Mev. 227
Posamezna številka 20 stotink
V Trstu, ¥ »adrto 7. novmbr« «20
Posamezna številka 20 stotink
UtnMc XIV
feliaja — Izvzemši ponedeljek — v«ak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. f'ranoiSka AsBkega štev. 2n, L nadstropje. — Dopisi naj sc tiSivu. — Nefrankirans pisma se ne sprejemajo, rokoptcJ , ^ fedijatelj In odgovorni urednik Štefan O od i na. — *—uik kor.sorc, .^ta Edinosti. — Tisk tiskarne Edlncsl. — Naročnina znaia na mesec L 6.— *ta L 32._ In celo leto L 60.—. — Telefon uredništva ln uprave siev. n-o7.
EDINOST
Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 stotink. — Oglasi se rsfiunajo v širokostl ene kolone (72 mmu — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 stot., osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L I.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2- — Oglasi naročnina in reklamacij« se pošiljajo izkljačno upravi Edinosti, v Trstu, ulici sv. Frančiška Asiškega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57.
Dragocena prlznonio
Članek v londonskem »Timcsu« o raz* rnerah v Trstu je seveda tudi nacijona* ^stičnemu časopisju v kraljestvu silno udaril na živce. Zadrega ovaj a posebno ozadevni polemični članek v »Resto del Carlino«. Značilen spis je to zato, ker pobija in — priznava! Pravi, da london* ski list piše neskladnosti in da ga vodi škodoželjnost. Statistike da dokazujejo ticosnovanost trditve, da bi tržaško pristanišče propadalo; kažejo marveč, da se vspostavlja. Tudi izložba uzorcev, da dokazuje, kako da Srednja Evropa slej ko prej smatra tržaško pristanišče kot svoje naravno izhodišče.
Do tu ie tore? izpodbijanje trditev " \donnke*? lis;.-. Potem ra prihajajo
—	priznavanja! »II Resto« piše= »Če ob* stoji gospodarska in pristaniška kriza, ie to odvisno od splošnih vzrokov. P^se* ' io pa je posledca obubožanega zaledja, povzročenega od iste Srednje Evrope, ki jo je angleško brodovje — vspodbu* jano od »Timesa« — izstradalo in uničilo z blokado. Vkljub sporom radi na* rodnosti in pa nezmernosti fascistov poli* lični polo. aj v mestu vendar niti od da* leč ne odgovarja neugodnemu opisu v angleškem listu, ki je bržkone presojal v slabem razpoloženju, ali pa potem ko ni kai vspelo njemu, ali pa poročevalcu.«
Šibak odgovor, ki gotovo ne more pre--pridati nikogar. Nasprotno. Ta odgovor le potrja. kar bi hotel ovreči; priznavr namreč, da je ru gospodarska in prista: niška kriza. K većemu bi mogli priznat? nekaj veljavnost: ugotovitvi, da je an* gleški poročevalec zamolčal vzrok te krize. >-11 Resto del Carlino« ga navaja in rnvno pri tem je ugotovil dejstvo, ki velja za nas kot dragoceno priznanje Vzrok da je v obubožanju zaledja. \ eljf
—	bolonjskl list ie napisal resnico A. kaj je povedal in priznal s tem? Prav tisto, kar trdimo mi vedno in kar smo ugotovili vnovič pred par dnevi v polemiki proti itali;anskim listom in proti istemu »11 Rcsto del Carlino« še posebno: da je namreč gospodarski položaj mesta tržaškega v tesni odvisnost? od gospodarskega stanja v zaledju! Našr polemika je bila — čitatelji se gotovo še spominiaio — naperjena pro*i zavajanji' italijanske iavnost! od strani italijanski listov v domnevo, da bodo mogla sre* dišČa italijanizir iti zaledje, ker da je to posledn;e z vso svojo gospodarsko ekzistenco — pa tudi v kulturnem po* gledu — popo'noma odvisno od sre dišča. Zdaj pa priznava isti »II Resto del Carlino«. da ie v Trstu sedaj slabo zato. ker je slabo v zaledju. Seveda noče re* čeni list tudi sedaj zapisati vso polne, čiste in iasne resnice. Piše le o obubo* žaniu »Srednje Evrope«. Njegovo občinstvo nai bi inisiHo. morda le na Nem« sko Avstrijo. Čehosloveniio, .Madžarsko in ostajalo na? bi v domnevi, da je vse širno, bogato * u tžoslo vensko ozem'ie brez pomeni za tržaško trgovino, tla to ozero* Ije ne more n:č vplivati na stanje v Tr* stu! Boloniski list bi hotel pred očmi svoie javnosti še nadalie potajevati res* nico: da *e trgovina tr/aška, da ie ves gospodarski položaj tega mesta, v veliki meri odvisen od gospodarskih stikov 7 jugos!ovcr.skimi oremlii in z njih neiz* mernirn naravnim bogastvom. Ta res? nlca noče italijanskim listom iz peresa, da-si 'e na dlani. Ta resnica je tu. bo osta* jala in bo soodločala o bodočnosti trza* Škega emporita vkljub vsemu zakrknje* nemu potajevanju.
Znamenito nadaljne priznanje je iz* begnilo bolonjskemu listu, ko trdi, da politični položaj v našem mestu vkljub narodnostnim pporom ni tako črn, ka* kor ga riše angleški list. Priznava torej, da so tu spori narodnostne naravi! Skoda, da ni »11 Resto« domislil misli do kraja in povedal: med katerimi na* rodnostmi se bije tu narodni boj! S če* ško ali nemško kolonijo menda ne, z drugimi še manje. S katero narodnostjo 'k.fcej? B<>lonjskemu listu noče beseda v/ peresa, pač pa jo pišemo mi: računi so tu med italijansko večino in slovan* sko manjšino v mestu, in med italijan* sko manjšino in slovansko večino v de? želi. In Če je ta narodnostni boj tudi v tem incstu — kar »11 Resto« izrecno pri* znava — potem je na dlani tudi logični zaključek: da to ni izključno italiiansko mesto, da je tu tudi slovenska manjšina, da treba s to manjšino računati tem bolj. ker bo ona mogla v prvi vrsti vr* šiti važno nalogo naravnega posredo* valca med mestom ln razsožnlm jugo* slovenskim zaledjem!!
»II Resto« trdi, da \kljub narodnost* nim sporom in nezmernosti fascistov politični položaj v mestu ni tako črn, kakor piše angleški list. Ali ni intresant* no to, da italijanski nacijonalistični list piše o »nezmernosti« fascistov?! Tudi to priznanje treba dobro zabeležiti. Na* prani njemu, ki je izreka, tem bolj, ker je bi1/'— če se prav spominjamo — tudi »I! Rcsto del Carlino« uied njimi, ki so povali 'iozana po — dogodkih 13. juliia. na katerih so bili menda precej ifdele* ženi uprav tisti, ki jim sedaj izreka ukore radi njihove »nezinernosti«!
Znamenita priznanja je napisal bo* lonjski list. To je narobe=prorok Brleam. ri a	Y<f\ vrn, dn bi proklinjal. a ie
moral blagoslavljati. »II Resto« pa je ho* tel hvaliti, ni pa mogel drugače, nego da je priznal — zlo!	~
Ob i!r. lm\M stoletnici
»Goriška Straža« je napisala v svoji 32. številki dne 5. avgusta t. 1-, da letos poteče sto let, odkar se je rodil dr. Ka* rel Lavrič, prebuditelj goriških Sloven* cev. Splošno se sodli med goriškimi Slo* venci, da pada v to leto dr. Lavričeva stoletnica, ali to je pomota. Dr. Lavrič je bil rojen na Premu na Notranjskem dne 1. novembra 1818, kakor je to raz* vidno iz napisa na njegovem nagrobnem pomniku in iz dr. Lavričeve številke, ki io je bila priredila »Soča« dne 1. no* vembra 1906. povodom tridesetletnice njegove smrti. Torej je bila stoletnica 1 novembra 1918. Ali takrat smo bili za* verovani v svoje osvobojenje in nismo imeli časa za spomine.
Bili so temni časi narodne nezaved* nosti, ki je tlačila k tlom goriške Slo* vence. Sredi minolega stoletja, ko je svobodnostni polet pretresal narode, pa je vstal sredi goriških Slovencev dr. La* vrič in prodrli so svetli žarki gosto me* glo narodnega robstva. Zasvetilo se jo, žarelo je po goriški deželi in krepko je ^adonel dr. Lavričev klic: Vse za narod, svobodo in napredek! On sam je bil pravi sin takratnih časov. Sam je bil vzrastel, obkrožen s tujim duhom. Ali živelo je v niem slovensko srce in to je zaplapolalo. Sčistil je najprvo samega sebe in k~ se e z vso silo zavedel narodnosti, je stopil med narod in postal apostol Slovenstva la Goriškem. Vse je plamtelo krog njega n porodili so se časi ogromnega narod* lega navdušenja, svetega prebuievalne-ga felovanja. V Tolminu, v Ajdovščini in v Gorici, kjerkoli je deloval, je bilo go* iško ljudstvo zbrano okoli njega, po-a jala so se narodna društva, javno živ-'^enie ie dobivalo slovensko lice, in ko e stopil v deželni zbor, je pričela tam velika borba za slovenske pravice. Na* stali so tabori.
Ljudstvo se je vedno bolj zavedalo svoie veliave, naraščal je pogum in svo? hodnostni pokret je pozval goriško slo* • ensko ljudstvo na tabore. Najlepši je Sil tabor v Šempasu. Dne 18. t. m. ie mi* nolo 52 let, odkar se ie vršil. Nad 10.000 'iudi je bilo navzočih in dr. Lavrič ie govoril: »Zbrali smo se pod milim ne* Som in pred vsem svetom, da izrečemo tu na starodavni slovenski zemlji.da ho* 5emo, naj se zffodt karkoli, ostati zvesti biti vedno vrednejši sinovi mater® Slave! Ta visoki pomen ima naš današnji tabor. Tabor ima biti v dušvnem zmislu. \ko so se naši pradedje v taborih z ma# čem branili pred groznimi napadi div* ;ih Turkov in drugih sovražnikov, ho* *emo in moramo mi tuka) terjati in bra* "iti svete pravice naroda našega in to z Sp«e<io in glasovanjem, kakor se spodobi svobodnim možem. Vlada tako izve iz nrvega vira. kako ljudstvo misli in po čem hreneni. (Klici: svnti hočemo biti, cvoj iezik hočemo imeti!) Veselimo se, da smo se zdramili in da začnemo živeti novo življenje.
Soglasno, z ncopisnim navdušenjem ie biia spreieta resolucija, ki zahteva, da »naj se zedinijo vsi Slovenci v eno kro« novino, z enim samim deželnim zborom!« In srdi velikanske gorečnosti je vskliknil dr. Lavrič: »Z zakonom v eni roki, v drus gi pa z večno pravico, ki jo je Stvarnik podelil vsakemu narodu, koga se bomo bali?« Na šempaskem polju so prazno* vali goriški Slovenci svo^ narodno vsta* ienje in dr. Lavrič je rekel ves ginjen: To je najlepši dan mojega življenja!
Umrl je mož 3. marca 1876. Kavalir je bil takratni goriški deželni glavar grof Coronini. V deželnem zboru je govoril posmrtnico za dr. Lavričem: »Občudo* vati moramo veliko njegovo srce, ki je hrepenelo v ljubezni objeti vse trpeče človeštvo. Kakor v privatnem, tako je tudi v javnem življenju vse njegovo de* Iovanie vodil glas sroa in tako čista in nesebična čustva, da so mu utegnila zbu* iati nasprotnik ali nikdar nc sovražnikov. Pred vsem pa je gojil iskreno ljubezen do svojih roiakov; posvetil je njihovemu materijalnemu in duševnmu razvoju vse svoie bitje in to je izpolnjeval do zad* njega svojega zdihljaja. Raztrosil je med nje neštevilne kulturne kali in ka* dar iz teh vzrastejo močna rodovitna ste* bla, bodo blagoslavljali hvaležni rodovi, ki bodo uživali sad, njegovo ime, kakor ic že sedaj češčeno povsodi. kjer bivajo slovenskega naroda sinovi, kakor je spo* štujejo vsi, ki so mu bili blizu. V njemi smo spoznavali odkritosrčnega in pošte* nega prijatelja ljudstva.«
Goriška ie lepo napredovala. Ponos je bila Sloveniji. Ali pridivjala je sve* tovna vojna v deželo in krog Lavriče* vega groba v vznožju izrastkov Julijskih Alp je razsajal strašen bojni orkan. Pu» stil ie grozne posledice. Težke čase pre* življa naš rod in kelih trpljenja še ni izprazojen. Toda, ali bo vedno tako? Glejte! Avstrija se je ponašala, da bo za* dnja na svetu. »Ultima in orbo!« Vse drugo poprej pogine, ona bo kljubovala in ostane. Pa ji je izpodbil tla prvi veliki vihar in podrla se je. Ali je bila mar za* j man izpregovoriena ped Čavnom beseda, Ja <;mr> tu r»a starodavni slovenslct zem«
lji? Ne! Ta beseda živi in bo živela v slo* venskem goriškem ljudstvu.
Spomin na dr. Lavrtča nas znova bodri v velikih preizkušnjah m te dni, ko se spominjamo njegovo stoletnice, plava njegov duh nad goriško deželo in skozi srca goriških Slovencev gre njegov vz* klik: »Z zakonom v eal roki, v drugi pa z večno pravico, ki Jo je Stvaralk podelil vsakemu narodu, koga se bomo bali?!«
Volite« predsedniki ZJedlnlenlli držav severne Amerike
Volitve predsednika republike sever* noameriš^ih Zedinjenih držav je eden največjih dogodkov sveta. Vsaka štiri leta se narodove itia-ie Zedinjenih držav vzburkajo do dna, v*a izbero »najdostoj* iiejšega državljan? republike« za svo* jega vodjo. V vol:«nem pogledu je bilo to leto po ameriški meščanski vojni (1864) najinteresantnejše v zgodovini Zedinjenih držav. Osem let je vladala demokratska stranka, ki je dala Ameriki in svetu moža, kakor je \Vilson, ki ga danes nepristranski zgodovinarji stavijo v isto vrsto z Washlngtonom in Lincol* nom, z »očetom republike« in z »največjo figuro ameriške historije«. Rešila je dalje vprašanje »finančnih panik«, iz* zvanih od trustov, s tem da je ustanovila organizacijo federalnih rezervnih bank; izvedla je veliko zakonodajno delo eko* nomske in politične prirode, regulirala mnoga vprašanja med delom in kapita* lom, med federalnimi državami in cen* tralno vlado, med uradništvom in državo, mnoga vojaika in pomorska vprašanja itd. V teh osmih lotih je prod vstopom v vo- o leta 1917. prinesla zemlji toliko blagostanje in zadolžila Evropo za deset milijard dolarjev, in dosegla jc zemlji to-ik moralen ugled pred vsem svetom. Po takšnih osmih letih je borba med de* mokratsko stranko in republikanci naj* večjega socijalnega in političnega po* mena za ves svet. Volilna bitjca je pričela že pred več nego letom dni. Glavna sporna točka med strankama je vpra* šanie Zveze narodov. Republikanci so našli, da je tu najslabša točka demokra* tov in nanio so koncentrirali vse svoje sile. Prvi dvoboj je bil v senatu. Bil je dolg in je končal z zmago republikancev. Sredi bitke v senatu je izšel pred narod sam predsednik \Vilson, da diskutira vprašanje javno pred ljudstvom. Toda imel je samo nekak > deset javnih velikih govorov, potem je moral leči v posteljo. Iz nje ni več vstaL Istočasno so pa vstali najbolj nepomirljivi protivniki pakta o Zvezi narodov, senatorja Johnson (Džon* son) in Borah. Bitka je bila strašna. V senatu in pred narodom se |e bitka kon* čala s takozvanimi rezervacijami, od ka* terih je ona, ki se iiče desetega Člena pakta o Zvezi narodov, pogodila ta pakt v sredo srca. Senat je te rezervacijo ob* likoval, narod pa je v glavnem glodal in molčal. V juniju je prišlo do glavnih strankinih zborov. V Čikagu so republi* kanci dali svojo volilno platformo. Se* nator Lodge (l*odž), vodja republikan* cev, je imel glavno besedo. Slišali smo nepomirljive rezervacioniste in zmerne ali blage rezervacioniste; Johnsona, Bo* rah, generala \Voo<Ja (Vuda), Lhow* dena (Lauden*a), Loodgcja in druge. Hoover (Huver) se osebno ni pojavljal, marveč je govoril javnosti s pošev. Po mnogih diskusijah iti silnih manifesta? ciiflh za enega ali drugega kandidata je prišla potem takozvana »mrtva točka«: Niti Johnson, ne \Vood, ne Lovvden, ne Hoover. Po paktiranju in potem, ko se je vzpostavilo odinstvo strankinega dela, ie med republikanci dobil večino kandi* dat, ki ie pri prejšnjih nominacijah bil no številu glasov med zadnjimi, namreč Harding iz države Ohio (Ohajo). Her* stovo časopisje strelja nanj in sam repu* blikanski »New#York Herald« piše: »Se* natska kamarila jc zmagala«. Toda glav* »•na platforma in vodilna ideja ostane vseeno: »Smrt društvu narodov!«
Koncem junija so v San Franciscu ime* li demokrat! svoj strankin zbor in izdali svoio platformo: »Vsi za društvo naro* dov!« Samo Bi*yan (Brajen), bivši dr* žavni talnik v prvi Wilsonovi vladi in eden velikih ameriških intelektualcev, ima neke pridržke- Po velikih govorih, siiainih manifestacijah za predsednika \Vilsona, po naštevanju vsega, kar so Ameriki in vsemu svetu dali \ViIson in demokrati, in potem, ko jc popolno strankino eclinstvo manifestiralo na iz* redno lep način, so demokrati pristopili nominiranlu kandidatov: Palmer, mini* ster justlce, Macadoo (Makadu), bivši minister financ, ki je do konea odbijal kandidaturo od sebe; končno Cox (Kaks), guverner države Ohio.
»Progresivci«, stara garda, po večini iz vrst republikanske stranke, so miro* vali, potem, ko so objavili svoj program. Ravno tako druge slične struje. »Tretja stranka«, tudi ta izšla iz republikancev in združena z »nevtralci«, ima samo pro* gram in se ni udeleževala volilne borbe aktivno. »Delavskospoljedelska stranka« je izšla z ultrademokratskipi programom ki se sedaj organizira »Laboristi«, soci« jalisti in komunisti, so objavili Samo svo* je programe, v glavnem se pa niso ude* leževali volitev. Komunisti se bolj drže aktivne propagande in širjenja svojih idej med delavstvom. »Izvenstrankarska ! liga« ni še dovolj močna za politično de*
lo. »Ženska stranka« je postala aktivna zlasti, odkar se je država Tennessee (Te* nesi) izjavila za volilno pravico žensk in je na ta način omogočila, da se ustava izpopolni z novo, devetnajsto točko, po kateri dobe ženske pravico glasovanja.
Glavna borba je bila med demokratsko in republikansko stranko. Od Atlant* skega do tihoga Oceana, od obale do obale križata ti dve močni stranki svoje meče. Vsa sredstva se uporabljajo, go* vori, turneje, žurnalistika, plakati, »pam* fleti«, insinuacije, reklame vseh mogočih vrst. Privrženci obeh strank so izvesili ogromne plakate s svojimi gesli »gla* sujte za Coxa!« »Glasujte za Hardinga!« po avtomobilih, hišah in ogromnih ste* nah, po balkonih, po ulicah, postajah in oknih. Po ulicah in na telefonskih dro*
J »ovih so pritrjen velikanske troblje, iz katerih se glasno sliši ta ali oni vodilni pristaš stranke ali pa sam kandidat Cox ali Harding, ki govore v prilog svoje stranke. Visoko gori v ulicah, med ne* botičniki, vihrajo ogromna platna s sliko enega ali drugega kandidata in z napisi: »Za Coxa in Ameriko!« ali pa »Za Har* dinga, prijatelja naroda!«. Strankarska žurnalistika raznih taborov pretresa kan* didatoma stare škrinje od rojstva naprej. Vendar pa v tem nc gredo predaleč. V tej demokratski zemlji ne smete napasti rod* bine ali časti! Publika bi vas v tem slu* čaju sama moralno linčala. Karikature, humor, ki tu začenja vse od naj resnejše pa do najmanj resne zadeve, krilate bc* sede, ki prolete v nekaj dnevih vso Amo* riko in se neprestano ponavljajo, dokler se ne umaknejo novejšim in aktualnej* šim, vse to polni vzduh. Z vsakim ju* tranjirn solncem se prinašajo nove stvari, programi in njihove dopolnitve, rekla* me, navodilastrankinim voditeljem in odborom. K vsemu temu prihaja še sta* lišče k drugim narodom, čijih izseljenci sc nahajajo v Ameriki v večjem številu. Vsaka platforma se peča z vprašanjem Irske, ker je Ircev v Ameriki okrog devet milijonov; tudi se vsaka platforma peča z našim jugoslovansko*italijanskim spo* rom, ker jo nas v Ameriki preko sedem« gtoiisoč, Italijanov pa preko dva mili* jona. In vprašanje Poljske, ker njih je skoro devet milijonov, in vprašanje Če* hoslovakov, ker je teh okrog 3 milijone; vprašanje Nemčije, ker je Nemcev okrog 9 milijonov; vprašanje Židov, ker je teh nad 3 milijone. In tako dalje, Jugoslo* vansko časopisje — okrog 40 raznih ča* sopisov — je vse za demokrate. Vobče se za časa predsedniških volitev občuti socijalno in politično vrvenje, kakor sc ne nahaja nikjer drugje na svetu. Nad 22 tisoč časopisov, dnevnih, tedenskih in mesečnih se peča s tem »gorečim vpra* šanjem«. Tridesetnadstropne tiskarske zgradbe po Nevvyorku, Cikagu, Phila* delphiji in Bostonu močejo vsak dan v svet milijone listov, časopisov, letakov, pamfletov in brošur, ki drve z noro na* glico po dvestotridesettisoč milj dolgom ameriškem železniškem omrežju od Nevvvorka do San Francisca in od Seat tla do New Orleonsa, da pridejo v roke pu* bliki m jo potegnejo na svojo stran. Ne* koliko milijonov milj telegrafskih in tele* fonskih žic je ves dan zasedenih z vo* lilnimi vestmi, telegrami in razgovori. Politika je zabobnela skozi Zedinjene države. Narod je si izbiral voditelja za prihodnja štiri leta. Dne 2. novembra so se izbirali volilni možie na podlagi »stran* kinih lističev«. Ti volilni mo£je se zbere* jo potem v svojih Zveznih državah dru* gl ponedeljek januarja 1921 in bodo for* malno glasovali za predsednika in pod* predsednika Zedinjenih držav. Odločitev pa je že padla: zmagal ie NVilsonov jnasnrotnik 2. novembra 1920. V drugi sredi mes. februarja odpre predsednik senata pred senatom in poslanskim do* mom certifikate in objavi rezultat. Če* trtega marca priseže — Harding »favo* rit naroda« na ustavo in stopi v »Belo hišo«.
(Po članku B. Laza v »Novi Evropi«.)
JfiftvnskB pogojema
Gospodje delegati so torej že na pot o* vanju, in, ako smemo verjeti časniskim vestem, se ne vozijo sami, temveč v spremstvu svojih milostlivih. Kaj imajo opraviti gospe pri meddržavnih pogaja? njih, nam ni prav jasno. Morda nam pojasni bodočnosti, ali je bila.tudi posamez* nim damam poverjena kaka uloga v Santi Margheriti Ligursk. Ako smemo biti odkritosrčni, nam ta okolnost ravno ne ugaja preveč.
Smo pa preveč odrezani in oddaljeni od vseh virov, da bi mogli sploh kaj resnega razpravljati in ugibati o verjet* nosti ali nverjetnosti topotne rešitve jadranskega spora. Od obeh strani, iz Rima in Bolgrada, imamo iz nekakih pol« uradnih virov točno zasnovana minimalna načrta, preko katerih ne sme nobena vlada popuščati. In vendar sta si ta dva načrta bolj narazen nego sploh katera kedaj prej, V resnici pa se nam dozde? va, da sta obe vladi že zmenjeni, vsaj v glavnem, in da se bo vršilo vse diploma* tično delo bolj v formalnem smislu, ip se pečalo le bolj s podrobnostmi. Noče* mo pa biti v tej stvari niti pesimisti, niti optimsti. Kajti, kakor rečeno, nc vemo ničesar konkretnega; le upravičeno do* zdeva se nam splošno mnenje, da dove*
dejo razgovori do pozitivnega zaključ* ka. Ako pa trdi kdo nasprotno, ima do-tičnik ravnotako prav, kakor mi, In že v najbližji bodočnosti se utegne razodetl, katoro izmed teh dveh prorokovan j je bilo bolje utemeljeno.
Prvi doŠleci v Santi Margheriti Ligursk i
S. MARGHERITA LIGURSKa, 6. Prihod italijanskih delegatov se priča* kuje danes. Sinoči je dospela grofica Sforza, soproga ministra za vnanjc zadeve. Došel je tudi žc Ricotti, kabinetni šef v vnanjem ministrstvu, in dragi uradniki. Varnostna straža se je izdatno po. množila.
Jugosloveni dospejo jutri
RIM, 6. Vsled veronske stavke neko> liko zakasneli prihod jugoslo venske de* legacijc v Santo Margherito Ligursk o se pričakuje z jutrašnjim dnem. Dr. Vcsnić in dr. Trumbič prideta v spremstvu nju* nih soprog.
Ministra Sforza iri Bonomi odpotujeta nocoj z pisanskim vlakom.
Pogajanja se prično v ponedeljek pred« I poldne.
»Črnogorsko vprašanje« in posojilo
BERN, 6. Švicarska brzojavna agen» tura javlja, da se v merodajnih jugoslo* veo&kih krogih zagotavlja, da sta so bel* grajska in italijanska vlada, kar sc tiče črnogorskega vprašanja, ki naj bi bilo vsekakor velevažen del jadranskega spo» ra, že pogodil!, in sicer v tem smislu, da bi Italija v kompenzacijo za jugoslavenske popustitvo črnogorskega vprašanja pri predstoječih' pogajanjih sploh no spravila na dnevni red. Potemtakem bi to vprašanje pri teh razgovorih sploh no prišlo v razpravo. (Kolikor je nam zna* no, je jugosiovenska vI^Ta zastopala tlo* slej dosledno stališče, da nečesar ukega. kakor je črnogorsko vprašanje, sploh ni, da je to vprašanje neobstoječe, bi torej bila njegova neobstoječno»t vzrok, da ne pride na dnevni red v Santi Marghc* riti Ligurski, ne pa kak diplomatični do* menck. Op. ur.)
Kakor poroča ista brzojavna agentura, se govori v jugosjovensklh krogih baje tuiu to, da bo zahtevala jugoslovenska vlada od italijanske vlad2 nekake mora« lično zadoščenje v reški zadevi, zado* ščenje, ki bi obstojalo v demonstraciji proti D Annunziju in njegovim drugom s strani italijanske vlade, ali pa magari v nočem iiujčo^o..
Govori se tudi o posojilu, ki bi ga bajo ali neposredno dovolila Italija .fugosla* viji, ali pa kaka dru^a vlast z italijansko zaslorabo. (Ta poslednja jc pa bosai Op. ur.)
• • ■
Reka brez premoga
REKA, 6, Včeraj ob štirih popoldne je odpovedal električni tok, vsled česar je ostalo v*se mesto brez luci in vode, in sc jc ustavil obrat v vseh tvornlcah. List »La Vedetta d, Italia«, obtožuje ravnateljstvo javnih naprav, da jo zakrivilo kritičen položaj s tem. da 111 pravočasno opozorilo občinstva, ko mu je moralo biti pomankanjo premoga vendar znano. Občinstvo mora smatrati, pravi omenjen ni list, postopanje ravnateljstva, za sa* botažo.
D'Annunzijeva velikopotezna politika nasproti Jugoslaviji
REKA, 6. Karnarsko Regentstvo je 4. t. m. odredilo, da je Reka za Jugoslavijo prosto razskladišče. Jugoslavija sme na Reko poljubno uvažati. (Pogodbe skic* pate običajno dve stranki; nam pa ni ni* česar znano, da bi sc bila Jugoslavija ke* daj tozadevno pogajala s ^Karnarskim Regentstvom«. Op. ur,)
Mala entanta
Minister Beneš o njenem razmerju z Rusijo, Nemčijo in zavezniki
PRAGA, 5. Minister Bencš jc izjavi? pred odsekom za vnanjo politiko, da nI Mala ententa, ki ima v prvi vrsti namen utrditi mir, naperjena niti proti Rusiji niti proti Nemčiji in še manj proti Veliki cn* tenti. Odgovarjajo na neko vprašanje z nemške strani je rekel minister, da je navzočnost Francoske vojaške misije n^ Če§koslovenskem potrebna in radi tega se ne more govoriti, da bi se odslovila<
Vlada pred državnim zborom
PRAGA, 6. Na včerajšnji seji poslani ske zbornice jc govoril finančni minister Engliš o proračunu ter je sporočil, da 60 bili ustvarjeni rezervni fondi z inozem* skimi vrednotami, od koder se bo dose* glo zboljšanje tečajev češkoslovenskc Krone na inozemskem trgu in kar bo dos volilo tudi znižati davek na premog. Oh j enem jo naznanil, da sc uvede nov da* vek na dodščine. Poslanci Stribrny, na* rodni socijalist, Udržal, agrarec in Krni mar, narodni demokrat, so izjavili v ime' nu svojih strank, da bodo podpirali via* do Tayorls, desni češki socijami demoi krat, jc rekel, da bo sodil vlado po nje* nih delih in da jo bo podpiral. Če dO njena politika odgovarjala socijalnim prizadevanjem časa. JCrepelc, za Zvezd nemških poslanccv. Hildebrand za oenv ško socifalne demokrate in Tcska za le^ vico čeških socijalnih demokratov so po* dali nflsprotovalne izjave.

m**
V1Mb»4U7.
Mtskt Ksk proti vstm WWk v IMt UMI
. PRAGA, 6. Varšavski listi objavljajo proglase, ki se protivijo pristopu I ? olj* ake k Mali ententi ob strani CeSkoslo* venske.
Resne priprave m Potirko-nimansko zvezi
VARŠAVA, 5. »Kurier Pereczny« pi* £e, da doprinašajo pogovori Take Jo* nesca veliko k zvezi obeh držav. Li6t izraža željo, da bo ta zveza nov zistera miru in delavnosti. ^Kurier Warszaws fki< pravi, da se jc na sestankih raz? pravljalo predvsem o zvezi med Poljsko In Romunijo. To vprašanje zasledujejo romunski politični krogi z najvčejim za? nimanjem. Pogajanja, ki so se začela o tej zadevi v Varšavi, bo nadaljeval polj* ski minister v Bukareštu.
Borbe nouelusijezo obstanek
S rđi H to]i no Krimu
CURIII, 5. Neka zrakojavka iz Mos* kve poroča o srditih bojjh na Krimu. Bilo je zajeto 1000 vojakov in več to* pov pri železniški postaji Salkovo. So* vjetske čete so zasedle Gcničesk.
Poljska prizadevanja za Vilno
Tudi Litva za ljudsko glasovanje
VARŠAVA, 5. General Zeligovski je določil, da se bodo vršile dne 9. januarja volitve v ustavodajno skupščino srednje Litve. Litovska jc baje pripravljena spre* jeti v načelu ljudsko glasovanje z nekimi pridržki, med katerimi je ta. da se mo? rajo čete generala Zeligovskega končno umekniti.
Poliska ne podpira vef sovražnikov Moskve
nje Nemčije k odporu. Toda tu «e aft n*jvoŽnej£i vzrok temu močo, ki grad, da sc rodi njega razbije ves sestav ea* tente. Drugo veliko navskrižje med obe* ma državama povzroča rusko vprašanje. Dočim je Francija za neizprosno borbo do zadnje krajnost! proti povi Rusiji, sc je morala Anglija prilagoditi javnemu mnenju delavske trozveze, ki je nasproti na vsaki sovražni politiki napram ruski revoluciji. Ne samo to, temveč gre agi« tacija angleških delavskih slojev za tem, da se čim obnovijo trgovinski in tudi po* litični stiki med Angljo in Rusijo.
Nič manj nevarno ni vprašanj srednje Evrope. Francija ljubimka s krščansko^ socijalnim Dunajem in monarhistično Budimpešto in je odločna nasprotnica vsake misli o priključitvi Avstrije k Nemčiji. Motili bi se pa, ki bi mislih, da jc prava podlaga temu Ijpbimkanju kaka zares odkritosrčna namera pomagati Avstriji na noge ali Madžarski do za* želj enega kralja. Vmes je nekaj drugega in to je velika trgovinska pot Donava.
NEW * YORK, *. Agencija Wolff J«v* lja: Veled Itkla volitev predsednika je bil za novega guvernerja v New s Yorku imenovan republikanski kandidat name* sto prejšnjega demokratskega guverner* ja. — Po poročilu Ksta »Chicago Tribu* ne« je bilo Hardingu v prilog oddanih 6387.000 glasov.
PARIZ, 6. V državi New*York jc bilo za Hardinga oddanih 785.576 glasov, za Coxa 345.536 in za Deebsa 131.856 glasov. Volitve za senat prinašajo repu? blikancem večino 18 glasov. V prejšnjem senatu so imeli republikanci samo veči* no 2 glasov. — Po poslednjih poročilih jc dobil Harding 5 milijonov glasov.
PARIZ, 6. Agencija Wolff javlja: »Echo de Pariš« meni, da izvolitev Har; dinga ne prinese nobenih jasnih poli* tičnih smernic. Izvoljen da je mož trikov* skega sveta, ki želi red v notranjosti in opreznost v politiki na zunaj. — »Pctit
4M toloajdri ffiiikt trem socfrttftifai« pocUn-f iMB. ki eo nMmfi, vaj se vsi eretiranci izpust«; 1 praMrt se je Baareč izrazil, d* zapusti tamkaj svoje mesto, «]u> bi se samo en aretirsrec izpustil iz zaporov.
Ob 17'30 je javna sdia, ki je bila zasedla poslopia. izročila Delavsko zbornico zastopnikom iz vrževa Lic komisije, katera je zahtevala, naj sc izročitev izvrši 2 natančnim zapisnikom o vseh pustošenjih, ki so se dogodili med preiskavo Delavske zbornice.
Stavka, ki je bila v začetku proglašena samo v mestu, sc jc pozneje razširila tudi po deželi. Ponoči je prišlo v raznih kraHh mosta do streljanja med kr. stražami in civilisti; aretiranih Je bilo v teh prilikah 20 oseb. Fašisti so vdrli tudi v občinsko palačo, kjer i o izobesili trobojnico. Proti večeru fe napadla skupina fašistov Teč tramvajskih uslužbencev.
Olastiti se te velevažne reke v gospo* i Parisien« meni, da izvolitev Hardinga
darskem oziru je torej cilj tej francoski politiki v srednji Evropi, dočim so po* litične simpatije le sredstva, ki vodijo do njega. Toda Donava je ravno tako pred očmi kot grižljaj zmage tudi An? gliji, ki bi rajši imela sama gospodarsko nadvlad je v srednji Evropi kakor kaka druga država, naj bi bila to tudi zavez* niška Francija. Pred vojno je šla po Dch» navi nemška pot do Bagdada in eden glavnih ciljev velikega klanja je bil za za* veznike ta, da presečejo Nemčiji to pot že pri izvorih Donave. Sedaj pa grozi spor med zavezniki radi jabolka, ki so ga v skupnem naporu iztrgali Nemcu iz rok.
Mnogo jc še drugih vzrokov deloma politične, deloma gospodarske prirode v Evropi in izven Evrope. Vsaki tudi naj* manjši nesporazum pa ima svojo kal v varsailleski pogodbi. Dočim smatrajo Francozi to pogodbo kot nekako stereo* tipično in ndotakljivo »charta universi* lis«, je za Angleže bolj elastična stvar,
VARŠAVA, 5. Neko uradno poroči* To pravi, da niste imeli poljska vlada in poljsko vrhovno poveljništvo, odkar je bil podpisan predhodni mir, nobenega stika s četami, ki se borijo proti boljše* vikom. Vojaške operacije Vrangelove, Balahovičeve in Savinkova so popolno^ ma Jastnovoljnc in nodvisne, tako da računjeno »usmiljenje« ne more sprejeti poljska vlada nobene | čiji.
pomeni brezpogojni sprejem versailleske pogodbe po Zedinjenih državah. Ob? enem pa je verjetno, da se sprejme an* gleško * ameriško * francoska zaščitna po* godba. — »Petit Journal« naglaša, da je izvolitev Hardinga internacionalizmu za* dala hud udarec. Zmagal je nacijonali* zem. — »Humanite« piše, da je današnja Amerika zopet stara Amerika: plutokra* cija s senatom in reprezentantsko zbor* nico, čijih člani pripadajo gospodarstvu in industrij L
Podrobnosti
AMSTERDAM, 6. »Telegraph« javlja iz Londona: Mnogo drŽav, ki so imele leta 1916. demokratsko večino, je pre* stopilo k republikancem: Arizona, Kali* fornija, Colorado, Kansas, Nebraska, New Hamshire, severna Dakota, Ohio in Washington. Tudi New*York, ki je veljal za branik demokratov, je presto* pil k republikancem. Cox je izgubil svoj lastni volilni okraj Ohio. — Iz Orlanda ! (Florida) se poroča, da so se zamorci,
posebno ker se mu tu pa tam zazdi, da katerih niso pripustili k volitvam, ker
bi pretrda nepopustljivost mogla dove* sti še do večjih presenečenj, kot pa pre*
nasproti Nem*
odgovornosti.
linsprot t med Francijo In Anglijo rud! mirovne pofodfce
PARIZ, začetkom novembra.
Že nekoliko tednov napada celokupno francosko časopisje Angleško vlado v zelo srditem tonu. Angleški listi seveda ne ostajajo dolžni in vračajo milo za drago
Stika ne bi bila popolna, ko Vam ne bi naglasil še enega vzroka Francoske nevolje nasproti Londonu. Ta vzrok ni sicer v nobeni zvezi z mirovno pogodbo in njenimi sitnostmi, ali je vendar za* dosti velik, ker so prizadeti radi njega tudi široki sloji. Gre za angleški premog, ki je Franciji tako potreben kljub nem* škemu premogu, ki ga dobiva v zmislu mirovne pogodbe. Angleška vlada na* bavlja premog, ki jc namenjen za izvoz, po 80 frankov tono, dočim ga morajo
in obtožujejo francoska ured^ nlštva, da niso pevali niti nemški listi j pihati Francozi/kolim^pride^v Parizln takšnih spevov sovraštva proti Angliii j drugam, po 350 * 400 frankov tono. Raz*
lika v obeh cenah, ki je ogromna, gre v žep deloma zasebnim angleškim prekup* čevalcem in deloma angleški državi, ka* teri očitaio Francozi, da si na ta način stori plačati od njih dobršen del svoje* ga^ ogromnega državnega budžeta.
Takšne so razmere med obema zapad*
dveh letih
kot delajo to sedaj njihovi zavezniki to* stran kanala.
Kaj se je zgodilo med tema dvema za* veznikoma. da sta si segla v lase? Pred? vsem naj se naglasi, da se to ne godi prvikrat od versailleske pogodbe sem. Ze večkrat so še namreč pojavila neso* glasja vidikov obeli vlad in vsaki krat
___,	i	* i a A'	| nima zaveznicama po aven ietin miru.
so se ta nesoglasja razlegala tudi po pa* Nasprotja so precej gloobko ukoreni* riskih m drugih listih. Vsakemu takšne* j n;rnn in „v ' nr,nad ,Vn^ *	iu
mu izbruhu, ki so ga povzročile skrivne moči tajne diplomacije, je sledil kak sc* stanek ali pogovor »ententnih mož«, ki so se pomirili med seboj — in vse jc zo* pet utihnilo ...
Sedaj pa divja nova burja. Vzrokov je več in njih Izvor je različen. Predvsem izvirajo nesoglasja iz versailleske pogod= be, od katere ima Francija manj miru in manj srče. kot si je upravičeno želela. Francozi nikakor ne morejo razumeti, da bi se moglo Nemčiji popuščati v iz* vrši t vi mirovne pogodbe. V vsaki popust* ljivosti nasproti dovčeranjemu sovražni^ ku vidijo v Franciji sovražno razpoložen nje. Anglija pa je v enem letu že dva? krat popustila nasproti Nemčiji. V de* cembru prošlega leta je dala angleška vlada uradno izjavo, da se odreka pravi* ci do zaplembe zasebne nemške imovine na Anglškem, ako bi slučajno ;Nemči* j a ne bi mogla izvršiti vseh plačil, ki *ih Je dolžna v zmislu mirovne pogodbe. Dne 21. oktobra t. 1. pa je objavila an* gleška vlada novo izjavo, v kateri pravi, da ne bi zaplenila nemške zasebne imos vine tudi ted&i, ako bi Nemčija hotoma
prekršila mirovno pogodbo.
Povsem naravno je, da so postali Fran* cozi nemirni in da vidijo v takem posto* panju angleške vlade nekako vzpodbuja*
PODLISTEK
TUJINEC
Danilo Šlmtroovic.
(2i
Stanko ni mislil, da bi mogli tudi dru* gi vedeti za njegovo žalost in nemir; se s daj pa mu govori ciganka take stvari, kakor da je bila v njegovem srcu.
Ni za dušo vsakogar, da je brez do* ma in strehe — to je samo za nas, za cigane. Preskrbi si hišico, pak tam mlado ženico po srcu svojem in tuga tvoja mi* ne — je Šepetala stara ciganka ter gle= dala nanj kot stara znanka in prijate^ ljica.
—	Da, da — možno je, da jc tako — je mislil pri sebi Stanko — ali, kako vidi ona, kaj jc v moji duši? Pa -— kako bo meni kasneje? — je vprašal na glas.
—	še se bos moral zmučiti, še, ali svojo hišo boč vendar imel in ženico lepo dobiš — je rekla ciganka čvrstim glasom, pak izpustila njegovo dlan ter takoj stegnila svojo, da sprejme dar. Stanko 6e je povrnil zamišljen k tovari* ku a dvojica mladih ciganov mu je div«
i njena in vsaka prenagljenost z ene ali druge strani bi mogla dovesti do uresni* čenja najslajših nemških sanj od poraza sem — do razpada entente ..,
Sporazum mi FraacOi to B<i«HJo rele prvenstvi v Carigradu
PARIZ, 5. Prilikom glasov o sklnitvi francosko * angleškega sporazuma glede vojaškega razmerja med zavezniki v Ca* rigradu pravi neka nota agencije Havas, da 6ta se vladi sporazumeli samo o uve* 1 javljanj u nekaterih toček sevrenske mi* rovne pogodbe. Po tem sporazumu bo angleški general predsednik vojaške ko* misije in morda tudi poveljnik zavezni* ških moči v Carigradu. Dve leti po rati* fikaclji mirovne pogodbe s turške strani bo predsednik zavezniške komisije kak francoski zastopnik. Italijanski zastop* nik bi bil predsednik železniške komisije.
Nova angleška nota Franciji
PARIZ, 6. Neka vest agencije Havas pravi, da je izročila Anglija na Quai d'Orsay noto glede povračil Ta nota se strinja s francoskim staKščm razen v ne* kih točkah brez velike važnost?.
Čile priznal novo meknkansko vlado
SANTIAGO DE CILE, 5. Republika Čile je priznala novo meksikansko vlado.
je zasvirala neko plašno pesem v počaš* čenje.
Ko se ie voz odpeljal, se je Stanko često ozrl na njihovo nočišce, a njegove lepe temne oči in temnopoltni orbaz je bil tužen, dočim mu je na rdečih ustih s sajastimi ustnicami trepetal otroški smešek.
In ko je na ovinku okolo nekega sa* dovnjaka izginil ciganski tabor iz vida, jc Stanko izdahnil ter je kakor v sramu obrnil glavo od svojega debelega sopot* nik a, ko ga jc ta pogledal začudeno ter odprl svoja velika usta.
Celo tudi kočijaž in pijani razmršeni kmet, ki jc sedel pri njem, sta se ozrla, bogvedi čemu, ali nista izpregovorila,
—	Malo vas poznam, gospod Stanko — saj sva bila v vsem le dva dni skupaj, ako se spominjate, vendar sc vam čudim kakor človeku, ki živi v svetu — je re« kel slednjič doktor.
Stanko pa je občutil samo plamen v obrazu in se premakni! na sedežu.
—	Kajti, če ste $11 k ciganki, ker ve* rujete, oa vam ona more prorokovati bodočnost potem pa, oprostite mi, ne vem niti sam, kaj naj bi rekel o tem
niso plačali davkov, zbrali in da sta bili pri tem ubiti dve ženski poleg več ran je* nih. Množica je obesila enega zamorca in sežgala več drugih. Hiše, v katere so pobegnili zamorci, so ible zapaljene.
PARIZ, 6. Glasom neke vesti, kr jo je dobil »Matin« iz Ne\v * Yorka je dobil Harding 404 glasove, a Cox 127.
Harding in nemško časopisje
BEROLIN, 6. Tukajšnji listi v svojih člankih o volilnem izidu v Zedinjenih državah svare, naj se ne misli optimis stično o položaju. Skoraj vsi so uverjeni, da bodo Zedinjene države vztrajale pri politiki nevmešavanja v evropske odnos saje. Vsekakor pa smatrajo za napredek, da Harding v svoji politiki ne bo nas stopal zoper Nemčijo.
Bryon poživlja Vilma, ari odstepl
CHICAGO, 5. Vodja demokratične stTankc Bryan, bivši državni tajnik, ob* javlja izjavo, v kateri poživlja VV'ilsona, naj da takoj svojo ostavko.
Jtaiiežke težave m Irskem
LONDON, 6. Pri spopadu vojaštva z enim bataljonom vstasev pri Eger Or* thtovnu v grofiji Longford sta bila ubita dva vojaka in nekaj jih je bilo ranjenih. V Longfordu je bilo zažganih mnogo hiš. »Daily Mirror« javlja, da jc irska poli* cija aretirala 200 sinfeinovcev v Macrecs nu pri Corku. _
Nemiri inlžjjrnfl po HI
Napad na Dalavsfco zbornico t Bologai. — 90 ose* mlhMfl
BOLOGNA, 6. Včeraj okrog I popolno« »o napadli faSisti tnkafinjo D«lav«ko zbornico. V po-»lopi« »e h nahajalo kakih 100 oseb; vrata so bila zaprta. S faiistt so priđl ludi kr. stražniki, arditi in orožniki. Ha nekem oknu v prvem nadstropju sta se pokazali dve osebi, ki ste hoteli, naj bi — če ie hoćefo — preiskali sedel Delavske zbornice samo v to določeni uradniki. Napadalci fie tej za. htevi niso odzvali in kanalu na to fe prSto do živahnega streljanja z obeh strani. Stražniki, orožnikK arditi in faJistl so odrti veHka vrata !n v razne prostore. Vržila se fe preiskava, med katero pe je bila Delerrska sbornica zelo epustoiena: okna. Sipe. miae. slike, stroji itd., vse je bilo raz-bito. Nato fe \Ao odvedenih okoli 90 oseb v zapore.
C« v prvih jutranjih uraa je bila v Bologni proglašena sploina stavka; stavkali so tudi železničarji in poStai, brzojavni io telefcjnski uslužbenci. Stavka je bik proglafesa vsled odgovora, ki ga je
slučaju... A, ti, neumnež, ne Sibaj tako konj, saj v«US, da sta zasopela v strmo!
In rea, konja sta se začela vspenjati ob tražini« a to je bil precej visok breg rdeče zemlje, z mlakami zaraščenimi z račjem in Ozkimi vrbami, med katerimi ie molela po kaka mlada Jablana in ka* ko staro osuSeno deblo.
Voznik je zataknil bič, a pijani kmet se je začel nenavadno zibati; vidlo se je, da je zaspal, čim je jel voz voziti po» časneje,
Stanko kakor da je razmišljal, kaj naj bi odgovoril na ono posvarilo, ali kakor da mu niso botele priti na misel besede, ki ib mogle dopovedati njegovo misel, se manje pa tisto, kar je čutil A to ga je razsrdilo In rekel je s težavo:
— V meni ni samo misH, ampak tudi čutstva; ako ga vi . nimate, potem je bolje, da ne govoriva o sličnih stvareh.
—Ha # ha s ha! Stara ciganka, dlan, nekoliko krajcarjev pa — čutstvol Opro* stite — ali Jaz sc moram temu smejati.
---Ne iezite se, gospod, da sva
PO tolikem Času obnovila poznanstvo, in verujte, da jc tudi men! jako ljubo* da
Izgredi t Veroni. — SploSna stavka. — Poslanec Scarabello ubit«
VERONA, 6. Snoči so vdrli falisti v jnagjstr&tno prostore. Bila je proglašena splošna stavka. Po mestu jo prišlo med socijalisti in faSisti do krvavih spopadov, v katerih je bil poslanec Scarabello ubit. O njegovi smrti krožijo razec	ene pravijo,
.da je omrl Scarabello vsletl rane, ki jo je dobil pri eksploziji ročne granate* katero -co vrgli fašisti, druge pa trde, da Sc je Scarabello sarc usmrtil z granato, ki Jo Jc hotel zagnati	neki skupini
fafistov.
Delavska zbornica v Reggto Calabrla razdejana.
REGGIO CALABRIA. 6. Fašisti so a pomočjo arditov napadli sedež tukajšnje Delavske zbornice, katero so popolnoma opustošili; zažgali so vse rdeče zastave, ki so jih našli v prostorih omenjenega poslopja.
Španska kralj, dvojica v Parizu
MADRID, 5. Španski kralj in kraljica odpotujeta danes zvečer v Pariz.
Grški uspehi proti Kemal paši
CARIGRAD. 5. Boji med Kemalisti in grškimi četami se nadaljujejo z veliko srditostjo pri Brussi. Ker so pretrpeli ob* čutne izgube, se ustaši umikajo. Na smirnski fronti so sprožili Kemalisti oteru živo, vsled katere je prišlo dO krvavih bojev. Kemalisti so bili pognani v beg in so imeli težke izgube. Na armenski fronti so zasedle armenske čete Sarikas nichs.	________
Švicarski tečaji
ŽENEVA, 6. Lira 22'50, marka 7*90. avstr. krona 1'3875, fr. frank 3S"985, clo? lar 6'461875
IZ JUGOSLAVIJE
Neme! na Korofkea* divjajo proli Slovcncem. Glasoviti poprcjžnji velikovški župan Pintcrits.ch (poturica |e huiša od Turka) je izdal oklic na vse prebivalstvo ccrkvene občine St. Rupert, kjer poživlja župljane za iz^on župnika Treiberja in šolskih sester, z motivacijo, da so tc osebe najbolf podpirale slovenski živeli v velikovški okolici. Pin-teritseh žuga dalje, da se bodo Ncmci na svojo pesi maščevali, ako škof ne bi hotel izgnati imenovanega župnika in šolskih sester! Velcpravična plebiscitna komisija pa je obljubila, da se nikomur ni bati nobenih posledic zaradi glasovanja! Pri znani pravičnosti te komisijo — kakor se je sijajno izkazala po-vedom glasovanja — jc zelo verjetno, da je ta komisija dala tako obljubo le za slučaj jtj^osloven-ske zmage in da so ne bi prav nič čutila dolžna, da bi župnika in šolske seatre vzela v zaščito pred divjaštvom — kulturnih Nemcev. Saf so si bratje v imenu... kulture. Mi nekulturni ljudje pa pravimo temu... kulturen škandal.
Z« aarodno zdravje. Ministrstvo za narodno zdravje razvija živahno delavnost, da bi se ra sistematičen način izvršila higijena v vse> kraljevini in izboljšalo narodno zdravje. V ta nam« so bodo v vseh večjih krajih vršila popularna higijenska predavanja. Ministrstvo je naroČilo večje število higijenskih filmov, ki bodo v krajih, kjer je kak bioskop, prikazavali najbolj razširjene in nevarne bolezni. Zdravniška predavanja se bodo tiskala v posebnih knjižicah, da sc čim bolj razširijo med ljudstvom.
Stoletnica »Kraajsk* hranilnice«. Ta veliki de aarai zavod, ki je bil svoj čas nemška posest s slo venskimi milijoni v bUgajn&h. prava nemška ihoch-burg« na slovenskem Kranjskem, a je danes v slovenskih rokah — |e davil dne 5. novembrA stoletnico svojega obstanka. Zavodu predseduje g Dragotm Hribar. Naj bi so uresničilo pričakovanje g. dr. terjava, ki je priSel Ceatitat vimenu JDS: da bo ta hranilnica sodelovala, da sc zacelijo vojne raao, da bi tako vrSila svoj poklic tudi v narodnem oziru.	_
0 slovenski dražim slovenski Jedki!
sva se zopet sešla. Ali sc št spominjat« najinega potovanja?	.
Car noči in samotnost v lepi obsecani okolici ste oživeli v doktorjevi duši ti* sto staro pritajevano zaupljivost in lju» bežen do sveta, pa tudi glas iz njego\ih velikih in simpatičnih ust je zvenel is* kreno in milo.
Stanko je takoj občutil mehkobo nje^ govega glasu; ali, prestrašil se je, da bi mogel podieči tudi solzam, pak ga je bilo sram zelo; odgovoril je, sileč 6e, da bi mu bil glas čim navadne j i.
—	Oh, da! Jaz se ne srdim nikdar brez razloga, a vam hvala, da ste me vzeli s seboj, kajti, kdo ve, ali bi se če bi se mi ponudila prilika, ne primaknil Sablja* rem. Ali, onega potovanja se spominjam malo, ker je moje življenje nepretrgano potovanje.
—	Oprostite, če vas vprašam, radi če« sa bi vi hh v Sabljare? Imate4i tam kako opravilo?
Stanko ie zopet malo počakal z od* govorom, kakor da razmišlja o nečem drugem, pak je rekel:
—	Sabljari so moj rojstni kraj — ro* dil sem se tamkaj.
—. Vi v Sabliarib?	fDalie.)
Kako M volitve — delali! Vr&le so se volitve 1 občinski svet tržaški. V tcdaajera prvem okolilkeAS okraju je naia slovenska stranka kandidirala dr, Abrama. Kaji voditelji volilne borbe v oocm oLia^ ju — izskusejsi bojevniki in dobri ratunarji — s« računa!?, da rma&imo e večino Lakih lOO jfa«or. Na dan volitve smo doživeli kruto presenečenjel zmagal je nasprotni kandidat z večino 15 *la*GV. Par let potem ie priSel v pis;.rno dr. Gredorina neki pristaS nasprotne stranke in na oni voli t vi član kotni s! jc v Skednju. Razgovor ee ]e zasukal tudi na to volitev. No, pripombo dr. Cire^-orlr-Sj češ, da ne moic razumeti, kako Ua je mo^cl zmagati italijanski kandidat, je pripomnil oni mož dc* brodušno: E, gospod d<Atqf zdaj va.n lahko, po» vem, kako smo napravili. Pri ikiutiniju smo zlagali glasovnice na kupčke po 50. V primernem trenot-ku fe en tak kupček fifcsovnJc za dr, Abrcma — p*dcl pod mizo in nadomestili smo jja z glasovnicami za nasprotnega kandidata! A to sc ie zgodilo tako spretno, da vači z.upniki niso a:č opazili.« — Sedaj pa računat--! 50 glu-sov s oodte^nili eni strani in istotoliko pride/ali nasprotni. To pomc-n;a diferenco 100 glasov. Da sc ni dogodil tak —•» manever, bi bil dr. Abram — ker je n^tpret^'?! eiaagid le s 15 glasovi večine — oljen s kakiiij. 100 glasovi. Naši voditelj! so torej dobro računaif, samo d* jim fe — poštenje volilno komisije p*"ikrZ-žalo račun. In potem fo kričali o zmagi jtalijan-lva škcchju.
Frečudua stavka. Med poštnimi usfuibenci !JT, kategorije je izbruhniia m*la s lav čl ca. Pra\imr> stavčica, ker zares ne zasluži ime stavka, naj bodo posledice kakršnekoli. Stvar /e v <em-Ie: V stavio so stopili Ie začasni uslužbenci, večinoma oovib nameščencev iz ltalje. Stavka se fe začela pred» sinoČAfim o polneči, a vzrok ji }e bajt* it, ker vlada |im ni Se dala predpisale p -ttarske obleke, temveč morajo rabiti v nlnžbi evoja lasti.a oblačila. Vsi stavk u joči poštarji pa so člani taLoimc* novane narodr.e delavske zbornice, ki spada kot takšna v področje splošne faSUto-vske organiz.a* cije v naeem mestu. Ker pa so vsi drugi poštarji člani splošne delavsko zbornice, niso seveda včeraj zjutraj ničesar vedel: o napovedi kake stavke. Radi tejja so prišli kakor po navadi v službo ob navidnl uri. Nekam nenavadno pa se jim je zdelo vsem na pošti, posebno jiu jo presenetila navzočnost nenavadnih (njih gostov, ki so se precej sainovla-stno obnašali. Takoj se je začelo govoriti o stavki začasnih uslužbencev in ko se jc izvedele, da f o je proglasila fašistovska delavska zbornica, so sklenili pismcnoSi in drugi uslužbenci, da ne pojJ^o raznašat pisem, ker da bodo n.^ ulici izročeni nn milost in nemilost faSistovskizn izgrednikom, ki da so vsi oboroženi z revolverji. Posredovali so višji uradniki U poštnega ravnateljstva. prMel je tudi neki ur^Jnik s k ves ture, ki je nudil spremstva o-r<*žnikov. Niso se mogli sporazumeti in delo jo moralo zastati. Stalni poifni uslužbenci, ki se v. začetku niso nikakor mog'i orijentirali, ili v delavsko zbornico, kjer so priredili zborovanje, na katerem se jim jc Tn>jasniIo, v čem je stvar. Nastopil jc tudi govornik f.išistovske delavske organizacije, ki pa yo ga obsuli % odločnimi protesti tn celo žvižganjem. Sklenili so, da pojdejo na delo kot po navadi, leda ven iz poMe n^, ker da niso varni svojega živjenja. Na ta način je postala začetna stavčica zares prava splošna stavka. Izgredov ni bilo dosednj nlkakih, razen par izpadov. Tako j* n. pr. eden stavkujočih zakričal drugim poštarjem, ki se niso hoteli udeležiti stavke: Avelc fatto Io sciopero per la Russia, per Roma non volelc! Ye-dremo? {Stavkali sle za Rusijo, za Rim nočete, bn-mo že videli). Po tem izpadu jc takoj izginil in r l sc moglo ugotoviti, kdo je bih Ob vhodu v postne posloeje so prilepljeni grozilni proglasi proii tistim, ki nočejo podpirati stavke. Pred postrlni poslopjem pa so stale gruče stavkarjev z namenom, dt ne pu*te ven tia-U'i, ki bi se vendar u&c-dili iti na delo. Teh pa je le malo. kajti vsakemu ■mora biti neprijetno razsajati postne poSiljatve v spremstv u orožnikov ali kr. alrnžnikov. In tako j a ta prečadna stavčica popolnoma paralizirala postno raznašalno službo. V nastopnem priob< ujciro obvestilo poštnega ravnateljstva gK -le zastarelil poštnih požiljatev, ki se gla?i:
Vsled atavke postnega In brzojavnega osebja, camaSčencga v službi za rezpoiiljaiijc na dom, se naznenja obćinslvn, da se danes, v neteljo, lahko dvignejo pisma in dopisnice ter brzojavke v centralnih poStnih in brzojavnih uradih, in si_cr do 12. ure pisma in dopisnice, brzojavko pa ob vsakem času.
Demonstracije proli angleikema korzuiu. Tržaški listi sami so urccno priznali, da je bil vsled tiste — da ne rečemo drugače — nesiane demonstracije v gledalilču Verdi proli angleškemu konzulu tudi velik del občinstva skrajno ozlovoljcn in da eo zalo mnogi zapustili gledališče tnkoj po demonstraciju In tudi, kolikor prihajamo mi v stike z italijanskimi krogi, moremo reč?, da vse, kar je pametnega, sodi, da so s to demon',tracijo slabo poslužili italijanski stvari, in tisti doktor, ki je a odra doli opravičeval demonstracijo, oziroma pojasnjeval vzrok, je temeljito zgreiil svoj icn. Stvar se enostavno ne da opravičevati. Kam pa bi prišli, za božja voljo, eko bi sc udomačil oLičai, da bi žalili zastopnike drugih držav edino zato, kir Je morda kak list v Usti državi napisal kaj neprijetnega, pa bilo tudi nedostojnega na škodo druge države!! Potemtakem bi morale vse države, du sc izognejo nevarnosti takih žaljenj, kakor sc je zgodilo v tržaškem gledališču, za tre ti — svobodo tiskal Kaj bi rekli italijanski listi, ako bi jim itahian-ska vlada hotela odtegniti evobodno besedo o stvareh v drugih državah?! Tega ne more in n« bo hotela; zato pa je tudi ne more nikdo obremenjati z odgovornostjo za to, kar piše kak angleški list o dogodkih v inozemstvu. Kamo-U, da bi tli proglašati zastopnike drugih držav odgovora« i a »c maščevati nadi njimi radi tega, kas je pital kaJt Ust v njihova dri a vi f To b! bilo proti vsakemu pravilu v mednarodnih odnoSa jih I Zato teko j a* <ao kakor a — b —c v prvem razredu ljudske fofa Na} gospoda demonstranti sučejo stvar in fo opra-
V Trato, T. noveabm M3&
U
TiCujejo k al ar Loče*?, dejstvo je. da so s tbto de-rrc^tracijo froii »»^Tt-skeravi kosnb cagrsfili
liudo breztaklnosl nerazsodnosti Kaj drugega bi bilo seveda, če M fefls. angMka vlada sama — bodi 7. besedo, bodi v kakem svojem cotoričneiB, oficijelne m c. 11 cficijoZDcm glasilu — razžalila italijanski narod. V takem slučaju bi bila kaka reakcija vsaj razumljiva, čeprav stoji dejstvo, da tudi zastopniki držav v inozemstvu ne morejo biti osebno odgovorni za dejanja evojib gospodarjev. Tako -a — velika neumnst! Razumljivo j« torej, da je vrhai državni funkcijonar v Trstu hitel z opraviče-\anjem in obžalovanjem. In morda je blizu čas, ko bo kak mogočni gospod v Italiji vzdihoval z Goethejem: »Die ich rief, die Geister, werdc ich nun nicht lot.i Izzvali so duhove in ti jim postajajo neprijetni!'
Jarem kulture. Pod teir naslovom je priobčila * Jugoslovtnska Obnova« -Njiva« (H- 25) izvrsten članek, ki iz njega posnemamo sledeče:
Ententa je pravila, da se vojskuje z Nemci za to, da re$i kuturo, a Nemci eo reševali Wilhelmovo kulturo pred slovanskim! narodi. Vs2 to je bil jarem z amase, ki so pod njim bile tem bolj oduševljene za boj.
Pri nas so za vojne bili mnog: ententofili in Ju posloveni, a zdaj so — iz ressentimenta, t. j. od nejevolje. ker se pre-varjeni nc morejo maščevati — proti ententi in proti jugoslovenskemu edinstvu in ea separacijo. in sicer — v imenu kulture! Tak človek vojuje za svojo kulture... Njegovega srca se je dojmila »kultura« in on ne more brez svoje »kulture« nikamor, ljubi do blaznosti svojo cirilico, ljubi do religioznosti fvojo latinico, edini spas vidi j v obdržanju svoje »kulture«, ker bednik ne more razumeti, da ee izolacija protivi brni osnovnemu pojmu kuHurnosti«... Tako so si »kulturni« separatisti naložili nov jarem in vlečejo pod njim breme So£ ve čigavih Interesov, interesov, ki so morda daleč od vsake kulture.,.
Kdaj sc zlomi ta jarem s svoje nadjonalne (slovensko, hrvatske a!i srbskej kulture«?
>Morajo izmreti v Avstriji odgojen! pisci člankov, ki so zapreka, da se (slovenska ali) srbska profesorska kultura Se ne sme zediniti s hrvatsko profesorsko kulturo v eno jcgoslovcnsko kulturo pedagoških člarkov. ker bi se s tem morda izgubil j izveste« kulturni aromat teh člankov na eni strani.... Morajo izumre'.: vsi pisci novel in lirskih pesmi, t ki se sedaj omr!u;ci^ ne specijalno provincijalnoj In pejKažr.o miš ;<-rn, boreč se in ogibejoč se SirSih človeSkih dimen ^tj... Morajo tudi na oni strani, v Srbiji, izumreti vsi ustavnjaki «t.?.rc$a kova, spo-itovatelji tradicionalnih rac'od v parlamentu, pri volitvah, v upravi, v gespedorstvu. da dado prostor onim. ki nimalo tuke spoštovane kulture proricati Morajo kratko malo izumreti vsi. ki d^rda-cea vlečejo poH -jarmom kulture«,..
Kc bilo bi tre5"' čakati smrti tolikih > knlt trnih l-;udt«. Tods dr •<•» ^<-žnost je dana. Na> ti ljudje, i jarem podedovane kultu- j • prava jugorlovenska kui
uno \r*eio ? rc in rodila bi se tura.
GV>	. ' t 17
slovana*. Obnovo (ena itevilka v ladici drutfa v ciri'i'ci). Uredništvo In upravnLSUo: Za£reb, Nikofceva ulica 8.
i orofamo revijo »Jugo-• jiv«, ki izhaja v Zagnbu
Uraaf?)« vesti
TM-'nilte StipemJ/'c. Ministrstvo za osvobojene po-Vraime razpisuje dve stipendiji za Vr. <3ri.avni zavod za industrijo u^nja v Torinu. Prošnj«: se morajo vi ž-ti n«*vowieje do 15 novembra t. 1. civilnemu - a^arijotu za mesto Trst i.) okolica (ulica XXX oktobra 7J; pravila za natečaj ko na vpogled v ka-bktsiu jJi-irTorrKTiicncia urada.
_ Z Eafe'kom eolskega leta 1920-21 so podelvo --»»led^t« Stipendije iz ustanove sMarenzi« v znesku letnih	lir \saka, v prid levnim in vrednim diiakom. pristojnim ali pa rojenim in blvajo-čim v Trstu, kateri obUkujcio tukajšnjo obrtno
t0 je flcer: 1.) ena gojencu stavbinskega od-eJka; 2.) ena gojencu mehanskega oddalka: 3.) ena gojenca mizarskega in Hrugarskcga oddelka, cns goiencu rezbarskega oddelka, ena gojencu ka-::u»o«e*kega oddelka in ena gojencu oddelka za <obce slilsarje Sole za obrtne mojstre; 4.) ena go-encu kakršnegakoli oddelka iol za obrtne mojstre-. Iz dohodkov omenjene ustanove se naka-iota tudi dva zneska po 150 lir. s katerima se pre-skrktta dva revna in vredna dijaka za obTtne mojstre, s potrebnim orodjem in knjigami za tozadevni izvoljeni poklic. — Iz ustanove »Marco Levi gurd. I. V.« se podelijo naslednje podpore ubožnim In \Tednfm dijakom, pripojenim v Trstu, in siceri Po 600 lir 10 podpor, od katerih 6 za visokoiolce pravne, medicinske in filo&ofske. 2 za visokošolce rehniAke fakultete in 2 za visokošolce k ukine akademije umetnosti ali kakšnega glasbenega konser-vatorija; po 40«) lir 10 štipendij, od katerih Štiri za dijake stavbinskega aH mehaniskega oddelka tu-kaj§u{« obrtne Sole. dve za dijake trgovinskega ' ddelka tržaike akademije za trgovino tn navtiko, f ]{ za mladeniče, ki so dovršili omenjeno šolo in <.*bisku?efo kakino višjo trgovinsko Solo ali pa vršifo Lrszpiačuo trgovinsko prakso, »ko so tekom itu-nj na omenjeni ekademiji uživali kakšno Stipendijo iz omenjene ustanove; dve za dijake cavti-tneg^- oddelka, akademije za trgovino in navtiko v Trstu, ali pa za mladeniče, ki so v cavtični praksi ia ka so tekom študij na akademiji uživali kakjco podpero iz ustanove »Marca Levi*; dve ?tipecd!}i za dijake kak£ne srednje šole (glrana-rife, realko) v Trstu. Ena Stipend^a iz vsake ka-'•gr-.-ii* s« mera podeliti židovskemu mladeniču, drufa pa mladenića kakršne si bedi veroizpovedi. —, Prošnje za itipendtfe £z usfenov »Maruzi- in »L»vi« se morafo, opremljeno z vsemi potrebnimi tspriCevali. vložiti do 20. novembra t. L rložncmo uradu tukajSn*ega magistrata".
FHstofbisa zrn odvažaaje mrk pO koa^edercu. Od L m. dalj« i« doloCt&a nova pristojbina za odvajanje mrhe po konjedercu in sicer: Za luksusae lionje. za konj« tvrdek, podjetij in trgovcov in sličnih lir 10 za glavo; ca konje voznikov, tzroSCekov. poljedelcev, konje za klanje, za vole, krave, bike is mule 20 lir: za žrebste brez izjeme do £c*tih mesecev 10 lir; za oalc* teleta, prašiče, ovc« in koze 6
Ur; ca mlado pralOk« in za najbs iivali sa foo 3 Vrt,- mm, p—	vrst«	«
te foMas predmete • Ur Mrtala. Drugi po-goji gledo iakoriščania kod in glede potrebnih prevozov ostanejo ncizpremonjenl
Razpis Kuril Mestni magistrat naznanja, da so razpisane za SoUk* leto 1920-21 naslednje iti* pendife v prid revnim in vrednim dijakom ia aicer; Iz ustanove »Hijeronima Grego«: i} Dve itipendiji za dijake, ki so dovršili kakšno tržaSko občinsko realko in ki se sedaj nadaljujejo študije na kakini viiji državni tehnični šoli; 2) dve Stipendiji za dijake, ki so dovrSili kakšno tržaško gimnazijo in ki nadaljujejo Studije na kakšni državni univerzi in kakršnikoli fakulteti; 3) ena štipendija za dijaka, ki je dokončal tečaj trgovinskega oddelka tuajšnje akademije za trgovtno in navtiko, in sio« za dobo dveh let v pričakovanju na viiji trgovinski študij in za dobo enega leta tekom enoletne brezplačne prakse takoj po dovršenem višjem trgovinskem tečaju ali za dobo enoletne trgovinske brezplačne prakse po dovršenem trgovinskem tečaju go-riomenjene akademije; 4) ena Stipendija za dijaka, ki jc dovršil tečaj navtičnega oddelka omenjene akademije, za dobo po zakonu določene navtične prakse. Stipendije iz ustanove »Grego« znašajo vsaka po 600 lir na leto. — Iz ustanove »Mazzoni« se podelijo 4 Stipendije ia sicer dve revnim gojencem občinskih realk in dve revnim dijakom, izmed katerih je eden pristojen v tržaški občini in izjavi, da se posvetijo duhovniškemu poklicu; proeilci iz gimnazij morajo biti vpisani v četrtem gimnazijskem razredu. — Iz ustanove »Adolfa Frantza« je razpisana Stipendija v znesku letnih lir 316.80 v prid mladeniču, pristojnemu v tržaško občino, ki je dovršil kakšno tržaiko gimnazijo in je vpisan na medicinski fakulteti kakSne univerze. — Samo za šolsko leto 1920-21 se podeli Študijska podpora iz ustanove »Kom. Muzio de Tomasini«, namenjena vrlemu naedicincu, pristoj. v Trst. Podpora znaša letnih 680 lir. — Iz ustanove »Ananian« se podeli za šolsko leto 1920-21 devet štipendij, vsaka po 400 lir na leto, v prid revnim sirotam ali pa O-trokom ubožnih starišev, katoliške ali anncnsko-katoJ'ške veroizpovedi, rejenim v Trstu. Podpore dobijo le dijaki, ki so je vredni vsled lepega vedenja in uspešnih študij v prejšnjih letih. — Prošnje za štipendije morajo biti opremljene z vsemi potrebnimi izpričevali (rojstni list, ubožni list, zadnja šolska izpričevala itd.) ter se morajo vložiti za podpore iz ustanov »Adolfa Frantza« in »Mazzoni« do 20., za druge pa do 30. t. m. pri vložnem uradu na tukajšnjem magistratu.
vitti
šked^n;iki dramatični krožek priredi v četrtek, dne 11. t. m. v dvorani •>Gospodarskega društva« v Šktdnju svoj prvi Martinov In družinski večer. Spored: 1. Pevski nabor. 2. Kuplet »Pa Napaljon« iz ij;re Lcgijonarji- 3. Dvospev iz operete Grof Luksemburški«. 4. Dvospev »Na svetu vendar jc lepo«. 5. Kuplet »Češ mi biti ljubica«. 6. »V civilu«, burka v enem dejanju. — Prosta zabava, šaljiva p_.šta m ples do 24. Preskrbljeno je za dober pii-grzek in sladko kapljico. Vstop je dovoljen Samo s povabilom. Ker je »Dramatični krržrk- sedaj prvi bu'&iec v zaspanem Skednju, budi in kltče; »Vsi na prvi zabaven in družinski večer.«
!at trfalkega i^vilenia
V čuka tatvina — ponesrečena. V ulici Sv. Miklavža se nahaja skhiđišče vrvi in mrež za lovenje rib, last Evgcna Vatta. Včeraj zjutraj okeli 9. ure dopoldne so prišli uslužbenci skladišča v službo. Takoj, ko so stopili v skladišče, se jim je zdelo sumljivo, ker jc v skladišču gorela luč. Hitro so spoznali, da je bilo skladišče obiskano od tatov. V skladišče so priši skozi vežo sosedne hiše Prevrtali so zid in prišli tem potom na dvorišče hiše, v kateri se je nnhaialo skladišče. S tega dvorišča so vrgli iz okna križe in pot v skladišče jim je bila odprla. Tu so pokradli raznih vrvi in mrež za ribji lov, v p kupni vrednosti 50.000 lir. Plen, ki fe bil zelo velik tudi po obliki, ne samo po vrednosti, so nesli vlomilci v kaael sv. Antona. Tu so ga spravili na privezan čoln tn ga pokrili s plahto. Slučaj pa jc nanesel, da so prišli mimo policijski a-genti. Sumljivo se jim je Ždelo, kaj da bi delal lastnik čolna v tretji uri zjutraj v čolnu. Vprašali so štiri osebe, ki so bile na čolnu, kaj da delajo ob tako zgodnji uri na morju. Tatovi jim niso znali ničesar odgovoriti. Dva izmed njih sta pobegnila, dva pa se je policijskim agentom posrečilo prijeti. Omenjena aretlranca sta ie celo bratranca in sicer: Marin in Fortunat Boscolo, oba doma iz Benetk. Okradeni lastnik je dobil stvari zopet nazaj, a preiskava se nadaljuje, da dobijo etražarji še ostala dva pobegla tatova.
Posledica ljubosumnosti ali roparski napad? Včeraj proti večeru je iel trgovec Ivan Deptcolzuaae po ulici Rajfineria. Bal okoli pete ure popodne omenjena cesta nI bila bogsigavedi kako obljudena. Depicolzuane, nič sluteč, je iel mirno svojo pot. Naenkrat se zgrudi na tla z besedami: »Na pomoč, napadalci!« Ljudje so hitro prileteli in videli trgovca. Id je ležal na ulici z globoko raso v hrbtu. Stražarjem se Je posrečilo aretirati nekega Ceglarja, ki je baje izvrši! napad. Omenjenega Geg la rja Seno so, kakor smo približno pred tremi meseci poročali v »Edinosti,« ustrelili v jed v ulici Coroneo v glavo, ker ni slušala opomina vojaka, da ae sme gledati skozi okno. Ko je b2 Ceglar zaslišan, zakaj da je zabodel Depicolzua* nifa. |e odgovoril, da je že za Časa. ko je njegova žena živela in bila na svobodi, imel ljubavno razmerje žnjo. Ko so ga preiskali niso dobili pri njem nič drugega, kot mal žepni noiič, ki ni bil okrvavljen. Ne ve se, ali ga fe Ceglar napadel radi denarja ali v resnici radi ljubosumnosti.
Francel. ki se me fe seboU pelridele Včeraj zve-šer, ko je dobil Franc Podgrafrdk, težak v prosti Inki svoj tedenski zaslužek hi bil radi tega |ako dobro volje, je romal iz službe proti kanalu sv. Antona. Roke |e imel v žepu in se zadovoljno tgra e par ceniesimi drobiža, ki ga je imel v njem. Toda človek ne ve, kje ga nesreća čaka. V kanalu jo že dal) časa veidrana ladja, na kateri prodajajo črno vino Pe ozkem mostičn. Id vodi z brega na ladjo, j« {o mahnil težak, sam pri sebi govoreč: -Cel teden delam, kot brSčtnski osef, zakaj bi si ga v sobot" ne privoščil en literček?« Hitro ga re naročil pol litra. Ko je to mero izpraznil, je zopet kupil drugo. Te fe delal tako dolgo, da so iz pol-litrčkov narasli »dopjb. Ob sedmi eri zvečer se zaključi totenfe vtaa na ladji In gostje Is lepega salona, ki ee sedeli na sodih in tramovih, so morali zapustiti s polmai želodci vina evo) plavajoč holeL Med zadnHznl, ki so se »guneati«, je bil tudi aa£ Franc ek. Ko |e priScl ie blizu cerkve rr. Aniona, ga je reka, oziroma bflo fe več rok — postav« prijelo, ker je po irtsikih ulicah na glas nudil.
ter fe «<«4 pri «aa strofo fi i| il 11 ZačeS eo ga lapniametS ne vsemogoče naftao te proti koscu zapisnika, ga je mol pustaro vpraJel: »AH te*« fcaf pairtuT« Francel ee t« >oyw^ri
za cSesi, malo pomlstfl, nato fe odvrni!: »Imam tri velike hiše e Trstu, od katerih esm v dveh že večkrat stanoval, a tretja me Ve čaka na stara iela.«
Uradnik e« fe razjezil ned tead besedami In ga ?e Se enkrat vprašal, na) natančno pove. Sedaj fe Že vrela kri ubogemu Francelnu. Na kratko fe obrisal moža posfave pod nosom, rekoč: »Jo, tri hiše imam v Trstu. Prva fe »Spita!«, druga jo »pržon«, tretja me ie čaka, ko bom star, namreč »Ištitut«. Francel s« je preveč zaletel s temi besedami in roka postave ga je spravila v luknjo, kjer jo bil do danes zjutraj, ko ee je rmežnar« prvič pri sv. Antonu na zven obesil.
Accna fredda na gorkent. Tukajšnja kvestura je dobila potom brzojava od policije iz Bitonto v Italiji obvestilo, da biva v našem mestu neki Vid Acquafredda, Id ga sedaj, ko imamo v Trstu burjo, res zelo zebe, tora j jo njegovo ime na pravem mestu. Stanovanje si je najel -Mrzla voda« v ulici Riborgo. Acqualredda jo imel v Bit on to v Italiji cdsedeti en mesec zapora. Ker mu pa rpeSta šuta« nič kaj ne ugaja, zato je prišol v Trst, kjer je mislil, da ga tukaj ne bodo zasledovali. Pomislil ni ubogi Vid, da imajo dandanee oblasti tudi take aparate, da po »dratu« govorijo Policijski agenti so šli včeraj zjutraj na obisk k naJemu gorižme-novancou gospodu. Dobili so Acqua£reddo še v poste! j L Vzeli so ga s seboj in po zaslišanju jc moral v ulico Coroneo. kjer bo mesec dni fedel mesto »pašte šute« tržaški »fažov« in »ričet«.
Želodček, ki nima dan. Včeraj popoldne jc bil službujoči zdravnik rešilne postaje pozvan v ulico San Servolo St. 9. Ko je prišel na lice mesta, je našel sivolaso gospo, la Je krčevito plakala. Na vprašanje: »Kaj vas p>a boli mama?« — mu je odgovorila: »Ne mene, ampak sina boli. Posluisfte g. zdravniki Moj sin je taka packa, da se je vina tako napil, da — oh — sedaj umira.
V sobi jo ležal mladi 16etni Franc ek Rubissa e makuži golaža in krompirja, Id se fe povrnil na U svet. Stokal in pritegoval se Je na vse strani, a w želodcu mu le ni hotelo prej en jati. Tako se je vina nalezel, da je začel njegov- ielodček »itrajkatic. Zdravnik mu je dobro »izpumpal« iz želodca dobrega vipavca. Tako je zdravnik zadovoljil sinka in mam ko.
Pouknien sameumor. Včeraj fe okoli 1. ure popoldne sedel v kavarni »Edison« 251etni mladenič Pangoni Arrigc, stanujoč v ulici ScuAa it. 7. Za-nušljeno čita časnik in si tu pa tam zapiie v svoj notes par besed. Pred sabo ima polno časopisov in vsako minuto si vzame drugega v roke. Naenkrat vzame iz žepa malo steklenico in popije vso njeno vsebino. Čez nekaj minut se je slišalo po kavarni bolestno stokanje ter glas človeka, ki sc bon s smrtjo. Prihiteli so takoj natakarji in prepeljali nesrečneža v mestno bolnico, kjer je zdravnik dognal, da se je zastrupil s karbolno kiselino. Po njegovih svojcih je doznal naš poročevalec, da je omenjeni Arrigo Pangon: trgovski potnik, ki »e več let boleha na živčni bolezni. V bolnici se nahaja v II. oddelku.
Avtomobil fo fe povozil. V petek ponoči, okoli četrte ure. so pripeljali v bolnico 121etno Pavlino Barič iz Rcspcntabra št. 22. Pavlina in njena mati r£a se za trenutek ustavili v Dutovljah. Naenkrat je priletel osebni avtomobil in podrl Marijo na tla. Deklica ;e dobila težke poškodbe na glavi In telesu.
Lačni tatovi. Preteklo noč so neznani tatovi že rroti jutranjim uram vdrli v trgovino jestvin, last Petra BottcrJ v ulici Giulia št. 1. V prodajalno priSli skozi vrata, a s ponarejenimi ključi eo od-rrli železno zaveso. V trgovini so pokradli za 19 tisoč lir falam in klobas. Tatvina je bila naznanjena kvesturi.
Živila aprovizadjske Remisije
za teden od 8. do 13. novembra 1920.
(Preščipne se številka 30 živilske izkaz.) Na odmerek:
Testenin®: Vi kg po 1'90 lir kg; Koruzna moka: 40 dkg po 90 stot. kg; Sladkor: 10 dkg po 6 lir kg; Olje: 15 cl po V40 Mter. Posestniki ubožniških izkaznic imajo pravice samo do nakupa sladkorja.
Dopisi
Is Brega. Precej časa te le, kar nI javnost sli-Šala o »političnem položaja« našega Brega, zlasti o vodstvu občinske uprave, • kateri se je toKko pisalo in govorilo. V takratnih dopisih se io orisal značaj nekoga Sobža In Pangerca, ki ae vsiljujeta na krmilo občinske uprave; ia sicer sta to dve pojavi, o katerih noč« ogromna večina občinarfev ničesar sliiati Razlog je povsem pravičen in razumljiv. Prvo imenovani je met — eko mu lahko damo to ime — brez zmačafa. To jc »mol«, ki pred komisarjem ia oožnlkoM pada aa kolesa; io fe »mož«, Id je egoist do skrajnosti; Io fe »mož«. Id mu ae moremo v narodnem pogledu zaspati popolnoma nič; to fs »mož«, Id fe teko slavno rodil a« provizacijo — na jeao občiearjem; Io {e »mož«, ki al čutil aa vse dopfes* priobčeae v slovenskih Ustih, potrebno odgovoriti niti ^ eno vrstico; te je •mož«, Id zasluži po praviei drago Ime. nego moft ia m takih možeh aočemo etteear eBlatL Ste H razumeli vendar enkrat, g, komisar, ali niste Se razumeli?! Proč • Sobzeal ki ga ee maramo, mi aočemo sfeem* slišati o a|sml Ake, f. komisar, tudi imenujete Sob za za svojega naslednika, redit«; da bo Sobes oseba brez moči, o«Aa brez upliva! Zastonj bodo njegovi odloki ia ekazL Mi Sobsa na pripoznavamo. Sobez je za nas pok. Martenc.
O drugi oseba — Paagerc — upamo, da tudi ni potrebno izgubljati besed. To t* mof, ki fe napravil iker mnogo dobrega, a tudi mnogo slabega. Privedel je občinako upravo do roba propada. S tem gospodom Se danee računi niso na čistem. Taks £ voditelji« na) gredo v »peazajan«. Upamo, da bo tudi deiefei odbor tega ameafa in da takih oseb ne bo nikdar potna! v spravni odbori Ako, g. komisar, hočete vairajaU pri svojem svojem, svobodno! Vedite pa, da uberemo ml drugo pot in da ae odnehamo, dokler ne bodo odpravljeni tald »značaji« fn ostW, ki 90 nas gospodarsko toliko oškodovale.
Is Lsgstcn, Kaj ee pravi Logačane v scajtenge« cerkveni zbor pevsko io godbeno zabavo v prostorih S varove gostilne. Začetek ob 16 uri. Uljudno rubimo tud! gost« iz okolica ia mesta. Preskrbljeno ja tudi sa dobra poetreibo.
b f.ogalm Kaj sa pravi Logsčsao v »catjenge« dati? Da bi ridsM Vas fe ramrfoUlo, kakor poba* sgai v uuailliHi. Preda pa, brez zamere, ake slučajno na katerega »asrijhft* pozabim, . pri-ha*MH. Tonf, 6a naitejam vse fm natis
Najprvo «a m aafssijo naglico to bi!o sklicane favne shHssks safs« Vsakdo je imd vstop, berač ali bogatin, tujec aH domačin, bree razlike. Ia kako gaaljsro smo posloials aaie -»avISaae«, ko so nam
pripovedovali, da Se nikoli n! tako lepo cvetelo tn žlahtna rodOe občinsko gospodarstvo kakor ▼ tek prelepih časih. Komaj smo zapustili občinske prostore ter se malo oddahnili ca cesti — pa groza — glas gasilnega roga — ogenj! — vendar kje — počakaj — 2e prigrmi po cesti Sest voz z vrlimi gornje- in dolenjelogaskimi gasilci; v sredini med njimi junaški načelniki in podnačelnika, v s predpisano oblečeni, za njimi lesketajoče brizgal&ice s priklopnimi vozmi za cevi. — Samo migljaj — vse obstane, poskačo z voz in preden sc zavemo, da ni ogenj, ampak vaja — smo tudi že mokri! Večje točnosti ne moremo zahtevati. Omeniti moram tudi najnovejšo iznajdbo. Da ogenj ne more uničiti platnenih cevi, so v dotične vdelane večje ali manjše luknjice, iz katerih sika voda v do tri metre dolgih curkih. Pa naj reče kdo, da spimo?! — Gotovo se čudite, od kje tak velikanski vodni pritisekl? — Od kje neki, če ne iz naiega vodovoda! Takoj, ko jc bilo zadnjič v s Edinosti«, so oni gospod (prosili se me, na) fih nikar z Imenom »nter nc dam«, ker se itak prekmalu dozna za njih požrtvovalnost ia jim zadostuje, če pridejo logaško mance in take slične važne osebe včasih ovacije delat pred njih hišo) doma prešteli »Wasserlsitung&-Kessa« in so izprevideli, da, če pojde tako naprej, postane kasa premajhna. In kaj so sklenili sami a seboj: najboljše bo, če te denarje v vodo vtaknejo, in konec bo vsega. Glej res, takoj drugi dan vode povsod dovolj, kaj dovolj — preveč in vedno več in večf V tej grozni stiski nam je prišla, na pomoč. Fcrrovia dello ststo in ponudila, da, kolikor bo mogoče veliko, ostavi vagonov za odpravo vode in še veliko več — tudi pača bo do zadnjega litra. Krasen o-brat; do stotisoč lit. vode oddajamo vsak dan samo železnici za druge kraje; vsi ital. in jugoslovanski stroji se napijejo v Logatcu in še vedno jc preveč vode, tako, da morajo biti v neštetih krajih vodotoči odprti noč in dan, in ubogi preglednik je že ves obupan. Kamor prihaja, vse vpije nanj, naj za Božjo voljo zapre ta ali oni oddelek vodvoda. Zunaj brije najhujši mraz, po vodo pa ni potreba nikamor iti ven, samo obrneš in že teče. Srečni smo Logačani, ko imamo tako skrbne očake!
Najbolj pa so odlikuje — mlekarna. To fe podjetje prve vrste. Nekaj velkanskega — sam ne vem, koliko hiš, voz, posod imajo, parni kotel z velikanskim dimnikom itd., — vse v najbljšem, hi-gijeničnem stanju. Sploh se ne more opisati, pač pa priporočam vsakomur, ko pride v Logatec, da &i ogleda to velikansko podjetje. Vstop prost. Ako ne bo spremljevalca takoj pri roki, pa bo gotovo čez nekaj časa, samo zanimajte se Za vse prostore. Sicer zna samo laško, pa to nič ne dc; takoj na drugi strani ceste vam pozneje vse raztolm;ič!}o in če i-matc srečo, ste lahko deležni tudi njihove gostoljubnosti za več tednov. Mleka, tega je sploh toliko, da prosijo na vse 6trani za odjemalce; cena zelo nizka. Surovo maslo in sir prve vrste se povečini izvaža, ali vendar se da narediti še kak sklep za par vagonov. Drugo leto razširijo baje podjetje in povečajo glavnico na deset miliinov.
Zato bodimo veseli, da smo in prisezfmo, da o-sfcnemo vedno — uboga gmajna logaška.
Mlad bojevnik,
žb tisRovni sklad „Edinosti"
Jordan Gorjan, Dol. Vrtojba 10 L, Bužan Jos. 3 L, Ivan Pire, bivši župan v Koprivi 10 L, F. Dar. 5 L.
Prs Zafredu družba mala, da b'se Edinost »kon-tenala« L 200'— je darovala: (Lojzek 100 L, Ma-tiče 62 L, Julček 10 L, Francka 10 L, Tinka 10 i., Angelca 8 L, Gabarjcv Lojzek dodal 5e 25 L. Skupaj 225 L).
Lovrom BratoS, Petelinje 5 L, Matko Koren, trgovec v Pazinu 40 L,
V gostilni »Panorama« na škorklfi so nabrali za Tiskovni sklad »Edinosti« zavedni Ur hi: Ker je komunist svojo Ijubco izgubil, dal sam 10 L, Jersinovič, ki se svoje žene boji 4 L, Lampa, ker bo ta teden praznoval god njegove žene 4 L, Neimenovan 7 L. Skupaj 25 L.
Slov. učiteljice in učitelji ki so včeraj uspešno naredili izpit iz italijanščine v Kopru, se spominjajo »Tiskovnega sklada Edinosti« in darujejo 24
Mr-
Dosedaj izkazanih L 20.770*44; v dasaSnjem izkazu L 347*—, Skaeno L 2M17'44.
MALI OGLASI
fts računajo po tj stotiak besed* — Kejmsapa pristojbina L 2.— Debele črke «• stotink beseda Nsfmanfia fslfltojbiaa L 4_. Kdor ličs služba plača polovično ceno.
REDKA PRILIKA! MKn z dvema kamnoma, a b7-tom za belo moko in z motorjem angleškega zi-. slema na bencin z 12 konskimi »ilami, «e prođ.t po zelo nizki ceni.	5G9
PRODA SE šivalni stroj rSinger«, v via dellc Mura št. 5., priti.	504
DVE IZOBRAŽENI Slovenki, ki sc dolgočasita la rzasedenih« vzrokov, želita dopisovanja z duhovitimi slovenskimi fanti, da bo res kaj sle?« nikov* za zimo, ker pravijo, da bo dolga. Dopisi sa prosijo pod šiframa »Vera« in »Nada-: na u-pravo.	50S
NA PRODAJ so spalne sobe in kuhinjo. Cainpo Belvcdere 1, zaloga.
IŠČEM pošteno deklo. Via S.
L a 22 aro 7, gostilna* 503
DOBRO IZURJENI ključavničar in aut raor.jsr, išče službo v kaki delavnici. Pisma je poslati na Poste restante, Grahovo 33/5.	503
IŠČE SE čevljarski vajenec. Via Arcata 8.
501
PRODAM spalno sobo in kuhinjo, vso novo. Boc-cacio 7, priti.	506
KRONE, srebro in zlaio plačam po najvišjih cenah. Pcrtot, S. Francesco 15, IL nadstr. 500
MLADENKI želita znanja z izobraženim mladeničem. Le resne ponudbe s sliko pod ^Branka® in »Ivanka« na upravo.	409
MODISTKA (prej nI. Alesiandro Volta 2), nasanja, da se je preselila v ul. Cologna it. 13, I. nad., ter se priporoča cenj. damam r mestu in okolic*
507
ORKESTRALNI ODSEK v Sv. Križu pri Trstu, priredi daner, v nedeljo, 7. t. m., ob 4, pop plesno zabavo v društveni krčmi. K obilni ude* ležbi vabi odsek.	511
IŠČE SE mizar za navadno pohi&tvo. Ulica Mo-lino a Vento 35.	512
SPREJMEM čevljarskega pomočnika. Plača po dogovoru. Jakob Stcpančič, Marezige, Koper. 513
HRANO, izvrstno, da poštena gospa, ali pa kuhinjo in sobo za menzo. Naslov po\e uprava,
513
PRODAJALKA z večletno prakso, izve bana posebno v manifaklurnl in špecerijski stroki, iSČc prtmeine službo v mestu ali pa na deieli. Ponudbe pod »Trgovka« na ujwavo.	514
KUPUJEM vreče in cunje. Babič, Molin^ Grando št. 20.	515
POROČNA SOBA, moderna, masivna, sobana rdečkasta, belo lakirana kuhinja, sc prodajo v uliet Gatteri 23, vrata 19.	51G
SOČA, masivna, moderna, so proda radi odhoda. Gatteri 23, vrata 20.	51*7
Za CMHfcMm MM
darujejo Lovre Kruh 20 L, neimenovani 5 L, Anton Mlakar 16 L. 2ele 9 L; skupaj 40 L. (Denar hram uprava).
LISTNICA UREDNIŠTVA
G. L Jurca t Prekasno prejeli sa današnjo Številka. Iskren pozdrav Vam in tamoiajim znancem.
IJ U GOS LOVE NI I
i||g prtilM
••TIS-SKUB UBI NOSTI
ŽIVNOSTENSKA BANKA
PODRUŽNICA v TRSTU m tw THH II. Milili!. — Usta latfL
OelaMka glavnica In rezervni zakla* K C. Si. li.SSS-1
lnitiji kBladivsibu&f io imjrfrtaitflnkrijf.
■■■■	UradM ur« f-11 =
— Dentist —
STANKO PEMAVEC
naznanja slav. občinstvu,
da m izvršuje več svoje prakee m trgu Goldoni it II
ki M sl v kriikai ifert ml tod! AMBULATORU ^
ZA IZVOZ borabaževino za suknje A L 20'—, srajc c 4 L 12'—, spodnjo hlače a L 12'—. Ponudb« Trummer, poštno ležeče. Glavna požta.
DVE POSTELJI, enaki, iz trdeg.i lesa, novi vzmeti, se prodajo po nizki ceni v ulici Massimo d'Aze-glio 3, I. nadstr.	455
NA NOVO odprto trgovino s pohištvom novim In starim ter z drugimi potrebnimi predmeti priporoča za obilen obisk J. Babič, ul. ArtJati AL 7, zraven Cersa. Vitt. Em„ Piazza S. Caterina.
Najnižje ccnc. Svoji k svojiru.	190
LEKARNA IN KEMIČNI LABORATORIJ V SE
2ANI. Ribje olfe prve \TSte, kemično preizkušeno. — Sirup R. za Šibke in malokrvne otroka — Kroglice B. za malokrvne ženske. — švedske kapljice, — Mašilo za garfe. (specijaliteta.) Prailca mast. — Tinktura in obliž za kurja očesa.
_ Fluid za itviao. — Vsakovrstna zdravila in
specijaliteta za ljudi in živino vedno v zalot». — Poitne pciu»atve.	4-V
TRIJE pisarniški pomočniki sc sprejmejo na d«s želo. Natančnejše pri upravi »Edinosti.« 494
OBČINSKI TAJNIK s 16 leti službe, popolnoma samostojen delavec, 9 srednješolsko izobrazbo, zmožen slovenjčine, hrraStine, italijanščine in nemščine v govoru in pisavi, vešč raGunar. želi premenitl mesto. Ponudbe pod »Tajnik« na u-
pravo.
495
IŠČE SE posojilo 3000 L as dobre ido&o trgovino proti dobrim obrestim sa Štiri mesece. Pur dbe pod »Trgovka It. 80« aa upravo.	494
KROJAČNICA Avgust Stular, ul. S. France »ca D'Assisl St. 34, 1IL aad. je edina dobro zna krojačnica v Trstu.	393
ZASTOPSTVA JliftfE ŽELEZNICE
Prodaja voznih listkov Iz Logatca za vse postaje južne železnice, v Jugoslaviji fn Nemški Avstriji v potniški pisarni „COSULICH", Societa Triestina di Navigaziont vla Milano 10, pritličje.
(145)
VELIKI SRlUtiČE KLOIURM
dežnikov, bgflti In pisanih, žepnih robcev, možklti nogavic Ud.
i nsKL M cuu 11 a m 24.
JOSIP STRUCKEL
Trst, vajal VUl Nusvs - S. Catnrtna.
Trsi, vajri Vla Muova - S. Catnrtna.
Vel ka izbe rs vsake vfsteega b.a^a aa inoike in Seoske. — Bts^e sasuznjs, žamet, ka hant, S' etamia ter razaik predmetov sa okras oblek. Vse po satžauik kenkureni^ib cenab.
Zalosa ur In zlatanlaa
i lastna Manitco	(225*
POVH
li I
prej Barriers — lelelon »tev. S—29
ALOJZIJ
StfAfi IV.
»EDINOST« štev. 227.
V Trstu, dne 7. novembra 1920.
Ivan Baiok:
Čez mesec dni:
X. oktobru
P:5e*n nrrtvaSfa* list... Vstaja' je angel; izza gora, vsiaM je z baicljo preko sreba, ■bel, kot scln£eco Čiot. —
V	srolh se ržtf:* je plamen,
in pada! jo, padal težak kamen,
jn preko gora ?ri preko neba
S.fej je. hitelo miltoaie že&a.
Vsa doc a nedcižna, vsa pestri cvet?,
cbraz! -mc'cči — v zetante objeta
i« matere r\ 50--na pr<si& jim Epi
n$Mi lastna kr!. — in starčefa aftvš se čudfci in <4?vi, ka vstaia zarp,	i
in ura vstajenja udarja,--—
Ujnol-aitl zvon, UžJasiii! kres, tožba nr l^cn gre do nebes.
•	a »
Crn oblek zakd'U ;e so\nce, »vso Jc nebo —
(plakat je an^clj, oh — k*ko! — Povesi! poroti S© na tla,
ko jo zarja v^tafen-'a mikno šla.
•	• •
T;Jm f ri cknu mair sedi, v na-, c i!u svo;cm dete drži, <;z	oči' iiubezen £cri-.
Mati ^rzira se v- dal-no plan, k4 brve Jo žalosti pajč^Tan, •tam 2una.j <?ruha! p'ff »na vriska, ko ona sinka niso prV&sJca^ —
O, da b| vedejo	ta',
kaj se <» te>b?oty enkrat zrfcvdJ, Sol boš med sovražnikov vof, šel boš — in zair-f-I "-ez^k sv o-?; ko m»ti tve-ja v ^roKu spi, ie ne pi-vzna, ntaJCr. —
O It,	r-'fiđ mm'i,
proAio	sv,oio 'krifu
"f n sliiko s® fe rl-irAA šz sna, <p-riwela pesem <zz srca mu <ina: »• Ne, «r/t;f —
V	mfcidost?1 zlati
iz tvor h prsi ljubezen sem pil. Iz ivoiih oči fc-c Ljubezni uči*, iz tvcki;l> r-ck :>Jhezen .prejel in tebe kot m-rter edlr_o cbjel. P, trpi, o matH
Jaz <?otc -sem. Pcstal bom mož, kot venec ^p-le on cvetrsčrii rorž, bo vrtala truma —•med'ferffti. Tedaj n m angeli zaklćče: Vstajenje,
Reš-orve-la--
Pririsnl na usta rudeč je rub-'n ljubezni » zveste, dblnibe spomin. Priseglo je dete
d Gospesvetc,
Književnost in umetnost
Pevski zbor Glasbere Matice v Ljubljeni je imel v soboto, 30. oktobra svoj redni občni zbor. Poro-Ciia podana na občnem zboru. Kažejo na veliko delo na umetniško-glasbenem polju, ki je v prav minolcm poslovnem letu izvedel odlični pevski zbor > Glasben o Matice« pod smo tr enim in enegič-nim vodstvom koncertnega mojstra Hubada. Med vaemi nastopi tega zbora, ki jib jc bio v zadnjem letu veliko število, so je odlikoval koncert o priliki obiska regenta prestolonaslednika Aleksandra v Ljubljani, ki Je stal na izredno visoki umetniški stopnji, PolejJ t**ga je pevski zbor * Glasbene Majice- priredil, deloma s sodelovanjem posesirtmske-ga »Orkestralnega društva« »Glasbene Matice«, razne druge konccrte, solo-koncerte, mladinske glasbene piirodltve in aranžiral nastope izven-I;ubljanskili odličnih pevskih druStev, kakor plzen-ske * Smetane*, hrvatskega pevskega društva »Li-sinskl«, mcJjumurikega pevskega društva in več navdušeno sprejetih koncertnih nastopov na Koroškem. Pevski abor je štel v zadnji sezoni povprečno 160 pevcev in pevk. Predsednik in tajnik sta v svojih poročilih Izrekla koncertnemu mojstru Hu-fcadu v pretresljivem hipu, ko je mojster Hubad po 28!etnc«m delovanju kot kapelnik in vodja pevskega zbora »Glasbene Matice« moral odložiti koncertno vodstvo vsled preobilne preoboženosti kot ravnatelj konservaterija in glasbene Sole Matične, najLkrcneišo zahvalo pevskega zbora, ki je priredil prisotnemu mojstru Hubadu burne ovacije. Vodstvo pevskega zbora jc bilo poveijeno za leto-5njo pevsko sezono glasbeniku Niku štiiftoin.
Na volitvah novega odbora, v katerega so bili večinma zopet voljeni odborniki In Lanske odbor-nice, razen onih, ki so odstopili iz zasebnih razlogov, ali ker so moral! službeno zapustiti Ljublfano, je pračital poslujoči podpredsednik pTof. LovSe pismo dosedanjega predsednika pevskega zbora Rapeta, ki iijavlja, da vsled preobloženosti s strokovnim delom n». žalibog, v stanu prevzeti kake funkcije v prihodnjem odboru. Na ^predlog enega najstarejših pevcev Glasbene Matice, ZavrSana. je občni zbor cdpoved dosedanjega predsednika z obžalovanjem na znanje in izvolil na predlog istega ZavrSana po vskliku in s soglasnim ploskanjem pevca Josipa Prunka za predsednika pevskega zbora. Biv.ti pevci tržaike in goriike podritžaice » Glasbena Matice« so bili že lani ob svejem vstopu v pevski zbor »Glasbene Matice« v Ljubljani sprejeli z veliko prisrčnostjo in bratskim navdute-Gjcm. Že lansko lolo sla bila dva bivša člana tiža-Ike *-^atice, Fran Rus in Jos. Prunk, voljena v od-»Or. Z letoSr.jo iz^'o!itvijo bivšega podpredsednika j ržaikc Glasbama Matice, Jos. Prunka pa je najod-1 Ltncjii slovenski pevski zbor ljubljanske Glasb*.• I oc iMatice jc hotel šo poesbr.o poudariti svojo nc- j vs^hirivo bratsko vzajemnost in svoje laskavo priznanje resnemu dosedanjemu oclv«njn tržaških in1 fcoriikin ,odruTnio. In voje simpatije do bratskih pevskih in gTafoenih insi -cij, ki to vzniklo iz c-notre *latico :n bile sedaj po nepričakovani poli-tič-ii usodi odtrgane od svojega biviega naravnega sredif§ča.
Tajnikom je bil zopetizvljen dosedanji dolgoletni rc ir.orni in idealno glasbeno navdušeni pevec in pesnik Pcruzzi-
Po rešitvi nekaterih slučajnosti iniemc naravi jc zaključil novoizvoljeni predsednik občni zbor s pozivom na vse pevke in pevce, da ne popustijo v idealnem stremljenju in vstrajnosti v svrho, da se vzdrži visoki umetniški nivo, na katerem mora pevski zbor Glasbene Matice* nadalje, kakor do« sedaj, vršiti svojo visoko glasbeno in nevsko mafijo.
Gospodarstvo
SADJARSTVO.
Poleg vinogradništva je za časa vojne silno trpelo tudi sadjarstvo; zategadelj se mora kmetovalec marljivo lotiti tudi obmovitve , sadovnjakov. Kajti, vemo, da ima danes sadje veliko vrednost kot domača hrana in visoke trfne cene, a tudi se.dni materijal je jako drag. Zato na) bi si kmetovalec, Če le možno, sma vzgajal divjake, jih cepil ter jih svoječasno presadit na 6talno mesto, s čemer se mu stotero poplačata trud in troSek. V to svrho si kmetovalec jeseni kje v zavetju na globoko prekoplje in pognoji eo meter široko leho ter poseje vanjo nekaj letošnjega semena divje je.-bolke in hruške v vrstah ter »ik pokrije palec na debelo z dobro gnojno zemljo; koštičavo seme mandlje, čcšplje itd. pa bo prej namakal v apnu ter vloži na vrtu, v skrinjico ali lonec v slojih (stratifikacija), da izbije koreninice, na kar jih pozneje spomladi poseje v vrstah v semenišče, kakor zrnato seme. V semenifidu so mora posejano seme po potrebi zalivati in rahljati gorenja Skorja zemlje. Dobro je tudi, če se semenišče pokrije s tankim slojem sprbnjenega gnoja ali iagovine, da se varuje osušenja. Ko se rastlinicam popolnoma raz-vljeta dva lisKča, jih treba izvaditi, jim prikrajšati glavno koreninico na eno tretjino, da se belje razvijejo stranske korenine ter jih presaditi v vrste, razdaljane 20—30 cm; a rastlinico od rasilinico 10 do 15 cm narazen, ter jih dobro zaliti in pokriti s smrečevjem ali drugim vejevjem, da se ne osuSijo Ko so debclca dosegla debelost svinčnika, jih je zopet izvaditi, jim obrezati ranjene korenine ter jih presaditi v cepljenjak v vrstah, razdeljenih 80 cm, In stebelca 40 cm narazen. Najbelji način cepljenja je popkovanje (okulacija) na poganjajoče oko; nadalje spajanje ali kopuliranje brez ali z jezičkom, pripehovanje. v razcep, za skorjo, in za koščičasto sa<fje v icrez. Od mladik, ki izbijejo iz cepiča, se izbere najmočnejša za vzgojo krone, a estale se gladko odrežejo. Ko je ta mladica dospela do one višine, v kateri hočemo imeti krono, se ista odreže nad dotičnim očesom, iz katerega se kasneje razvije navzgor naladika-vodnica kot glavni ali sr»dn)i vrh krone. Iz spodnjih očes se razvijejo stranske vejice, ki jih treba pustiti, da se stebelce brani in odebeli, ter se jih šele druge pomladi prikrajšuje in odščipava (pinciraaje); in ko jc Stebelce doseglo normalno debei?>st, se tth prikrajša na 3—3 popke, da se lahke stebelte vadržuje samo, brea kolca; a ko postane steblo proti vetrom sigurno, so jih gladko odreJe. Ko sa jc ia naj-gornfcga očesa razvila mladika-vednlca kot glavni sli srednji vrh krene, ter so iz nje pegvala »Iranska očeta, s« le te nove mladice (4—vperakijo
za vzgojo krose. Ko sta deblo in Jcr*»na razvite, se drevesca cprruo izkopljejo ter presadijo na stalno mesto v rigolano in pognojeno zemljo v razdalji od 10-12 m za hruške, jabolka in čreš«re. a za ostalo kcSčiiT&Fto sad?e 5 do 6 in narazen. Če ni mogoče drevesc takoj vsadHi, jih treba zakepetf, da se nv osušijo korenino. Saditi je najbolje v poani jeseni v 60 do 80 cm globoko in 1 do 1.5© m na Široko jamo, v katero naj se postavi kol v ravni črti z o-stalimi koli, a potem naj se fama do polovice zapolni z gornjo rodovitno zerulj*. PoAkodevane korenine naj se drevescu inalo obrežejo, a hruškam naj se srčna koronina skrajša. KoŠčiča-stenu: sadju naj se pri saditvi tudi krona malo obstalo prej v cepljenjaku, in koreainc naj so razširijo vodoravno in zarijejo z najboHio in fino zemlje, na kar se jama zapolni in dobro &lije. Okcli drevesa naj se napravi skledica ali šajba, ki naj so krijo s slamnatim gnojem, da se vzdržuje vlaga. Na mesto, kjer je že stalo drevo, naj se ne sadi drugo, ker je zemlfa izcrpljena. Če pa ni drugače, naj se taka jama bolj na široko ia globoko izkoplje ter izpolni z drugo rodovitno, gnojno zemljo. Zrnja-6!.emu sadju na} se krona obreže Šele druge leto po saditvi v obliki piramide tako, da se vzvodni, glavni, srednji vrh krepko razvije In da ostane le toliko stranskih vef, kolikor jih bo kasnvic treba, a kar se križa in drgne, naj se odstrani. ?roti vea-koršnemu poškodovanju naj se drevesce ogradi s koli, žico ali trnjem. Kasneje pa naj se vsako leto obnovi ckledica ali šajba, očisti odi upijena skorja, mahovina in lišaj, a suho veje naj s« ob vejmem prstanu gladko odrežejo ter rane pomažejo z drevesnim voskm, katramom ali oljnato barvo. Mesta, ki so slučajno napadena po raku ali smolici, raj se Izrežejo in izperejo z raztopino železeoga vi-trijcla in žveplene kisline ter zapolnijo z drevesnim voskom ali ilovico. Proti smolici je tudi dobro zarezati ranjeno skorjo, staviti obkladke z je-sihom. Vsako leto Jeseni naj se deblo in debelejše veje namažejo z apnom, s čemer se drevo obvaruje zmrzline In vsakovrstne zalceg različnih škodljivcev. Ko začenja drevo pešati, naj se ob kapu krone izkoplje naokrog plitev farek ter gnoji s hlevskim gnojem, gnojnico, stranišnico, mešaa-cem, pepelom itd,, v katero svrho se napravijo lahko naokrog tudi luknje ter vanje vliva gno?. Posebno je treba gnojiti drevesa na travnikih, ker jim trava femlje hrano. Če cepljena vrsta ne odgovarja zahtevam, naj se veje prtkratijo jeseni in kasneje pocepijo 7. boljšo vrsto. Če je drevo tako ostarelo, da vkljub gnojitvi ne rodi, naj se pomladi veje krone na polovico odžagajo in se iz novih mladik napravi nova krona. Nad vse oprezno pa naj se zrel sadje pobira in pazi, da se pri tem ne lomijo plodne vejice in čepki.
Sadna drevesa, trte ia bille se bodo v kratkem delile pTi »Tržaški kmetijski družbi« in njenih zaupnikih. Cene trt t—2 L, drevesa 2—3 L, sezamove potfače L 130—132, galica 350—360, žveplo 138 do 140. Cene rastejo.
InserMlte v „Edinosti41
zanič i D.n - Hotuiie
Izvrstna istrska, dalmatinska in Italijanska vina na debelo.
Cene zmerne. (205) Cene zmerne.
Pozor olnorejcl 1
Imam bn prodaj tlSOt coplfMill I £tm In bete vrste na raznih amerikanskih pcd'agab, katere bom oddajal v jeseni (od novembra dalje.) — flpan Josip, Preserje l« pri Komor,	(is«)
A. De Masi & G. Sferza
Mavrlcija Wackvitza nasledniki
Trst, o!. Terre klanca 32. Telefon 29-83
Velika izbira majoličnih in železnih peći znamke „Premier", eKaiiora-skiti ognjišč m štedilnikov Ustnega izdelka, pfnšč iz litega železa razne velikosti, ražnjev in cevi za peči.
Cene zmerne.
ERNA AUSPITZ
zobozdravnica U-*)
naznanja slav. občinstvu, <<a izvršuje svojo
prakso na OpĆinah 174. IzvrSuje v to *trok » spadajoča dela, kakor plombe v porcelanu, zlatu in srebru, poteze v kavčuku in zobovje v zlatu po najnižjih cenah. — Sprejema od 9-12-14-16
Bogat* zaloga vsah potreb3&u.
JV\eh»ui£a dtUtrnica i vtoko popravliaoja-
Srrtj za Sivnji ii minit pravi ntafti jzaici Seldel & Neumann In ,Singer' Oast & Gasser
Tvrdka a stanovi jen I. JđT3
FF ICnCO BEBHAR
Trst, ul. Campan le
Odhajcnje in p itiulanje vlakov
Centralni kolodvor (Južna železnic«). Odhodi:
v Trstu
reglstrovaaa zadr, z neomejenim jamstvom
Sila Fl» tulil A Pilestrlna It. 4, L
sprejema Hranilne ulose
od L 1 dalje.
Navadne vloge obrestuje po
===== 4
Rlunione Adrloflca df Slcnrffl v Trsta
i (Lastna oala&I	L'rtanovljona fela 183*.
| ZavaTOv. proti škodi, oovzroienl no ocniu. streli i okspiozilah. Zavarovattla stekfenJh ploiC t)rotl razbitju. Zavarovanja oroti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiliatev na morja in no suhem. Življenjska zavarovanja v rrarazličnejših komblna-cijafa — Zastopstva v vseh deželnih g-avnib mestih ia važneKib krajih.
1! Oj
a •
večje po dogovoru
Trgovcem otvarja tekoč« čekovne račune — Posoja hr-iiltne puSIce na dom, — Reaim davek plačuje iz svojega.
Boje posojili
po najugodn' jSih pog Jili ua vknjižbe, na osebno porotno, na sattavc vrednostn4k listin.
Uradne ure vsak dan izvzemši nedelj in praznikov od 8 do 1.
..CBOfltlA"
Zr^&rmlna zadruga v Zagrebu,
Ustanavljala leta M«^
MERa? Trsti al.Ma1.ii.ii.
prevzema zavarovanja »tavb, pre-mičfun, poljskih pridelkov, sena, slame in živine proti ftkodi po požarju In strel! rn zavaruje stek!. šipe proti škotll po razbitju.
Sposobni krajevni ZMtopniki in akvlza-torji se »prejemajo po najugodnejših pogojih.
015 O. E. v Bclgrad in Bukarešt skozi Sv. Pot«
na Krasu, Logatec,. Ljul»ljano in Zagreb. 1'30 B. na Dunaj skozf Videm, Trbiž. (Samo v
ponedeljkih, sredah in petkih. 5' 15 O. v Čcrvinjan skozi Bivio (Gradeil.* 6'00 B. v Bonctke (pr. 10'05).*
6'15 Pb. na Dunaj, (pr. 22'00) skozi Ljubljano ia Gradec; samo v torkih, četrtkih in sobotah. 6'35 B. v Reko skori Nabrcžino, Divačo, Sv. Peter na Krasu.* 6'50 P. v Benetke (pr. !8'15J skozi Videni. 850 P. v Reko. Logatec. Ljubljano. 10'50 B. na Dunaj (pr- 7'05) skozi Trbiž; samo %
poncd«l{kih ln četrtkih. 11*10 P. v Benetke (p«. IT 101 skozi Bivio, Čer-
vinjan (Gradcž). 14'25 B. v Benetke (pr. 22'00f skozi Bivio, Videm. 15'00 B. do Logatca (zveza z Reko). 15'50 O. do Logatca in druge poslajf." 17 35 Pb. do Rima (pr. 12*15) skozi Čcrvinjan, Be-
netke (pr. 22'00). 17'55 Pb. do Vidma (pr. 21'15) skozi Bivio.' 18'20 P. skozi Nabrsžino, Sv. Peter na Krasu, Reko.*
■J j 21 00 L. E. Lloyd EkspreSs (vozov I. reda) na Dunaj, skozi Ljubljano. Samo ob ponedeljkih. 23'00 P. v Benetke (pr. 4'42) skozi Čcrvinjan. 0'30 O. S. v Pari*, skozi Benetke. Milan.
Dohodi:
(od. 20'20) sk
B. i7! Benetk Tržič.
B. iz Dunaja. (Samo ob deljah.
O. iz Logatca. Nabiežinc, Grhana.
Dunaja si
i Cervinjan, redali, petki!x in oe-
i Ljub. a, iCer-
ikORl
(k.:


PELLEQRII10 CIMCELLI
Trst - ulica Makanton Stv. 9 - Trst
0*15« ustanovljena Ma 162&)
KOŽE in USN^E za ženske in moške.
Boje In Chevreaujc, lak, podlage in vsakrvrstal predmeti za čevlje itd. Vse po ug«dnlh cenah	P«atrtUa toCna.
21*33
L. E. Lloyd Ekspres iz lj«no, (Samo v četrtkrh.j O. ia Vidma fodh. 5'30) Gorice, Trii vln^ana, Gracle<:i). Grijana.* P. i c Reke, St. Petra na Krasa, N, Grijana.*
B. »2 Beretk fodh. 6'54) (Rim - Turi Čcrvinjan, 3ivio. Pb. iz Rima (odti. 19'45). B. iz Dunaja (odh. 21'30) skozi Trb v sredah in sobotah. B. iz Logatca, Sv. Petra, Divače. B. iz Benetk (odh. 9'45) Vidma". O. it Červinjana (odh. 1633). P. iz Benetk (odh. 13'50) skozi Č( P. Ib Ljubljane, Logatca, Rek«, Grli.ca. Oe. iz Bukareita, Belgrada, Ljubljane, Logatca tudlu IS'30).
Pb. iz Dunaja (odh. 7'20) skozi Gradec, Lfub-l)ano; samo v sredah, petkih, in nodeliah. P. iz Benetk, (odh. 13 20) skozi Videm, Trbi2. B. iz Reke, Sv. Petra na Krasu, Nabrežine. S, O. iz Pariza (Londona) .Milana, Benetk.
KOLODVOR SV. ANDKEJ. Odhodi:
v Herp«lje - Kozino. Kanfanar,
:o]an.
P.ilo.
[ JSpjM'- - , . /	
k ™ /- ■ ;	
t...	
	/
t*	
L	
MIm mašil«	Mino mazil«
ki ohrmiui« usnja I« ga viMuj« maftika. Skiaaliite v Trstu, iHica Torra blanca Stav. 12 - Talavon Stav. ia
5"20 O.
! 5'40 M. v Koper, Buje, Poreč. ! 600 O, na Opčine, Frvaeino, Ajdovščino, Gorico, Podbrdo.* 1 Q 00 M. v Buje, Koptr. ll'S5 B. v Harpelie- Kozino, Kar.fanar, Pulo. 16'50 O. na Opčine, Prvaoino, Aidovičir.o, Gorico, Podbrdo/ I7'10 O. v Herpelje - Kozino; iz lforpelj po*pvIen vlak do Kanfanara, Rovinja in Pule-j i7'20 M. do Kopra in Buj.
Dohodi: 8'25 M. iz Buj in Kopr*.*
1020 O. iz Podbrda, Gorico, AjJovSčinc, Pna-»
CJnc, OpČSn* t0'45 O. iz Pule, Rovinja, Kanl^nara in !ltrp*.'j.* 16*05 B. iz Pule, Kan£an*ra. Herpelj - Kozine. lbT30 M. le B»jj in Kopra/
21*05 O. iz Pod'orda, Gorice. Ajdovščine, Prkačine. Opčin. 2153 M. iz Poreča, Buj, Kopra. 22'-10 O. it Pule, Rovinja, Kanfanara, Herpelj-Ko-zine.
P. pospešen, B. brzoUak, Pb. poapeČCn brzo-[ vlak; E. ekspresni vlak, M. me?an- O, omnibuj *) ne vozijo ob nedoljah.
Borzna poroCIla*
Tečeiij
V	Trstu, 6. novembra
Jadranska banka
Cosulich
Dalmatla
Gcrolimlcb
Libera Triestisa
Lloyd
Lusslno
Martlnolich
Occania
Premuda
Tripcovicli
Anspelea
Cement Daim«,tia Cement Spalato
Krka
Taja vaiuta e* tržaškem frgui
V	T«tu, 6. novembra Ncprepeč^ten« krone avstrij^ko-nemSke krono čcikoslovenske krono dinarji leji
marke dolarji
francoski Iranki Švicarski franki angleški funti, papirnati angleški funti, zlati rublji napolconi
1920. 465
501 360
4875 693 1980 8300 335 45U 500 525 620 365 405
502
1920. 6*75— 7'— 6'25— 6*50
31*- 32 —
15'— 43 23 37'—-27*75 172 30 435 —
4
43'— 36'— 27*60 472'— 430'— 96*— 115*-— 22'— 93'—
JADRANSKA BANKA
DeL gliv.: K 3o,000.000. Rezerve K 10,000.000 Belgrad, Celje, Dubrovnik, Dun^, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, MelWJČf Ooa-tlja, Sarajevo, Spili. Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb
Obavlja vsa v bančno stroko spadajoče posle.
na hranilne knjižice ter Jih obrestuje po a v bancogko prometa po 4'/»-
Vloge, ki ta imajo dvigniti samo prati predhodni odpovedi, sprejemi po posebno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do shičaj«.
Daje v najem varnostne predale (safes). Bančni prostori v Trstu se nahajajo:
ul« (aua a ftlsparmlo, iri. S. Nlc*l#
Telefon: Stev. 14GS, 1793, 2S76
Blasajna »asluia a«l 9 «a13
DREOSSi & C.-Trst
Trg Oberdan štev, 1.
Brzojcvke : DRKOSSI, Trst. Postno hran. račun 11—55
□ □
ftlefio
Prodajalna 14—57 Stanovanje 30-11
ZALOGA:
Žeteznin, kovin in kuhinjskih potrebščin. — Orodje lu poljske potrebščine* — Ogrodje za vrata, okna in pohištvo. — Verige,
žeblji, železna žica. Piošče iz litega železa za ognjišča. — Velika zaloga v to stroko spadajoče drobnarije. — Vn!3ka zaloga tehtnic vseh zlstemov.
Sirite „edinostmi
UubUoBska kreditna Iraniia
Patfrutnica v Trstu.
Centrala v Ljubljani.
Fotlrainice:
Mje, linflit. tuki Sm. Trst, MU\ Mi.
MiiSka |l«niu 150.Q8I.8O«. R«erva K 45M
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na
hranilne knjižice proti 3lfm't Aferortovniii na žH-o-raJune proti Za na odpoved vezane vloge plaća obresti po dogovoru, izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice.
Tel. St 5-18. Blagajna je odprta od 9-13.
NaJboljie mazilo
Podružnico o Tisto, ul. del Toro St. 10.
Čevlje
Teiefon 31-72