj, nakar je skupen zajuterk v prostoru za moštvo. Sledi teoretični in praktični pouk, vaje, nato se koraka in poje. Opoldne se snidejo mladi možje DRK-Sonderbereitschaft Alpenland, vsi zagoreli, zopet v prostoru za moštvo. Kosilo se pripravlja v vojni kuhinji, ki pripada Bereit-schafti. Po kosilu je 2 uri odmora. Popoldne se šiva in čisti, predvsem pa se osnaži vse orodje. Ob 18. uri je konec službe, ob 22. uri pa je treba iti spat. Vmesni čas je prosti čas.
Velikokrat prebivalstvo to Bereitschaft des DRK zamenja s civilno rešilno službo. Pripomniti je sledeče: Deutsches Rotes Kreuz je v Oberkrainu za civilno rešilno službo šele v početku, kar bo v doglednem času gotovo in bo potem v vseh treh okrožnih mestih Oberkraina po ena DRK-Dienst-stelle (službeno mesto) na razpolago celokupnemu prebivalstvu. Je pa samo po sebi umevno, da že sedaj ob nesrečah ali v slučaju neposredne življenjske nevarnosti,
DRK-Sonderbereitschaft Alpenland takoj brezplačno vsakomur da svoj rešilni voz na razpolago, če je klicana.
Kako veliko je zaupanje prebivalstva do Sonderbereitachafti Alpenland, kaže dnevno povpraševanje v poslovalnici. Med ogledom se je zglasila žena, ki bi rada zvedela, kako bi svojemu sinu, ki se je boril v bivši jugoslovanski armadi in se nahaja v italijanskem ujetništvu, jjoslala mal zavoj. Povedalo se ji je, da je to nemogoče. Tukaj pa
je dobila pravilen odgovor, kako zamore svojemu sinu kaj poslati.
Kako pridem k DRK?
Prijave žen in mož, ki se hočejo javiti za prostovoljno delo pri DRK, naj se obrnejo na ta čas v Krainburgu se nahajajočo DKR-Sonderbereitschafti Alpenland, Veldeserstr., ali pa v obeh ostalih okrožnih mestih Oberkraina na Landratsamt, kjer se zamore vsak čas dobiti pojasnila. V kratkem bo v Krainburgu, Radmannsdorfu in Steinu te« meljni učni kurz za DRK začel. Obsega 20 dvojnih ur; tečaj bodo vodili odlični zdravniki. Po tem kurzu bodo oni, ki imajo še nadalje interes in veselje zt. prostovoljno in častno službo pri DRK, sklopljeni v Bereit-schafte in bodo tam v večernih urah dobili nadaljnjo izobrazbo. Še enkrat bodi ponovljeno, da bo to delovanje v DRK-Kreis3tel-lcn, ki se bodo šele ustvarile (v nasprotju z Sonderbereitschaftjo, ki je ta čas v posebnem poslovanju) častno in da velja kot usmiljeno delo za bližnjika.	—ing.
Hus dsm MM stein
Mottnig. (Težka nezgoda kolesa r j a.) Te dni se je peljal v Stein-Oberfeld stanujoči slikarski pomočnik Peter D a c a r s svojim kolesom v Mottnig. Neposredno zapadno pred Mottnigom vsled neprevidne vožnje po klancu ni več obvladal kolesa in ga je vrglo na most v Mottnigu. Eno uro je bil nezavesten in ga je moral sanitetni voz RDK Stein prepeljati v Stein. Zaradi padca je zadobil dolge praske na levem očesu in nad očesom, na levem kolenu pa kožne odrgnine.
Woditz. (Ape 1.) Pred kratkim se je vršil pri nas apel. Udeležili so se ga vsi Amtwalterji, Zellen- in Blockleiterji, vsi sodelavci Ortsgrupe in ženskega oddelka kakor tudi W/Sturm in Scharfuhrerji. Vsak oddelek je dobil smernice za svoj delokrog. Udeležba je bila prav odlična.
Mannsburg. (Prikrojevalni te. čaj.) Dne 7. junija ob 15. uri se bo vršil v gostilniškem prostoru gostilne Kral se. stanek vseh udeležencev prirejenega pri. krojevalnega tečaja. Ker se bo govorilo o važnih zadevah, so vsi udeleženci vabljeni. V slučaju slabega vremena se vrši sesta« nek prihodnjo nedeljo. •
Delovanje neke Ortsgruppe v Oberkrainu
Amtsleiterji NSDAP in KVB iz Steina so imeli apel
Te dni je imel Ortsgruppenleiter NSDAP Franz Strasser apel Amtsleiterjev NSDAP in KVB v Steinerhausu, ki je bil zelo poučen, saj so vsi navzoči v enem večeru slišali predavanje iz najrazličnejših strokovnih in zadevnih področij. Najprej je govoril Ortsbeauftragter NSV P ii c h 1 o organizacijskih vprašanjih NSV. Za njim je govoril Leiter der Arbeitsamtnebenstelle
Proli podcenjevanju poljskega dela
Reichshaupamtsleiter dr. Rieschle, Berlin, ie govoril o gospodarski izravnavi
med mestom in deželo
V Klagenfurtu je te dni govoril Reichs-hauptamtsleiter im Štabe des Reichsbauern-fiihrer und Ministerialdirigent im Reichs-ernahrungsministerium Doktor Hermann R e i s c h 1 e, kateri je svpje bivanje v Karn-tenu porabil tudi za pregled gospodarskih ureditev v Oberkrainu, o temi »gospodarsko izravnanje med mestom in deželo«. Razven Gauleiterja, ki je s svojo navzočnostjo pokazal svoje zanimanje za to temeljno gospodarsko vprašanje, so prišle tudi vodilne osebnosti stranke, države in gospodarstva.
Po uvodnih pozdravnih besedah ing. G a y 1 a, ki je poverjen z vodstvom Gau-amta fiir Agrarpolitik, je govornik poročal o gospodarski usodi dveh posestnikov srednjih kmetij v letih 1934-1940, od katerih je eden kmetijo prodal in odšel v mesto, dočim je bilo premoženje drugega kmeta proglašeno za Erbhof (dedno kmetijo). Vkljub napornemu delu in najnižjemu izračunavanju dnin za težko delo kmečkega družinskega para, kot tudi še enega dru« žinskega člana donaša Erbhof glavnično obrestovan je od komaj 2,6 %. Visokemu narodnogospodarskemu proizvajanju življenjsko potrebnih hranil stoji nasproti potemtakem najnižja zasebnogospodarska rentabiliteta. V nasprotju s tem dobi v mestu se naselivši kmet, ki izkupiček za prodano kmetijo naloži v akcije, skoro trikrat tako veliki čisti donos kot dedni kmet. Vkljub temu, da ne opravlja nobenih narodnogospodarskih del, ima visok dohodek, M ga dobi brez vsakega dela.
To skozi desetletja obstoječe podcenjevanje kmečkega dela v primeri z mestnoobrt-niškim je obenem vzrok bega z dežele. Poostreno je bilo to že od nekdaj obstoječe podcenjevanje s prosto trgovino, pred katero se je obrtno gospodarstvo znalo pomagati z ustanovitvijo koncernov, kartelov, sindikatov. Med obrtnimi in kmečkimi proizvodi se izkaže indeksna razlika od 28 točk v škodo kmetijstva. Reichsbauernfiih-rer je stal tako pred težko nalogo, ko je bil leta 1933. od Fuhrerja poverjen z ureditvijo tega vprašanja.
Tekom temeljite nove ureditve s takozva-no Marktordnung (tržni red) se je sicer posrečilo, da se je stanje indeksa kmečkih proizvodov od 86 točk v letu 1933 v letu 1936 dvignile na 105, ker je pa indeks iz-gotovljenih izdelkov istočasno od 112 na 133 narastel, se razlika cen ni le samo ustalila, ampak celo v škodo kmeta porasla. Z državnimi podporami in davčnimi merami se je sicer od leta 1938 po možnosti pomagalo, prvi korak za temeljito ureditev pa pomeni šele pred kratkim uvedena ureditev enotnih in skup okih cen v oboroževalni industriji, ki je bila za vse potrošno blago priznana kot obvezna.
Jasno je, da ne more biti dosežena narodnogospodarska izravnava med mestom in deželo z enim, temveč samo s celo vrsto na isti cilj usmerjenih ukiepov. FUhrerjeva beseda, da »bo postalf Nemčija kmečka država ali je ne bo« hoče povedati, da naj naž Reich sloni na trdni podlagi močnega kmečkega stanu. Vsi, katerim je dobro
Stein, B. Marx, o sedaj aktualnem dol-žnostnem letu. Temelj _ redavanja je bila naredba šefa civilne uprave o povečani zaposlitvi ženskih delovnih moči v poljedelstvu in gospodinjstvu z dne 10. februarja 1942., ki velja od 1. marca 1942. Za tem je pojasnjeval zastopnik Ernahrungsamta Pg. Jurkowitsch vprašanja poljedelstva odnosno prehrane. Kot naslednji je govoril Propagandaleiter NSDAP Stein, župan Rechbach o propagandnih vprašanjih v stranki, za njim pa Ortsgruppenkassenlei-ter KVB o organizacijskih vprašanjih bla-gajništva v okviru Karntner Volksbunda. H koncu je govoril Ortsgruppenleiter. Izrazil je upanje, da naj ta v tej obliki vršeči se apel služi za to, da po Amtsleiterjih odn. Amtswalterjih široki ljudski masi pojasni dnevna življenjska vprašanja. Tudi v bodoče bodo taki apeli, kot se je že razglasilo, ki bodo povezani v skromne tovariške večere, da se tovarištvo v stranki inKarntner-Volks-Bundu pojača in poglobi.
Pevsko tekmovanje v Krainburgu
»Koschatbund« iz Klageniurta gost Sangergemeinschaft Krainburga
Pred kratkim sta prijateljsko tekmovala moški pevski zbor »Koschatbund« iz Kla-genfurta z »Sangergemeinschaftjo«. Gau-chorleiterDr. Nedwed in Sangergaufuh« rer Neumann iz Berlina sta bila navzoča kot gosta. Po prisrčnem pozdravu na kolodvoru so si ogledali mesto; v z zastavami okrašenem Krainburgu je na Adolf-Hitler Platzu goste pozdravil Kreisleiter Kuss, katerega veže ozko tovarištvo s »Koschat-bundom« in je navdušen pevec v Krainburgu. V hotelu »Stara pošta« so prebili skupaj nekaj ur. Popoldne je bila pevska prireditev v strankinem domu v Krainburgu. Prvi nastop Sangerkameradschafte Krainburg je pomenil iznenadenje, kajti petje tega mladega moškega zbora je stalo nad povprečno višino. Glasovni material je izvrsten. Poudariti je treba, da je dirigent direktor Horak zelo dobro znal podati lepoto nemške pesmi.
Prireditev je bila obogatena še s sodelovanjem dr. R e u 15 a in godalnega kvarteta iz Krainburga. »Koschatbund« je po svojem društvenem vodji P1 a u t z u za spomin na
to pevsko prireditev pustil sliko Koschata. Do drugega tekmovanja 27. in 28. junija 1942. v Krainburgu bo Sangergemeinschaft Krainburga še bolj napredovala.
Darila za policijo v Oberkrainu
V okviru obdarovanja čet je priredila policija 29. maja 1942. v Parkhotelu v Vel-desu tovariški večer. Posebno obeležje je dobil večer s svečano izročitvijo daril Reichspropagandaamta službujoči policiji. ff Gruppenfiihrer in Generalleutnant der Polizei R o s e n e r kot tudi Generalmajor
Wir bitten unsere Mitarbeiter, auf jedu Einsendung in deutlicher Schrift Name
und VVohnort zu schreiben.
*
Prosimo naše sotrudnike, naj na vsaki pošiljki v razločni pisavi napišejo ime in bivališče.	Die Schriftleitung.
Brenner sta prišla v spren _tvu Ober-reichsleiterja Drum' la in Gemein-schaftsleiterja Petschauerja. Ober-leutnant H a r t u n g je v pozdravnem govoru govoril o službeni pripravnosti policije v zasedenem ozemlju. Pg. Drumbl je govoril o ozkem razmerju med svojim uradom in policijo in tovariški zvezi, katera med obema obstoja. Izročil je nato posameznim enotam kot lepa darila knjige, gramofone v kovčkih s ploščami kot tudi najrazličnejše družabne igre, da s tem nemški službujoči policiji pripravi majhno veselje. Gruppenfiihrer Rosenerseje končno posebno zahvalil za stalno in zgledno obdarovanje svojih ljudi po Reichpropaganda-amtu.
Nato je igrala izvrstna policijska skupina za tovariše vesele komade in vpletala različne šale.
Naš športni kotiček
Prvenstvena tekma Krainburg — Lnllualfe Klageniurl 1:6 (0:3)
Čez tisoč gledalcev se je znašlo na šport« nem prostoru KAC=a, kd so prišli vsi na svoj račun. Letalci se nahajajo v izredni po« stavi in so temeljito premagali ne ravno slabe Krainburgerje. V veliki formi se je nahajal Hufber. Poleg njega sta dopadla v napadu Prommer in Schlemper. Hrbtenica moštva pa je obstojala v tekaški vrsti Langauf, Hofler, Steyskal. Medvved in Tschelnik sta bila v obrambi nepremag« ljiva. Luger ni dobil nobenih močnih strelov. Krainburgerji kljub svojemu nekoliko trdemu igranju niso bili kos letalcem. Srakar bi bil lahko en gol ubranil. Najboljši Krainburger je bil Martelanz v obrambi. Tudi Malez je bil zelo dober. Tekalci so dobro razdirali, toda niso pripravili nobene akcije, vsled česar se tudi niso mogli napadalci znajti.
Igra je začela z napadi letalcev. V 24. minuti je prodrl Schlemper in postavil 2 : 0. Krainburgerji so se obupno branili. Oster strel Schillhammerja je spremenil Martelanz v lastni gol, 3:0.
Po odmoru so igrali letalci izvrstno. V 6. minuti je postavil Prommer rezultat na 4 : 0. Sedaj so se znašli tudi gostje in Falle je zabil častni gol. V 31. minuti je Huber lopo prodrl in postavil 5 :1. Schlemper je streljal prosti strel na prečko. V 40. minuti je zopet zabil gol Prommer. Do konca igre so bili letalci v premoči.
Zakaj tržni red?
Pogosto se sliši, zakaj in za kateri namen so tržni redi. Prej da je bilo vse drugače, ker je vsak proizvajalec lahko potrošniku dobavil, kar je hotel, požeruštvu, posebno v svetovni vojni 1914—18 so bila vrata na stežaj odprta. Dočim se je daleč proč iz mesta še marsikaj živeža dobilo, so se v milijonskih mestih po ure in ure postavljati v strnjenih vrstah, samo da ujamejo osmin-ko surovega masla. Tržni red, ki je bil kmalu p0 prevzemi oblasti v Reichu uve-javljen in Reichsnahrstand, v Untersteier-
i ~ije pri morajo na važnem vprašanju narodnogospodarske izravnave med mestom in deželo sodelovati, da zarnore-mo rešiti vp. šqije kmečkega stanu in s tem naroda sploh.
Pri teh s pritrjujočim ploskanjem sprejetih bogatih izvajanjih, je Pg. Gayl ugotovil, da se bo posebno Karnten kot najbolj kmečki in obenem otrok najbogatejši Gau Groftendeutachlanda najbolj zanimal, da se izvrši narodno gospodarska izravnava med mestom in deželo.
Inarku Landbauernschaft Siidmark, je kazal pota urejene razdelitve.
Samo v Berlini Vsak naj
živi 4.5 milijona ljudi, si preračuna, koliko použije v enem tednu, to pomnoži s 4.5 milijoni, potem si morda lahko približno predstavlja množino živil, ki se v Berlinu dan za dnem razdele. Državno glavno mesto samo proizvaja samo brezpomemben del potrebnih živil. Berliner in vsak Nemec v celem Reichu pa dobi dan-s kljub po vojni določenim transportnim težkočam in vkljub siceršnim neprilikam redoma njemu pripadajoča živila in poleg tega še prav pomembno množino hranil, ki se prosto prodajajo.
Ker se preskrba vrši brez vsakih trenj, zato tudi o tem delu ne govorimo. Je pa potrebno, da enkrat opozorimo na gigantsko nalogo, ki se jo vrši, da vsak spozna, koli-(NadaHevanie na 7 ^rani.)
r«
Dipt, opt« ker
V.Jirontufi }
K i ■ t e n l n * i,	Batmncttlrail« i
Zakaj tržni red:
(Nadaljevanje s 5. strani)
■ko je bilo truda, da se je lahko do sitega najedel.
Da se dobavne težkoče svetovne vojne ne ponavljajo, je to pripisati samo tržnemu redu Reichsnahrstanda.
S tem tržnim redom so bila zmeraj najkrajša in najsmotrenejša pota ubrana, do-dajna in oddajna ozemlja so bila drug drugemu prilagodena, dobavni odnosi izglajeni in še mnogo podobnega.
Vsak potrošnik naj bi zmeraj na ta pred-pravila za zavarovanje svojega preživeža mislil in tudi sam pomagal, da prehranjevanju pomaga s tem, d se živila nepotrebno ne kvarijo. V tem leži obveza fronte doma.
Ponosno gleda meščan na kmeta, ki z veseljem opravlja trdo delo na svoji rodni grudi, da pripravi delavcu v tovarnah potrebna živila, saj vendar ve, da je njegovo grudo možno varovati, če hrabremu nemškemu vojaku da delavec v tovarni ostro orožje v roko. Tržni red ni v teh časih težkega boja samo znak dobro premišljene ureditve na polju prehrane, ampak je obenem tudi znamenje skupne službe za nemško ljudsko usodnostno skupnost.
Hazmnoževange si potaknjenci
Nekaj iz praktičnega vrtnarstva
Za vrtnarja in tudi za vsako našo gospodinjo, ki si sama vzgaja lončne cvetlice za na okna, je razmnoževanje s potaknjenci zelo pripravno. Razmnoževanje s potaknjenci je vegetativno, nespolno, in s tem načinom razmnoževanja ohranimo svojstva dotične sorte neizpremenjena. In to je zelo važno. Mnoge, umetno pridobljene, a še ne ustaljene lastnosti se s semenom ne podedujejo, in kolikokrat se huduje naša gospodanja, ker si je posejala seme najbolj imenitnih nageljnov, pa ji zraste namesto tistih imenitnih sam hudik onegavi: čisto navadni, kmečki klinčki! Kaj torej napravi umen vrtnar, da si kakšno imenitno, priljubljeno svojstvo kulturne rastline, katero se s semenom ne podeduje, ohrani stanovitno? V to svrho vzame n. pr. cepič rdečelistne bukve in ga transplantira (cepi) na navadno zeleno bukev, ali pa n. pr. cepi žalujko na navadno drevo Istega plemena, in zaželjena zvrst se s tem ustanovi na novi rastlini. Tako se splošno ravna v sadjarstvu, pri kulturi mnogih drugih rastlin itd. Tudi
Male iospodarsfce novice
Po neki naredbi Chefa der Ziviivervvaltung o novi napravi trgovskega registra in za« družnega registra v zasedenih ozemljih Karntna in Kraina je odrejeno, da je v zasedenih ozemljih Karntna in Krana na novo urediti trgovski register. Za vse ozem« lje bo voden register pri Amtsgerichtu Krainburg.
Ker je že katastrofalno pomanjkanje tonaže pretrolejskih ladij, je komisija USA za morske plovbe po poročilih iz Zedinjenih držav odredila, da se navadne tovorne ladje preurede za pomožne tankerje. Po načrtith zveze amerikanskih ladjedelnic bi se naj v pripravne trgovske ladje kakor hitro mogoče vzidale posode za gonilno snov.
Pridelki Britanske Indije, ki je danes po Japoncih ogrožena, predstavljajo za Anglijo največji vir že večstoletnega bogastva. Po neki statistiki so leta 1939 v Indiji pridelali 36.5 milijonov ton, to je 39.6% svetovne produkcije riža, nadalje 10,9 milijonov ton ali 6.6% svetovnega pridelka pšenice, 3 milijone ton ali 10.6% na celem svetu pridelanega sladkorja, 0.9 milijonov ton ali 14.3% svetovnega pridelka bombaža, 1,04 milijonov ton ali 69.3% svetovne produkcije ogrščice, 0.47 milij. ton ali 18.8% lanenega semena, 1237 milij. ton ali 99.1% vsega pridelka jute ter 0,205 milij. ton, to je 41.6% svetovne produkcije čaja. More-
bitna izguba Britanske Indije bi pomenila za Anglijo velikanski udarec.
Po končani državljanski vojni, v kateri je uničen znaten del španskega železniškega parka, je imela Španija od prejšnjih 2800 le 1837 lokomotiv. Od tedaj je Španija v dobrih dveh letih popravila 631 pokvarjenih lokomotiv in je zgradila 31 novih. Od 69.200 tovornih vagonov je ostalo nepoškodovanih 41.700. Od tedaj je Španija zgradila 2500 vagonov in popravila skoro 25.000 starih. Število potniških vagonov se je med državljansko vojsko skrčilo od 4383 na 1740, kolikor jih je bilo še sposobnih po končani državljanski vojni leta 1939., v dobrih dveh letih pa so popravili 2700 potniških vagonov.
Za obsežni načrt gradnje novih železnic
bo bolgarsko ministrstvo za javna dela v letošnjem letu uporabilo poleg poklicnih delavcev še 20.000 vpoklicancev za delovno službo in 20.000 brezposelnih Zidov. Prva etapa programa obsega gradnjo zveznih železniških prog med staro Bolgarijo ter Makedonijo (Južno Srbijo) in Tracijo. Preko bivše jugoslovansko-bolgarske meje bodo zgradili tudi številne nove ceste. V drugi etapi bodo začeli graditi dvojni tir na glavni železnici, ki vodi od zapada proti vzhodu, nadalje železniško zvezo z Dobrudžo, ki se bo cepila od obstoječe železnice Var-na-Rušak, in še nekatere druge proge.
razmnoževanje jagod z živicami, georgin z gomolji, krompirja, čebule Itd., spada med nespolne načine razmnoževanja ter ima za navadno prakso najboljši in najhitrejši uspeh.
Pri nespolnem razmnoževanju (s cepiči, potaknjenci, grebenicami, gomolji), prenesemo bistvena svojstva neizpremenjena z enega bitja na drugo.
Pri spolnem razmnoževanju i z s e m e n a pa, ki je nastalo po združitvi moške in ženske spolne stanice.vzkali nova rastlina, novo bitje, ki v svojih lastnostih jasno očituje mešano dediščino po očetu in materi in še po pradedih. Le semenje s čistimi osnovami, seme, čigar oče in mati sta si bila v lastnostih popolnoma enaka, le takšno je stanovitno. In čimbolj sta si bila enaka in sorodna oče in mati, ki sta rodila seme, in čim stanovitnejše nature sta bila, tem prej se tudi pri njunih potomcih ustanovijo njih svojstva.
Važnost razmnoževanja s potaknjenci je torej za vrtnarstvo zelo pomembna in takšno razmnoževanje rodi tudi zelo hiter, dobičkanosen uspeh. Šveda kar vse po vrsti ne raste iz potaknjencev. A mnogih rastlin sploh ne razmnožujemo s semenom, nego navadno zgolj na nespolen (vegetativni) način, tako n. pr. pelagonije, acaleje, plemenite nageljne, begonije, rože, cidoni-je, vajgelije, lipovko, ribez, koemuljo, vinsko trto itd. Z grebenicami razmnožujemo zlasti tiste ratline, ki se kot potaknjenci bolj nerade ukoreninijo n. pr. kosmulja, leska, kutine, pa tudi kakšen starikav faj-geljček, ki prav lepo cvete si na takšen način lahko hvaležno pomladimo. S tem, da potaknemo zelene mladike (vršiče), razmnožujemo zlasti hitro rastoče lončnice, na pr. fuksije, hortenzije, vanilijo, krizanteme, salvije, vodenko, razne begonije, abutilon i. dr. Vednozeleno mirto in avkubo razmnožujemo s popolnoma olesenelimi mladikami. Oleander potaknemo v vodo. Gloksi-nije in listnate begonije razmnožujemo s potaknejnimi listi. Ta čudež, da vzraste iz lista kraljevske begonke .primerno vloženega na stalno vlažen pesek ali lončno zemljo, je' dobro znan tudi že našim gospodinjam.
Kaj je torej potrebno potaknjencem, da brž razvijejo zdrav, močan kalus in se uspešno ukoreninijo?
Potaknjence odrežemo tik pod kakim očesom oziroma pod listi, ker tu ima stebelce največje nagnenje za tvorbo korenin.
Pravni predpisi In sodstvo
Z naredbo o uvedbi pravnih predpisov in o začasnem izvajanju sodstva v zasedenih ozemljih Karntna in Kraina je Gauleiter dr. Rainer kot Chef der Zivilverwaltung od« redil, da velja s 6. aprilom 1941 v zasede« nem ozemlju Karntna in Kraina v oni obliki kot v Reichsgauu Karaten državljansko pravo, z izjemo najemninskega zakona, delovnega prava in zakona o dednih kmetijah, trgovsko pravo, menično in čekovno pravo ter zakon o zemljiških knjigah.
dihavajo mnogo vode, moramo spodnje liste Zelenim potaknjencem, ki potom listov iz-popolnoma odstraniti, zgornje pa primerno prirezati, da ne začno veneti; kajti potaknjenec, ki še ni pognal koreninic, nima nobenega organa za sprejemanje vode. Vseh listov odstraniti pa tudi ne smemo, ker iz njih baš priteka organski material za tvorbo koreničja, ako ni v stebelcu dovolj rezerve. Pri olesenelih potaknjencih z usnja-timi listi, ki malo izhlapevajo in težje uve-nejo (n. pr. pri mirti, lovoru) ne prikrajšamo in ne odstranimo sploh nobenega lista. Samo zmanjšanje listne površine pa še ne zadostuje, potaknjence je treba skrbno škropiti, tako da je zrak okrog njih nasičen z vlago in izhlapevanje minimalno. Kakor hitro se pa nastavijo koreninice, treba potaknjence polagoma zračiti in jih navajati na normalno atmosfero.
Potaknjenec ljubi v splošnem nekoliko višjo temperaturo ,nego jo potrebuje ukoreninjena rastlina.
Iz tega spoznamo, zakaj navadno ni mogoče na prosti vrtni gredi vzgajati zelenih potaknjencev. Vrtnarji jih goje pod steklom. Zanimivo je, kako se pri pravilnem ravnanju potaknjenci nageljnov, gloksinij, vajgelij itd. brž ukoreninijo. Z istim uspehom pa razmnožujemo lončnice, če ravnamo n. pr. tako-le:
Vzemimo cvetlični lonec, dajmo na dno kosce črepinj ter vsujmo nanje zmes finega peska in rahle prsti. V večji lonec potaknemo lahko več potaknjencev, ki jih škropimo z mlačno vodo. Lonce postavimo na sončno okno tople sobe in jih pokrijemo s steklom, tako, da se pod steklenim pokrovom nahaja vedno vlažnotopla zračna plast. Pred opoldanskim soncem steklo po potrebi zasenčimo, potaknjence treba večkrat škropiti, kapljice, ki se zbirajo na steklu, obrisati. Ko se potaknjenci ukoreninijo, pričnemo zračiti .končno pokrov popolnoma odstranimo in ukoreninjene rastlinice presadimo v primerno zemljo.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Dr. F. J. Lukas
Ausschneiden! Aufbewahren!
0)eutseli mtthodisAi and praldisek
77. STUNDE Aus dem Fahrplan
5< = Speisewagen
2 = Verabreichung von Speisen und
Getranken im Zuge f!3 — Grenzbahnhof mit Zoll- und PaB-abfertigung.
= Kraftomnibuslinien der Reichs-s®^!- bahn sowie der Privat- und Klein-bahnen. V» = Kraftomnibus X = SchiffsanschluB e* = Schlafwagen. Falls keine beson-dere Klassenangabe beim Bettzei-chen vorgesehen ist, fiihrt der Schlafwagen 1. und 2. Klasse.
Idicke Wellenlinie vor den Verkers-zeiten = Zug verkehrt n i c h t t a g 1 i c h oder nur wahrend einer bestimmten Zeit-d a u e r. Fiir die Bezeichung der Tage werden deutsche und fUr die Monate romische Ziffern verwen-det, z. B.: 1. VI. bis 10. IX. T diinne Wellenlinie in der Mitte der j Zugspalte = Zug fahrt iiber eine Y andere Strecke.
I diinne Linie in der Mitte der Zugspalte — Zug fahrt auf dem be-treffenden Bahnhof durch. dicke Linie links neben den Zeitanga-ben = Z u g - oder W a g e nI a u f-linie. Aus ihr ist ersichtlich, welche Orte von dem Zuge oder dessen durchlaufenden Wagen be-riihrt werden, d. h. welche Orte ohne Umsteigen oder durch Umsteigen im Zuge zu erreichen Bind.
X vor der Zeitangabe = Zug halt nur nach Bedarf. Reisende, die aussteigen wollen, miissen dies dem Schaffner oder Zug-fiihrer vorher, spEtestens auf dem letzten Haltebahnhof, mitteilen. Reisende, die einsteigen wollen, haben dies dem Aufsichtsbeamtea mitzuteilen und,' wo dieser fehlt, sich dem Lokomotiv-personal des herannahenden Zuges rechtzeitig bemerkbar zu machen. 4 vor der Zeitangabe = Zug halt nur
zum Aussteigen. I vor der Zeitangabe = Zug halt nur
zum Zusteigen. ♦ = Die Ziige unterliegen besonderen Benutzung "lgungen, die bei den betreffenden Fahrpl&nen in FuBnoten angegeben sind. rung.
oG = ohne Gep&ck- u. Fahrradbeforde-• rung.
bG = beschrank e Gep&ck- und Fahr-
radbeforderung. s = Zug verkehrt an Sonntagen sowie an folgenden reichsgesetzlichen Feiertagen: Neujahrstag, Kar-freitag, Ostermontag, 1. Mai, Himmelfahrtstag, Pfingstmontag, Buli tag, 1. u. 2. Weihnachtstag, Abweichungen sind in den Fahr-planen angegeben. w = Zug verkehrt nur werktags nS = Zug verkehrt an Werkta^en nach Sonntagen und nach reichsgesetzlichen Feiertagen. vS = Zug verkehrt an Werktagen vor Sonntagen und vor folgenden
reichsgesetzlichen Feiertagen: Neujahrstag, Karfreitag, 1. Mai, Himmelfahrtstag, BuBtag, 1. Weihnachtstag. Abweichungen sind in den Fahrpl&nen angegeben.
So = Zug verkehrt nur sonntags. K = Zug verkehrt nur montags D! = Zug verkehrt nur dienstags Mi = Zug verkehrt nur mittwochs Do = Zug verkehrt nur donnerstags Fr = Zug verkehrt nur freita^j Sa ~ Zug verkehrt nur samstags (sonn-
abends) RBD = Reichsbahndirektlon Rob = Deutsche Reichsbahn-Omnibus-verkehrsgesellschaft m b H.
WOrter
Abfertigung (w) — (Zoll, PaB) — odprava Abweichung (w) — razlika Anderung (w) — prememba angegeben sein — označen biti auffiihren (anfiihren) — navesti Aufsichtsbeamte (m) — nadzorni uradnik Ausfall (m) — izpad ausfallen (ein Zug fallt aus) — izostati, iz-pasti
Beforderung (w) (Verkehr) — prevažanje,
promet bekanntgeben — objaviti sich bemerkbar machen — pozornost zbuditi
benutzen (etwas) — uporabiti (kaj) beriihren — dotakniti se beschrankt — omejen Bettzeichen (s) — znak za posteljo Bezeichnung (w) — označba, ime BuBtag (m\ mm dan pokor«
d. h. (das heiBt) — to je, to se pravi durchfahren — peljati se skozi erreichen (einen Ort) — doseči ersichtlich sein (aus etwas) razviden, očiten biti
FuBnote (w) — opazka pod črto Haltebahnhof (m) — postajališče herannahen — bližati se Himmelfahrtstag (m) — vnebovzetje Hinweis (m) — pokaz Karfreitag (m) — veliki petek Kraftomnibuslinie (w) — avtobusna proga
m. b. H. (mit beschr&nkter Haftung) — s
omejenim jamstvom reichsgesetzlich — zakonit, po državnem zakonu
unterliegen (einer Bedingung) — podleči,
podvržen biti (pogoju) verabreichen — izročiti, dajati Verkehrszeit (w) — vozni čas vorbehalten — pridržati
vorgesehen sein — določen biti, predviden biti
vorkommen — dogoditi se Wagenlauflinie (w) — črta, ki nam kaže, katere kraje lahko dosežemo brez prestopanja. Wellenlinie (w) — valovita črta Zeitangabe (w) — čas, časovna navedba Zeitdauer (w) — trajanje časa zeitweilig — zača^gn Zugspalte (w) — stolpec (železniški) zusteigen (Zug) — vstopiti
fiedewendungen
der Schlafwagen ftthrt 1. Klasse — spalni voz ima tudi 1. razred drarchlaufender Wagen <—• prehodni jem
KAFFEE ERSATZ
F a b r i k C.Wenger Klagenfurt
Llstaatl re/anl lev
bukov, hrastov, jesenov, javorov, jel-šev, orehov, kupim. Ponudbe na Hans Traninger Klagenfurt, Vol-kermarkter Strafie Bahniibersetzung.
SENF
Fabrlk C.Wenger Klagenfurt
K&rntaerfsAe
Klagenfurt
Domgasse 3
fernruf 2416, 2417
LandesiiypofHeMenansjaM
Das Geldlnsfllof des Ganeš
Gewahrung von Darlehen gegen grundbiicherliche Sicherstellung fiir Neu-bauten, Althausbesitz und Landwirtschaften. - Gewahrung von Gemeinde-Darlehen und reichsverbiirgten Darlehen. Entgegennahme von SpareinJagen und Kontokorrenteinlagen, Verkauf von Pfandbriefen und Kommunalschuld-scheinen. - Haftung des Reichsgaues Karnten.
Tuberkulose-Fiirsorgestelle (Protitubenkulozni dispanzer) v Krainiburgu se je preselil iz Am Weiher 11 v pritličje Frobelgasse št. 4. Ordinacijske ure so v ponedeljkih od 8. do 12. in četrtkih od 14. do 17. ure.
Der Landrat.
Verlautbarung
Ab 1. Juni 1942 treten mit Giiltigkeit fiir den Wehrwirtachaftsbezirk 18 (das sind die Reichsgaue Salzburg, Steiermark, Karnten und Tirol-Vorarl-berg) sowie fiir die Gebiete der Chefs fur die Zivilverwaltung in der Untersteiermark und Karnten und Krain folgende Anderungen in der Abgabe von Tabakwaren gegen Abschnitte der Einkaufskontrollkarte in Kraft:
1.	Z i g a r e 11 e n: Zu 2% Pfennig (Drama und Vlasta) Hochstmenge
8 Stuck fiir 1 Abschnitt.
2.	Zigarren: Virginier 3 StUck fiir 2 Abschnitte.
3.	Zigarettentabake: H5chstmenge 50 g (1 Paket) fur
7 Abschnitte.
Die iibrigen Abgabebestimmungen bleiben aufreoht. Insbesondere wird darauf hingewiesen, daB fur Zigaretten zum Kleinvericaufspreis ohne Kriegszuschlag von iiber 2y2 Rpf. die Hochstmenge von 6 Stiick unver. indert bleibt.
Es gelten daher ab 1. Juna 1942 bis auf Widerruf nachstehende Min. dest« unjd Hochstmengen:
1.	Zigaretten bei einem KI e in v er k a u f sp re is ohne ICr i e gszusehlag •
Zu 2y2 Pfennig (Drama und Vlasta): a) Mindestmenge 3 Stiick fiir 1 Abschnitt; b) Hochstmenge 8 StUck fiir 1 Abschnitt. — Von iiber 2V2 Pfennig: a) Mindestmenge 3 Stiick fiir 1 Abschnitt; b) Hochstmenge 6 Stiick fiir 1 Abschnitt
2.	Zigarren bei einem Kleinverkaufspreis ohne Kriegszuschlag: iiber 10 Rpf. 1 Stiick fiir 1 Abschnitt; zu 10 Rpf. und darunter 3 Stiick fiir 2 Abschnitte; 12er-Virginier 3 Stiick fiir 2 Abschnitte.
3.	Zigarettentabake: a) Mindestmenge 50 g (1 Paket) fiir 14 Abschnitte; b) Hochstmenge 50 g (1 Paket) fur 7 Abschnitte.
4.	P f ei f en t ab a ke: a) Mindestmenge 50 g (1 Paket) fiir 7 Abschnitte; b) Hochstmenge 100 g (2 Pakete) fur 7 Abschnitte.
5.	Strangtabake: 100 g fiir 7 Abschnitte.
6.	Kilbeltabake: 125 g fiir 7 Abschnitte.
7.	Kautabak : 2 Stangen fiir 1 Abschnitt.
8.	Schnupftabak: 25 g fUr 1 Abschnitt.
Landeswirtschaftsamt fiir den Wehrbezirit XVIII. Klagenfurt.
Umsdiuhing auf neue Uferkstoffe Km Kalerhandwerk:
Wie in vielen anderen Handwerikszweigen so besteht auch im Maler-handwerk die dringende Notwendigkeit, die Meister Oberkraina fiir die zweckmaBige und richtige Verwendung der neuen Werkstoffe einzuschulen.
Das »Berafserziehungswerfc fiir das deutsche Haaidwerk« Gau Karn. ten, welches mit der Durchfiihrung derartiger SchulungsmalJnahanen betraut ist, hait daher fur das Gebiet Oberkrains eine Reihe derartiger Umschulungslehrgemeinschaften angesetzt, deren Besuch fiir jeden Maler-meiBter unerlaBlich ist.
Fiir den Kreis Radmannsdorf wurde eine solche Umschulungslehrge-meinschaft in ABling bereits mit bestem Erfolg durchgefiihrt und ist fiir den Kreis Krainburg, beginnend am Freitag den 5. Juni um 10 Uhr morgens, in der Lehrwerkstatte des Berufs-er z i e h un gs w e r k e s fiir das deutsche Handwerk (Ma-schinenhaus der Schuhfabrik Preschern) vorgesehen.
Malermeister des Kreises Krainburg versaumt nicht dem Besuch dieser wichtigen Schulung.
Wirts<haftss<hule Krainburg
Mit Beginn des Schuljahres 1942/43 wird in Krainburg eine zwei« klassige kaufmannische Wirtschaftsschule (Handelsschule) eroffnet. In diese werdetn Schttler und Schiilerinnen aufgenommen, die vier oder zuminidest drei Klassen einer Hauiptschule (Biirgerschule) oder Oberschule (Gymnasium) absolviert oder eiine allgemeine Volkssohule bds zur siebenten Schulstufe mit gutem Erfolg besueht haiben.
Anmeldungen und Anfragen sind ehestens unter Beilage des letzten Schulzeugnisses nur schriftlich zu richten an die Leitung der Wirtschaftsschule Krainburg, Landratsamt. Von per-sonlichen Vorsprachen ist vorliiufig abzusehen.
Die Tuberkulose - Fiirsorgestelle Krainburg ist von Weiher 11 iibersiedelt in die Frobelgasse 4, hoehebenerdig. Sprech« zeit Montags von 8 bis 12, Donneratags von 14 bis 17 Uhr in den Raumen der Sozaalversicherungskasse.	n . p
JSlali o&las A
V „KARAWANKEN-BOTE" ^^
donaša denar
Poglejte doma enkrat podstrešje, klet in shrambo stare šare. Gotovo odkrijete tam še marsikakšno uporabljivo reč. — Proč z njo!
ytlati Oglas Vam za nekaj Pfennigov pomore pri prodaji!
Oglase »prejema NS.-Gauverlag Kfirnten, Krainburg, feldeser-itraBe 6. in NS.-Gauverlag Kttrnten, Klagenfurt, Blsmarckring 13.
ii , i, i. •■•••• ■ ■ - ;;-

Schmiedcgenossenschafl m. b. H.
1 Ueldtamaioteu CetMe
BELEUCHIUNGSKDRPER
Inslallationen von
F. Czernowsky
B -lektromeister - Klagen'lirt
MiJno omaro,
dobro ohranjeno, že mogoče temne barve, kupim. — Naslov pri upravi Karawanken-Bote, Krainburg. 1702-7
Prodam
Fotoaparat no mrli s samoprožllrcm prodam. - Naslov pri ..liarawankcn-llotc", lirainborq.
1763—ti
Službo dobi
Sprejmpin osebo,
ki zna nekoliko kuhati, prati in šivati, za pomoč v gospodinstvu k dvema osebama. Javiti se pri Fran-ziski Polanetz -
Medno 44, p. St. Veit a. d. Sawe, Oberkrain. 1765-1
Dopisi
Polten Oberkrai-ner želi intimnega znanja s fletno Oberkrainerko od i8—22 let staro. Poznejša ženitev ni izključena. Ponudbe, le resne,s sliko, na .Karawanken-Bote", Krainburg, pod šifro „Zado-voljnost". 1764—fio
Izgubljeno
in eno otroško jopico, temno rdeče barve (špricano),-. Poštenega najditelja prosim, da najdene predmete proti nagradi odda v prometni pisarni na kolodvoru.
Razno
Ali ste že pregledali kleti in dvorišča ? Povsod še stojijo nepotrebne reči, ki se dajo izkoristiti. „Mali oglas" Vts reši sure šare.
V vsaki rodbini sem doma, to lahko trdi o sebi „Mali oglas"! Od tod tudi — uspeh I
Bau- u. SchuhnagcI, Handelschrauben, Isola-torenstiitzen, Skibindungen, Kunsischmiede
KROPP-OBERKRA1N
ESSIG
Fabrik C.Wenger Klagenfurt
V nedeljo sem pozabil na kolodvoru Krainburg aktovko z raznim brivskim priborom
^ Ihti »^URMI