Izhaja vsakih štirinajst dnij vsak j drugi torek in stane po pošti ali na dom pošiljan za celo leto
jiHP- 80 kr.
Za tuje drž. več poštni stroški. |
„Soča"
z ,Gosp. Listom1 in ,Primorcem1 stane na leto 5 gld. 20 kr.

II
j
Oglasi se plačujejo za trislopno :i petil-vrsto: enkrat 8, dvakrat 7 in trikrat 6 kr., večkrat po po- j j godbi. Vsa plačila vrše se naprej. || Posamične številke po 3 kr.
| Uredništvo in upravništvo je v j Gosposki ulici št. 9.
\ Rokopisi se ne vračajo. -‘**21
Izdajatelj in odg-ovorni urednik A. Gabršček. — Tiska „Goriška tiskarna" A. Gabršček (odgovoren Josip Krmpotič).
— Podpisani javljajo s tem, da so se kot členi deželnega zbora pokne-žene grofovine Goriške-Gradiške združili v solidarno delovanje „v klub slovenskih poslancev deželnega zbora goriškega" ter si izvolili predsednikom dr. Antona Gregorčiča, njega namestnikom Alfreda grofa Goro ni n i -j a in tajnikom dr. Henrika T u m o.
V Gorici, dne S28. decembra 1895.
Dr. Josip Abram, prof. Ivan Berbuč, Alfred grof Coronini, župnik Blazij Grda, dr. Anton Gregorčič, župan Anton Klančič, geom. Ivan Lapanje, župan Anton Muha, dr. Aleksij Hojic, dr. Henrik Tuma.
bo izhajal tudi letos vsak drugi torek v dosedanji obliki, torej 20 krat v letu najmanj na 8 straneh; čim več pa bo naročnikov, toliko več bo prinašal berila. Cena ostane dosedanja, namreč za celo leto
bo kr. -^s;y
Kdor je dobil današnje številke kak iztis več, naj ga blagovoli oddati takemu znancu, ki bi se utegnil naročiti. Kdor je naš prijatelj, naj se vsekakor potrudi, pridobiti nam novih naročnikov, ker nam jih je potreba, ako hočemo izhajati. V mnogih vaseh so se potrudili rodoljubni možje in nabrali 30, 40, 50 in več naročnikov; vse iztise pošiljamo eni sami osebi, ki jih potem deli naročnikom. Ali bi se to ne godilo tudi lahko drugod ? Poskusite!
Letos homo prinašali v podlistku tudi lepe povestice; ozirali se bomo bolj na kmetijstvo in narodno gospodarstvo sploh, za kar smo odločili v listu poseben oddelek. Tudi bomo prinašali smešnice in sestavkov za kratek čas, kajti to željo so nam izrazili naročniki od mnogih stranij. Skrbeli bomo tudi za točna poročila o trgovskih cenah v Gorici. Izogibali pa se bomo v „Primorcu" domačih prepirov kolikor bo le mogoče; narodnim nasprotnikom pa ne prizanesemo, naj bodo še tako imenitni možje ali visoki dostojanstveniki.
Uredništvo in upravništvo.
Važne interpelacije.
Slovenski poslanci so stavili v drugi seji deželnega zbora pet interpelacij, ki jasno označujejo nepremostljivo opozicijo sedanjemu vladnemu sistemu na Primorskem. Posebno rezke so tri interpelacije naravnost proti namestniku vitezu Rinaldiniju, dve pa proti vodstvu c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici. —
Prvo interpelacijo posl. Grče prinesemo celo, ker smo jo morali izpustiti v zadnji „Soči"; druge pa skrajšamo in v celoti podamo le konečna vprašanja.
Interpolacija
posl. lUazija Grče in tovarišev do Njegove Vzvišenosti gospoda ministra za notranje stvari radi izleta tržaških Slovencev na Sv. Goro.
Dne 15. septembra t. 1. priredilo je tržaško „delavsko podporno društvo", kateremu seje pridružilo telovadno društvo „Sokol" v Trstu, izlet ali romanje na Sv. Goro pri Gorici.
Gostom pripravljalo je tukajšnje telovadno društvo „Sokol" vsprejem in veselico v Solkanu, torej izven Gorice. Izlet na Sv. Goro in ljudsko veselico je tukajšnje c. kr. glavarstvo dovolilo — kakor se kaže, sporazumno z mestnim županstvom — z omejitvijo, da izletniki ne smejo v sprevodu skozi mesto Gorica ne z odkritimi znamenji in v društveni obleki, in da se prihod ne vrši po glavnih ulicah.
Tržaški društvi, ki ne poznati goriških krajevnih razmer in ne domnevajoči si nikake protivnosti od strani javnih oblastij, zanašajoči se na zdravi in mirni razum goriškega prebivalstva, sprejeli sti dovolitev v dani obliki.
Zastopnik tukajšnjih društev trudil se je, odgovoriti voditelja c. kr. okrajne oblasti v Gorici od take dvoumne dovolitve — a zaman. Ker pa se je upalo, vspored prehoda po mestu še zadnji čas oblažiti, se izleta ni hotelo odložiti.
Po prehodu — ali bolje obhodu okolo mesta — še le ovedeli so se tržaški izletniki, kako dovolitev je c. kr. politična oblast v Gorici dala od sebe, dovolitev, katera je bila povsem osnovana tako, da je morala žaliti vsakega udeleženca v narodnem čutstvu in bi utegnila provzročiti slabe j¥>sledice, ko bi ne bili reditelji izleta napeli vseh močij, da je ohranila množica mirno kri.
Tukajšnja politična oblast privoljuje romarjem na Sv. Goro tudi za časa najštevilnejšega udeleževanja od Rožnice (15. Vlil.) vsakega leta naprej celim stotinam, da, tiso-činam, brez posebnih varstvenih priprav, svoboden prihod skozi Gorico po vseh delih' mesta, ter je treba še manj opažati, da je ogromna večina božjepotnikov slovenske narodnosti s Krasa iz Trsta, tržaške okolice in Istre, ne da bi se dogajali neredi ne od strani prebivalstva goriškega mesta, ne od strani dobajalcev.
Tukajšnja c. kr. politična oblast mora biti dobro poučena, da so prebivalci goriškega meta, kolikor so pristnega slovenskega, furlanskega, in italijanskega rodu, mirne nravi in ni od njih strani nobene nevarnosti.
G. kr. politična oblast mora biti dobro poučena, da je v goriškem mestu le neka mala svojat, sestavljajoča se po večem iz priseljencev mešane krvi ali odpadnikov različnih narodnosttj, ki seje zavist proti vsemu, kar je. slovenskega;
c. kr. politična oblast mora vedeti, da stanujejo ob cestah iu potih, katere je od-kazala tržaškim izletnikom, večinoma ljudje nižih slojev prebivalstva, katerih ni težko nahujskati proti vsakomur, da so te poti deloma tesne in po nekod skoro nič raz-svitljene;
c. kr. politična oblast mora vedeti, da je privodna cesta od goriške železniške postaje do glavnega trga v mestu in odtod gosposka ulica široka in prostorna, razmerno
goriškim okolnostim dovoljno razsvitljena, da sloje ob njej večinoma ljudje iz imovitiših in razumniših krogov:
c. kr. politična oblast morala je torej vedeti, da je bilo nevarno puščati množico ljudi po temotnih, ozkih ulicah, kjer se prebivalstvo lahko ščuva k nasilstvom, nikari pa ne po poti, ki vede naravnost in katero je bilo prav lehko žastražiti proti — četudi — nahujskanim rogoviležem:
c. kr. politična oblast se je torej morala zavedeti, da nje prepoved ne le ni bila utemeljena, ampak je bila izdana le na željo one združbe goriškega mesta, katera izvan sebe odreka obstoj vsakemu, posetmo pa z zaničevanjem taji bivanje in bitek slovenske narodnosti v goriškem mestu, torej le na dobro prikrito željo nestrpnih, državi nepokornih življev, z namenom žaliti narodnostho čuvstvo slovenskih izletnikov iz Trsta, še bolj pa Slovenskih meščanov goriških.
Vsled tega si podpisani usojajo vprašati Njegovo Vzvišenost gospoda ministra za notranje stvari:
1.	ali je visoka c. kr. vlada voljna storiti kon^c izživljanju slovenske narodnosti v Gorici po nepremišljenih činih lastnih organov ?
2.	ali misli poklicati na opravičenje osnovatelja znane neobrazložne prepovedi ?
V Gorici, dne 28. decembra 1895.
Slede podpisi vseh članov slov. kluba.
iovenska šola v Gorici.
Posl. dr. Gregorčič je zgrabil z ostro interpelacijo namestnika Rinaldinija. Kako ostra so razna izvajanja, je razvidno iz konečnih vprašanj. Evo doslovni konec interpelacije:
Z ozirom na vse to stavljajo podpisani do Njegove Vzvišenosti gospoda c. kr. namestnika v Primorju naslednja vprašanja:
1.	Kako more Njegova Vzvišenost zagovarjati okoliščino, da se je določil kraj slovenski ljudski šoli, ki se ima ustanoviti v Gorici, ne da bi se bila sklicala komisija, katero zahteva §. 7. zakona z dne 0. maja
1870.,	dež. zak. št. 30, katere se imajo udeležiti vsi, ki so pri stvari prizadeti ?
2.	Kako je mogla Njegova Vzvišenost predlagati, naj deželni šolski svet sklepa za stalno o prostoru, kjer naj se otvori nova slovenska šola, ne da bi se bi! izjavil v tej zadevi mestni šolski svet goriški, kakor to zahteva §. 2., odstavek 4. ministerske naredbe z dne 9. junija 1873. in 10. maja 1885.?
3.	Iz katerih razlogov je Njegova Vzvišenost odredila, naj se ne piše zapisnik o komisiji, ki je bila IG. novembra v Podturnu, oziroma naj komisija ne izreče svojega mnenja glede na Katinelijevo kosamo, vsled česar ni prišlo do višjih šolskih oblastij poročilo šolskih izvedencev, ki sta se udeležila komisije, katero se je izreklo odločno proti temu, da bi se rabila omenjena kosama kot šolsko poslopje za slovensko šolo ?
4.	Ali je res, da je Njegova Vzvišenost naložila komisiji, ki je bila 27. novembra v Podturnu, naj se izreče o rabljivosti Katineli-jeve kosarne za slovensko ljudsko šolo brez ozira na to, da je zunaj mesta in oddaljena od središča ? Ako je to res, zakaj je Njegova Vzvišenost izločila iz naloge, dane komisiji, oziranje na ti okoliščini in izjavo o rabljivosti kosarne za šolske namene z ozirom na ekscentrično lego in oddaljenost kosarne od mesta ?
5.	Kateri razlogi so nagnili Njegovo Vzvišenost, da je odločila slovenski ljudski šoli, ki se ima ustanoviti v Gorici, tak prostor, ki direktno nasprotuje njenemu uspe-vanju in obstanku?
G. Kako more opravičiti Njegova Vzvišenost to, da je odločila slovenski ljudski šoli v Gorici tak prostor, ki je za mnoge v šolski dobi stoječe otroke tega šolskega okoliša oddaljen nad postavno daljavo 4 km., dasi je bilo možno dobiti primerne prostore blizu središča šolskega okoliša?
7. Kaj je napotilo Njegovo Vzvišenost, da je odločila slovenskim, šolski dolžnosti podvrženim otrokom goriškim tako šolsko poslopje, ki dela mnogim otrokom obiskovanje šole, to je izpolnovanje postavne dolžnosti, nemogoče?
V Gorici, 28. decembra 1895.
*
* *
Dr. Hojic je čital interpelacijo na mi-nisterskega predsednika. Ali vsa interpelacija obdeluje le ravnanje viteza Rinaldinija, katerega politiko imenuje pogubno. Konec se glasi:
Zato stavljajo podpisani do Njegove Vzvišenosti gospoda predsednika ministerskega sveta nastopna vprašanja:
1.	Ali hoče Njegova Vzvišenost odrediti, da se mu direktno in neposredno predloži poročilo šolskih strokovnjakov, ki sta se udeležila komisije 16. novembra, ter natančno poročilo deželnega šolskega nadzornika, ki se je udeležil komisije 27. novembra, da se do dobra prepriča o popolni nesposobnosti Katinellijeve kosarne za namene slovenske ljudske šole v Gorici ?
2.	Ali hoče Njegova Vzvišenost naznaniti politične razloge, katere je navedel cesarski namestnik v Primorju, da bi visokemu ministerstvu dokazal, da treba sprejeti Kati-nellijevo kosamo kot šolsko poslopje slovenski šoli, a da ne kaže sprejeti niti začasno šolskih prostorov zasebne šole. ki so se ponudili brezplačno za namene nove slovenske ljudske šole?
3.	Ali hoče Njegova Vzvišenost naročiti cesarskemu namestniku v Primorju, da naj napne vso svojo moč in veljavo v izvršitev zakonov in naredb državnih oblastev tudi tedaj, ko so v prilog slovenskemu prebivalstvu v Primorju, kakor n. pr. v zadevi ustanovitve slovenske ljudske šole v Gorici, ter opozorili ga, da nikakor ne gre, da bi
Podlistek.
Slepčovodja.
.Slika iz bosanske prošlosti. — Hrvatski spisal Ivan
L e p u š i ć; poslovenil Ivan Č e s t i m i r.
I.
Semenj je bil.
Kraj mostu sedla je na zemljo slepa žena, pri njej pa je stal deček, star kakih dvanajst lot. Kadar se je kdo prikazal, šepnil je deček slepici: aga, beg, spahinja,*) trgovec, seljak, ženska ali moški, star ali mlad, da je sirota vedela, kako naj koga nagovori in prosi miloščine.
«Neki aga, najbrže trgovec*, šepnil jej je deček. Ona pa je stegnila obe roki in prosila :	Podeli, dobri aga, slepi
sirotici, ki ne vidi belega dneva!*
Aga je obstal in segel v mošnjo; toda v mošnji ni bilo nič drobiža.
«Glej, deček, ona tretja prodajal-nica — tjekaj pridi!*
Minulo je že davno poldan. Ljudje so se pričeli razhajati; deček je dejal slepici: Ostani tukaj, mati, jaz pa grem v tretjo prodajalnico, kakor mi je dejal oni aga .
Peček je šel. Bilo mu je ime Anto. Stopil je v prodajalnico in dobil ago, ko je sedel na blazini in pušil čibuk.**)
Deček je molčal in aga je molčal, ker si je mislil: dete hoče kaj kupiti; ko je pa videl, da jo deček uprl va-nj svoje oči, vprašal ga je:
*) graš.'ak ; — **) turška dimka (lula).
z napačno izvršitvijo to pokvaril, kar določujejo pravo veljavne razsodbe v prilog slovenskim, šolski dolžnosti podvrženim otrokom v namen, da se izvršijo obstoječi šolski zakoni?
4.	Ali hoče Njegova Vzvišenost opozo-zoriti c. kr. namestnika v Primorju na to, da Slovenci v Gorici imajo z Italijani enako pravico, da se varuje in goji njih jezik in narodnost, da se varuje njih čast, imetje in življenje, da uživajo državljanske in politične pravice, da dobivajo potrebna sredstva za pouk in izobraževanje, da vladni organi ž njimi blagohotno ravnajo, in da tedaj popolnem različno postopanje vlade nasproti Slovencem in Italijanom v Gorici je neopravičeno, nepravično in državi kvarno?
5.	Ali hoče Njegova Vzvišenost zapovedati cesarskemu namestniku v Primorju, da kot načelnik deželnemu šolskemu svetu, kateremu pripada pravica in dolžnost ustanavljati nove šole, poskrbi slovenski ljudski šoli v Gorici, ki se ima ustanoviti, v najkrajšem času primerne in spodobne prostore, da se zatre opravičena in rastoča razdraženost, ki je nastala mej slovenskim ljudstvom radi izzivajočega postopanja cesarskega namestnika v tej šolski zadevi ?
V Gorici, 28. decembra 1895.
*
* *
Naposled je interpeloval posl. dr. T u m a naučnega ministra. Našteva celo vrsto ukazov in odlokov, za katere se mestni zastop go-riški ni brigal; zalo Slovenci ne verujemo, da izda kaj zadnji ukaz ministerstva zastran novega šol. poslopja. — Konec se glasi:
Z ozirom na vse to stavijo podpisani na Njegovo Vzvišenost gospoda naučnega ministra naslednji vprašanji :
1.	Kakih sredstev se hoče poslužiti Njegova Vzvišenost, da se točno izvrši minister-ski odlok, ki nalaga mestu goriškemu, naj brez odloga sezida novo posloje za slovensko ljudsko šolo, ki se ima ustanoviti v Gorici ?
2.	Kaj je napotilo njegovo Vzvišenost k temu, da je odločil kot začasno šolsko poslopje slovenski ljudski šoli v Gorici kosamo pod Turnom, ki je po spričevanju pedagogov popolnoma nepripravna za šolsko rabo, ter da je odklonil popolnoma pravilno zidano, z vso šolsko opravo preskrbljeno šolsko poslopje v sredi mesta, ki se je
Kaj hočeš, deček?*
< Dobri aga, velel si mi priti v tretjo prodajalnico, ker nisi imel drobiža*.
«Da, res je. Na, tu imaš!», dejal je aga in mu podal nekoliko par.1) Odkod pa si?», nadaljeval je aga.
«Iz S kopij a*.
<Kako ti je ime?*
«Anto».
«Ubogi Anto, ti si si izbral žalosten stan! Je-li ono tvoja mati?*
«N e».
Sorodnica, je-li da?»
Niti ona ni meni v sorodu, niti jaz njej*.
Neumnež! Cernu jo torej vodiš ? Ali bi ti ne bilo bolje, da služiš kakemu častitemu gospodarju?*
A kam bi šla ona, revica?*
Kam? Gotovo se dobi kaka bolehna sirota, ki bi vodila slepico*.
Kdo pa bi mene sprejel v službo?*
(Vsakdo, kdor te potrebuje; še jaz bi te sprejel*.
Anto se je nekaj zamislil, potem pa rekel:
«Dobri aga! Ona nesrečnica ni niti moja mati niti sorodnica, vendar pa jo cenim više nego rodno mater ....
Kako je to, da jo ceniš više nego rodno mater? , pretrgal mu je govor aga.
Dobri aga! Ostal sem sirota brez očeta in matere, a bil sem tedaj star pet mesecev. Nikakega sorodnika nisem imel, ta sirota pa me je čuvala kot svoje dete*.
Toda kako naj skrbi slepa žena za dete?*
’) turški denar.
ponudilo v brezplačno porabo za omenjeno šolo ?
V	Gorici, 28. decembra 1895.
^cncani pred sodiščem.
Dr. Hojic je interpeloval zastran znane rabuke med Renčani in orožniki o priliki streljanja na dan sv. Vincenca 22. jan. 1894. Dva vrla mladeniča sta zgubila življenje, več i je bilo ranjenih, a naposled še veliko obsojenih na ostro kazen. Interpelacija pravi, da je „pripisati nesrečo zgolj ter neposredno neznanju deželnega slovenskega jezika orožnikov in posredno pa polit, oblasti, ki dopisuje županstvom v nemškem jeziku". (Župan v R. namreč ni razumel dopisa glavarstva, ki je le pogojno omejeval streljanje, a župan ga je prepovedal brezpogojno). Sploh šiba interpelacija nemško uradovanje pri glavarstvu v Gorici in vpraša ministra notranjih poslov:
1.	Je-li resne volje, nastavljati v političnem okraju goriškem le take uradnike, ki so slovenščine ne le popolnoma zmožni, ampak tudi kot deželnemu jeziku v občevanju ne protivni ?
2.	Je-li misli pozvati na odgovor onega, ki je posredno zakrivil smrt dveh ljudij in ostro obsodbo onih do sedaj poštenih Ren-čanov ?
V	Gorici, dne 28. decembra 1895.
(Podpisi vseh članov slovenskega kluba).
Deželni zbori.
Goriški. — 28. pr. m. ob 10. uri je bila slovesna sv. maša; udeležili so se je vsi slovenski poslanci, deželni glavar m dva Italijana. — Ob 11. je bila prva seja; posl. B e n a r d e 11 i je zbolel (in odstopil; glej niže); navzoč je bi! tudi knezonadškof. — Zastopnik vlade vitez Bosizio je naznanil imenovanje deželnega glavarja in njegovega namestnika, na kar je storil grof Franc G o-r o n i n i slovesno obljubo in potem govoril otvoritveni govor. Navajen je ubogati ukazom Nj. Veličastva, zato sprejme tudi zdaj to častno nalogo. Njegova naloga bo težavna iz raznih uzrokov, zato prosi podpore gg. poslancev. Žal. da ni več stare složnosti; časi so se spremenili. Ali on je ostal tak, ka-koršen je bil početkom svojega političnega delovanja. — Poslanci so raznega mišljenja, ali edini so v čuvstvu do Njegovega Veličastva, kateremu naj zbor zakliče trikratni
Ondaj ni bila slepa. Oslepela je pozneje: osepnice so jej vzele vid. Bil sem tedaj star osem let, in od onega časa jo vodim in jej povračam njeno materinsko skrb in ljubav. Kako bi jo torej mogel ostaviti, in kedo bi me vs-prejel v službo, ker nisem še dosti močan, in mi dajal toliko plačila, da bi mogel hraniti in pred zlom varovati sebe in svojo pomajko!2)*
('Priden deček si!*, rekel je aga, segel v mošnjo in podal Antu srebern novec.
Anto se je lepo zahvalil, poklonil se in šel.
Tri leta potem, ko je Anto vodil svojo slepo pomajko po mestih in selih, vrnil so je zopet. Kakor nekdaj, tako je dovel tudi sedaj slepico kraj mostu, kjer je že več slepih, bolehnih in poškodovanih sirot čakalo, molilo in prosilo miloščine. Anto je v svojem šestnajstem letu vzrastel in postal mnogo lepši.
Anto je šel v tretjo prodajalnico do onega ago. Že pri mostu bi mogel vsakdo opaziti veliko razliko mej se; danjim Antom in mej onim prod tremi leti. Ne samo, da je odrastel, marveč tudi po tem, da se je ondaj vedel de-tinski, sedaj pa resno — mladeniški; vsled tega tudi ni hotel več stati tik slepice, ampak nekoliko korakov dalje, da ne bi kdo mislil, da je slepčovodja.
(Dalje pride).
s) krušna mali.
„Evviva" in Živio". — Na to je pozdravil zbor še vladin komisar s svojim prestarim stereotipnim pozdravom. —■ Deželni glavar prečita v obeh jezikih slovesno obljubo, katero so potem storili poslanci po abecednem redu v njegove roke. S tem je bila končana prva seja.
Druga seja popoldne ob 5.45. V tej seji ni bilo več nadškofa; Benardelli tudi odsoten. Dež. glavar prečita veliko vrsto došlih peticij, ki se izroče odsekom. Na to so sledile interpelacije, katerih vsebino smo ponatisnili spredaj. — Sledč poročila o volitvah ; potrde se vse. Poročilo o volitvah na Krasu je imel dr. Pajer, ki je priporočal potrditev. Pri tej točki je govoril dr. Gregorčič ter po vrednosti ožigosal vladno postopanje. Volitev je bila na to potrjena soglasno. Začasni proračun se sprejme le za mesec januar; odbor je predlagal neomejeno, kakor zadnjič; ali dr. Rojic je stavil predlog imenom slovenskih poslancev le na en mesec, kar je bilo po nekaterih pojasnilih dr. Gregorčiča tudi sprejeto.
V deželni odbor so bili izvoljeni: za skupino veleposestnikov dr. Verzegnassi, namestnik dr. Lovisoni; za mesta in trge dr. Pajer, nam. dr. Marani; za kmečke obč. dr. Tuma, nam. dr. Gregorčič; iz celega zbora dr. Abram, nam. prof. Berbuč.
Deželni odbor predloži sklep računov za 1. 1891. in proračune za 1. 1895., ki se izroče posebnemu odseku 7 udov. — Volita se dva odseka. V finančni so bili voljeni: Berbuč, Gregorčič, Marani, Locatelli, Ritter, Rojic, Verzegnassi (predsed). V peticijski odsek:	Dottori (preds.), Abram, Goronini,
Klančič, Lapanja, Michielli, Venuti.
Kranjski. — Deželni predsednik baron 11 e in je omenjal v svojem ogovoru težavne naloge, katero imajo poslanci izvršiti zlasti zaradi zadnjega velikega potresa. Skrbeti bo treba, da se dežela, ki je tako osiromašena, preveč ne obremeni, in da se pospešijo dela glede vodovodov, cest in železnic. Deželni glavar je potem otvoril sejo. Pozdravivši vse poslance, izreka trdno voljo, da bo vstrajal delujoč v blagor domovine na oni poti, katero mu kaže zvestoba in udanost do presvetlega vladarja, domoljubje in pravičnost; v tem naj ga blagovolijo poslanci složno podpirati. Opozarja na slabo stanje kranjskega, zlasti dolenjskega poljedelstva, ko so vinogradi večinoma uničeni. Vendar bo mogoče vse srečno izvršiti, ako poslanci složno delujejo, opustivši vse nepotrebne strankarske prepire. Po volitvi raznih odsekov je bila prva seja zaključena.
Štajerski. — V odsotnosti slovenskih poslancev je začelo zasedanje dež. zbora štajerskega. Dež. glavar grof Attems je v svojem ogovoru rekel mej drugim: Obžalujem, da so prazna mesta, kjer so skoraj do konca zadnjega zasedanja sedeli zastopniki kmetskih občin dolenještajerskih. Dogodbe, katere so se primerile koncem zadnjega zasedanja, so nam v živem spominu. Vsled tega sem si svest, da nagibi, katere so navedli ti gospodje poslanci za izstop, izvirajo iz krivega tolmačenja glede stališča deželno-zborske večine. Smatral sem se zategadelj opravičenim mislili, da se zbere danes štajerski deželni zbor zopet polnoštevilno, in ker mi gospodje niso novič ničesar naznanili, sodim, da smem upati, da bodo sodelovali še v tem zasedanju poslanci vseh okrajev pri opravilih dež. zbora. — Tudi namestnik marki B a c q u e h e m je pozdravil poslance ali, kakor je razvidno iz poročil, ni omenil odsotnosti slovenskih poslancev.
Moravski. Deželni zbor je bil otvorjen 28. pr. m. z navadnimi formalnostmi. Poslanec Promber je stavil neki predlog glede volitve odsekov, kateremu je zbor pripoznal nujnost. Poslanec Stransky je pri tem na-glašal, da Čehi radi delajo v odsekih, če tudi niso v deželnem zboru zastopani, kakor bi morali biti po številu češkega prebivalstva. Obžaloval je, da se nijeden Čeh ne voli za predsednika kakemu odseku.
Gal iški deželni zbor je otvoril deželni maršal grof Stanislav B a d e n i. Rusinom je obetal dobrohotnost in pravičnost. Namestnik knez Sanguszko je hvalil zasluge njegovega prednika za Galicijo, obetal, da bode vlada
pravična tudi Rusinom, da se bode pa upiral pojavom strankinih strastij. Poslanec B a r-w i n s k i je obžaloval, da se pritiska le na rusinski narod pri volitvah in je protestoval proti temu. da bi se nadglasovali Rusini v deželnem zboru.
Iz državnega proračuna za I. 1896.
Zadnjič smo prinesli kratka poročilca o državnem proračunu leta 1896. Danes naj popolnimo, kar smo zadnjič opustili, ali le na kratko omenili.
Ministcrstvo za bogočastje in nauk.
To ministerstvo ima več skupin. Prva je centralna; njen proračun za 1. 1896. znaša 2,249.469 gld., več od letos samo malenkost 178.340 gld., in sicer pri rednih izdatkih 92.684, izrednih pa 85.664 gld. — Med temi stroški je postavljen prvi obrok 2000 gld. za zgradbo arheološkega muzeja v. Ogleju. Zanimati utegne morebiti koga, ako še povemo, da je postavljen tudi drugi obrok 30.000 gld. za popravo zvonika v Splitu.
Druga skupina je bogočastje; za to je proračunjenih redni h izdatkov 6,322.600 gld., izrednih 273.770 gld., vsega skupaj več od letos 75.476 gld. Med temi je za Kranjsko 199.900, za Goriško 112.900, za Trst 67.100, za Istro 133.100 gld. (Dohodki istih verskih zalogov pa so proračunjeni za Kranjsko 88.700, za Goriško
24.400,	'za Trst 11.300, za Istro 15.100 gld.) — Proračunski odsek je sklenil priporočiti državnemu zboru resolucijo, ki pozove vlado, naj predloži tekom 1. 1896. načrt zakona, s katerim se konečno urede dohodki duhovščine (kongrua).
Tretja in glavna skupina je nauk; tu znaša proračun 16,569.831 gld., več od letos za 550.284 gld. Od te svote pride na redne stroške 15,474.625 (več od letos 645.004) in na izredne 1,095.206 (več 94.720 gld.) — Vseučilišča bodo stala po tem proračunu 3,608.492 gld., in sicer: na Dunaju
1.099.400,	v Inomostu 293.300, v Gradcu 369.200, v Pragi (češko in nemško) 875.000, v Lvovu 207.100, v Krakovu 406.300, v črnovcih 119.300 gld.: vsa pobero pa za izrednih stroškov Še 227.892 gld. — Teologiške stolice svobodne od vseučilišč bodo stale 57,100 gld. (v Solnogradu in Olomucu ter evangeljska na Dunaju.) — Tehniške visoke šole pobero 887.055 gld. rednih izdatkov in 30.835 gld. izrednih. (Na Dunaju 282.700, v Gradcu 113.300, v Pragi 275.900, v Brnu 101.000, v Lvovu 113.600). Vrhu tega je še 5000 podpore profesorjem za potovanja, 22.000 gld. za izobraženje sposobnih učiteljskih močij za visokq poljedelsko šolo in 3000 gld. za podpore visokošolcem. — Srednje šole zahteva jo 6,208.200 gld. r e d n i h izdatkov in 227.229 gld. izrednih. Od teh pobero gimnazije 4,421.200 gld. rednih stroškov, realke pa 1,752.112 gld. — Državne knjižnice 28.800 gld. — Obrtne šole 2,446.219 gld. — Učiteljišča in ljudske šole 2,081.956. — Doklada za suplente 72.000 gld.
Istrski poslanec S p i n č i č je predlagal v zboru resolucijo, naj bi vlada takoj ustanovila hrvaško gimnazijo v Pazinu. Proračunski odsek je pa to resolucijo premeni! tako, naj vlada za slovansko prebivalstvo Istre ustanovi nižjo gimnazijo s hrvaškim učnim jezikom.
Finančno ministerstvo. — V zadnji številki smo govorili o mitnicah, kolekih, colnini, tobaku in o mali loteriji ; vse to spada v področje finančnega ministerstva. Danes popolnimo poročilo o tem ministerstvu. — Finančna uprava je stala letos 22,290.754 gld.; za prihodnje leto je prera-čunjena na 23,165.202 gld., torej več za 874.448 gld. Od tega pride na osrednje vodstvo na Dunaju 1,108.990 gld., na razna ravnateljstva 3,551.766, na finančno stražo 7,949.987, na davkarije 4,698.155, colno upravo 1,768.640 gld. itd. — Proračunski odsek je sklenil predlagati več resolucij. Jedna poziva vlado, naj pospeši uvedbo za-, varovanja dijurnistov pri bolniških blagajnah in pri onih proti nezgodam. Druga resolucija nujno poziva vlado, naj omogoči plačevanje
davkov po poštni hranilnici, kar bi bilo jako ugodno za davkoplačevalce.
Užit n in a daje velik del državnih dohodkov. Za letos je bilo v proračunu 112,374.870 gld., za prihodnje leto pa je postavljenih 116,133.100 gld., torej trikrat več nego daje ves zemljiški davek. — Od tega zneska pride na žganji ne 33 milijonov, kar je pač ogromna svota; žganje ■ daje torej državi skoro toliko dohodka, kolikor vsa zemlja. Na vino in mošt pride
5,300.000,	na pivo 32,760.000, na mineralno olje 6,800.000, na sladkor 27,060.000, na meso 6,800.000 gld. itd.
Proračunski odsek je sklenil prav važno resolucijo, namreč, da vlada se poživlja, naj odda užit n inski davek v zakup le tedaj, ako ni druge poti, t. j. ako se erar ne pogodi z interesenti. Evo, tako nekako je hotel naš dopisnik iz hribov, naj bi napravil tudi naš deželni odbor z deželnimi dokladami na užitnino.
Znano je, da so izravni ali neposredni davki velik vir državnih dohodkov. Letos so proračunjeni na 112,092.000 gld., za prihodnje leto pa 113,616.400 gld., torej več za 1,524.400 gld. — Zemljiški davek je proračunjen na 35,500.000 gld., za
200.000	več od letos. — Hišni davek je določen 31,934.000 gld., za 338.000 več od letos Od tega zneska pride na najemščine 26,344.000 gold., za 360.000 več; na hišnorazredni davek pa 5,590.000 gld., za 22.000 manj od letos. Ta davek se plačuje na deželi; zato je le prav, da je čedalje manjši znesek v državnem proračunu. — Pridobnina je proračunjena na 12,151.000 gld., za 251.000 več od letos.
—	D o h o d a r i n a je pa večja in znaša
30.627.000	gld., več za 727.000 gld. Manjših točk ne omenjamo.
Proračunski odsek je sklenil par važnih resolucij. Prva poziva vlado, naj se izterjuje zemljiški davek v posamičnih prizanašanja vrednih slučajih še le po spravljenju pridelkov.
Druga poziva vlado, naj predloži načrt zakona o oproščenju razrednega davka takih hiš, ki so prazne; dalje, da se odpišejo davki od onih najemnin, katerih hišni gospodarji v resnici ne prejmo; in tretjič, da se odpiše davek tudi hišnim posestnikom ob raznih nezgodah, kakor pri zemljiških posestnikih.
—	Ako državni zbor sprejme te resolucije, bo zanaprej nekaj olajšanja v posamičnih zares potrebnih slučajih.
Pravosodno ministerstvo. — To ministerstvo je proračunilo za 1. 1896. izdatkov 22,976.699 gld., več od letos 434.160 gld.
Osrednje vodstvo na Dunaju zahteva 237.000 gld., več od lani 10.000 gld.
N a j v i š j i sodni dvor bo stal 532.400 gld., več od letos 7400 gld.
Pravosodna uprava v vseh deželah bo stala 18,984.000 gld., več za 581.000. Od te svote pride na redne izdatke 18,744.000, več od letos za 481.000. Izredni izdatki pa so proračunjeni na 240 000 gld., več od lani za 160.000, in sicer 90.000 za nove zemljiške knjige, 150.000 pa za nova sodišča.
—	Na Primorskem je ustanovljeno le eno novo mesto kanclista. — Za novo sodno poslopje v Ljubljani je sprejet prvi obrok 30.000 gld. ; za dozidanje drugega nadstropja pri sodnem poslopju v Celovcu 16.000 gld. Za nakup G i r o n c o 1 o v e g a sveta v Gorici, kjer se bo gradilo novo sodno poslopje, prvi obrok 9000 gld.
Za kaznilnice ali ječe je proraču-njeno 2,577.000 gld., m a n j od letos 20.200 gid. (Za hrano jetnikom je proračunjeno manj 33.800 gld.) — Kaznilnice pa imajo tudi dohodke; ti so proračunjeni na 1,019.280 gld., manj od lani za 20.000 gld.
Proračunski odsek je sprejel več resolucij, katere predlaga državnemu zboru. Jedna men na to, naj se pomnoži osebje z ustanovljenjem novih mest v področju onih višjih deželnih sodišč, kjer je veliko dela. — O resoluciji dr. L a g i n j e smo govorili že zadnjič. Sprejel je tudi resolucijo poslanca dr. Mengerja, naj vlada vendar enkrat zboljša gmotno stanje dijurnistov. Več resolucij, ki pozivajo vlado, da uredi uradniške plače.
Trgovinsko ministcrstvo. — Vsi izdatki tega ministerstva so proračunjeni na 138,243.080 gld., dohodki pa 154.037.100 gld., torej Cisti preostanek 15,794.020 gld.
Znamenit del v področju tega mini-sterstva sta pošta in brzojav. Zaosebjev tem delu je proraCunjenili izdatkov 20,413.000 gld., letos le 19,320.850. Stvarnih izdatkov bo 14,878.800 gld., letos le 13,815.020. Druge potrebščine 1,075.000 gld. Poleg teh rednih stroškov so proraCunjeni še izredni izdatki v skupnem znesku 2,021.000 gld. za nove pošte, nove telefonske mreže, nova poslopja itd. Za avstrijske pošte na Turškem je postavljenih v proraCun 137.000 gld. Vsi dohodki so pa proračunjeni na 41,994.000 gld. (letos le 39,825.900) ; med temi so dohodki avstrijskih pošt na Turškem z zneskom 300.430 gld.; (tudi te pošte torej delajo lep dobiček). — Primorska dežela daje primeroma največ posla brzojavu. Naj govore številke : Letos v prvih desetih mesecih je bilo oddanih brzojavk 439.439, med temi 154.853 internacijonalnih; došlo pa jih je 108.050; te brzojavke so stale 386.211 gld. Kranjsko je pa oddalo in prejelo le 71.141 brzojavk za ceno 28.049. Nad Primorsko so le tri dežele : dolnja Avstrija, Češko in Galicija. Še celo Štajersko je mnogo za Primorsko. — Dr. L a g i n j a je zahteval o svojem Času, naj bi se rabile v Istri pri vseh poštah in brzojavili tiskovine v treh jezikih. Proračunski odsek je pa premenil to zahtevo tako, naj se izdajejo take tiskovine le onim, ki jih — zahtevajo.
Poštna hranilnica velikansko napreduje. V prvih 10 mesecih t. 1. je imela 30,251.014 gld. navadnih ulog in 25,976.124 gld. izplačil. — V čekove m prometu je imela 8,986.474 ulog v znesku 1.208,576.506 gld., izplačil pa 1.206,755.953 gld. — Kle-aringovega prometa pa je imela 781.862.890 gld. — Vsa uprava bo stala prihodnje leto 1,485.200 gld. V reservo postavijo
300.000	gld., poštni upravi pa izroče 1.018.200 gld, - Proračunski odsek priporoča vladi, naj zgradi na Dunaju novo poslopje za poštno hranilnične urade.
Goriške novice.
* Drugi zaupni shod slovenskih roditeljev, ki pošiljajo svoje otroke v zasebno šolo društva „Sloga", vršil se je preteklo nedeljo ob 11. uri predpoldne v prostorih goriškega „Sokola". Sklicali so ga gg. 1. Reja, Fr. Mozetič in V. Bielecki, a udeležilo se ga je nad 300 roditeljev, očetov in mater, katerim so se pridružili nekateri deželni poslanci, ki so bili imenom vabljeni. G. I v. Reja je imel jako lep in navdušen nagovor na pričujoče, s katerim je pojasnjeval zadevo slovenske šole v Gorici ter navduševal navzoče, naj ostanejo stanovitni v boju za sveto in pravično stvar. G. J. Hrovatin je razložil v obširnem gpvoru, med katerim so poslušalci pogosto pritrjevali, kakega pomena je šolsko vprašanje za goriške Slovence. Deželnim poslancem se je zahvala izrekla na njih krepkem postopanju za slovensko šolo ter se jim je priporočilo, naj se tudi še dalje krepko za njo potegnejo. Sprejela se je pritožba na visoko c. kr. naučno rninisterstvo, v kateri se ponavlja protest proti kosami v Podturnu kot šolski hiši ter se zahteva, naj sezida mesto na primernem kraju pripravno poslopje novi slovenski šoli in naj se odpre ta šola brez obotavljanja v najkrajšem času, a dotlej naj se prevzamejo prostori sedanje zasebne ljudske šole v namene javni mestni šoli. Dokler se ne ustanovi mestna šola, naj vlada ali mesto podpira obstoječo zasebno ljudsko šolo. Sklenila se je tudi prošnja na • leželni zbor goriški za podporo, dokler mesto ne ustanovi šole v pripravnem kraju, to je v središču mesta, kakor je njegova dolžnost. Navzoči so izjavili, da ne bodo pošiljali svo-jih otrok v podturensko podrtijo, ki stoji konec mesta.
Slednjič je shod izvolil poseben odbor za vzdrževanje zasebne ljudske šole v Gorici,' ki ima nabirati potrebne doneske za plače učiteljskemu osebju, ki ima delovati na to, j da se nova šola prej ko prej ustanovi, in ki I
ima zagovarjati in braniti pravice roditeljev in njih otrok do slovenske ljudske šole v Gorici na vsako stran. V ta odbor so bili voljeni gg.: Alfred grof Coronini, Josip Hrovatin, dr. Aleksij Rojic, Franc Mozetič in Ivan Reja, kot namestniki gg.: Vincencij Bielecki, Jernej Kopač in Andrej Oblak. Zborovalci so zapustili zbirališče ginjenega srca in navdušeni za svojo vzvišeno stvar. Na novega leta dan so roditeli brzojavili radi šole cesarskemu namestniku v Trst ter ministroma Badeniju in Gavču na Dunaj. Natančneje bomo govorili o teh stvareh v prihodnji številki „Soče".
*	Slovenski starlši (šest jih je) so nam naznanili, da so brzojavili Rinaldiniju v Trst pa Badeniju in Gauču na Dunaj tako-le:
„Podpisani zastopniki slovenskih stari-šev v Gorici prosimo, da se nemudoma otvori javna slovenska ljudska šola na primernem mestu v središču, dotlej pa podpore za zasebno šolo društva „Sloga", da naši otroci ne ostanejo brez pouka".
*	To so hoteli! — „Sloga" je bila odpovedala šolo s koncem novembra. V decembru je šola nadaljevala, ker je vlada poslala 400 gld. podpore. To pa našim la-hončkom ni bilo po volji; oni bi bili radi videli, da bi šole nekaj časa sploh ne bilo. Zakaj ? Jasno je: zato, da bi slov. otroke lovili, silili v laške šole! Mislili so si: Ako slov. šole ni nekaj časa, potem jih ne spravijo več skupaj vseh 480. Kaj pravite priseljeni g. Karnjel, ali ni tako?! — No, ne bo nič: slovenski stariši so nič manj nego prisegli vstrajnost v borbi do skrajnosti! Boste že videli, kaj to pomeni!
*	Zajčja večerja. — Iz Gorice: „Štirje zajci so bili tako nespametni, da so prišli pod puško našemu lovcu. Dva so prav izborno
riredili v nedeljo zvečer v dobro znani
oševi krčmi „pri belem zajcu" ; nad ta dva se je spravilo 15 rojakov iz mesta. Dobro sta jim teknila! Med veselim petjem je kmalu prišla polnočna ura. Ali pred razidom so jedci in pivci poiskali ves drobiž po svojih žepih in živahno tekmovaje zložili 13 gld. 30 kr., ki so se izročili novemu odboru za vzdrževanje slovenske šole. — Ker sta zajca preobjestno plavala v izbornem Goševem teranu. pomirili so ju še s črno kavo v neki kavarni. Nekaterim so že lezle skupaj oči: temu je prijatelj Škarjevič kmalu odpomogel s pravim kapucinskim tobakom, toda s pogojem, da za vsak k i h treba plačati krajcar za slovensko šolo. Kihov je bilo 83, za katere se je strogo izterjala določena pristojbina. Skupno torej 14 gld. 13 kr."
*	Krasni dnevi. — V drugih deželah in mestih imajo snega in mraza v izobilji, v Gorici pa imamo tako krasne dneve, da — čebele bero rožni prah. Sredi navadnega zimskega spanja so tu čebele pri delu, — to je najboljši znak krasnih dnij, katere imamo.
*	Koledar za goriško nadškofijo. —
Vsi slov. časopisi hvalijo ta koledar iz naše tiskarne. — In res je sestavljen tako, da bi ga morala imeti v tej škofiji vsaka slov. hiša. Le še 200 jih je na razpolago. Stane pa 40 kr. iztis, po pošti odslej 50 kr., ker je poštnina 10 kr. — Obsega 14 tiskanih pol.
*	Zaplemba. — Zadnja „Soča" je bila zaplenjena zaradi polemike s „Triester Tugblattom", v kateri je bila označena najstroža opozicija goriških Slovencev nasproti vladi namestnika Rinaldinija. — Kako se ujema ta zaplemba z okrožnico pravosodnega ministra G 1 e i s p a c h a, to se pokaže bodisi pri vsklicni obravnavi ali pa pred porotniki. Sicer še vedno zaman pričakujemo obtožnice zastran zaplembe „Primorca" z dne 17. sept., katero je okrožno sodišče že naprej — potrdilo, ne da nam je dovolilo vsklicno obravnavo. Ako je kje kak jurist, ki razume tako naj novejše kazensko postopanje, lepo prosimo, da bi nas malce poučil. — Kako spremenljiv obraz nam kaže pravica: danes tako, jutri drugače! Kmalu pridemo tako daleč, da se ne spoznajo več ne drž. pravd-niki ne sodniki !
* Ital« Venuti, nadobudni sinko goriškega župana, je zašel v predale „Slov. Naroda" od petka. Tam se pripoveduje dogodek, ki
je sam na sebi jako pomenljiv; skušali bomo dognati, koliko je na vsem tem resnice. — Ta sinko je dal povod že „Soči" pred 6 leti, da se je bavila ž njim.
*	Goriška „Eco" izjavlja se v svoji zadnji številki neprijazno o imenovanju dr. Štangerja deželnim podglavarjem istrskim. Kakor smo izvedeli iz zanesljivega vira, prišlo je to v list proti volji sedanjega uredništva po pomoti tiskarjev. —
*	Kavarna „Evropa" v Gorici je bila doslej naročena tudi na „A g ra m er Tag-blatt". Ali zdi se, da list ni ugajal ne lahonom ne vladnim kimovcem ; zato so namignili gospodarju, naj bi ta list po novem letu opustil, — kar je ta tudi storil. Kavarnar vč dobro, da svojih slovenskih gostov ne prežene iz kavarne, če bi jih tudi naravnost ven podil, zato se tudi nič ne briga, kaj poreko. „Agramer Tagblatt" imata kavarni „Im p er ial e" in „S c h w ar z".
*	Banka „Slavlja" je imela v preteklem letu ogromen promet v vseh delih zavarovanja. Generalni zastop za slovenske zemlje v Ljubljani je lani tudi napredoval v Vsakem pogledu, kar dokazuje, da ta slovanski zavod se utrjuje med Slovenci ukljub obrekovanju od vseh možnih stranij.
*	V Št. Andrežu so bile občinske volitve. Zmagala je pomlajena stranka dosedanjega župana; nasprotna stranka je podala utok. — Med volilnimi pripravami je bilo precej živahnosti in tudi neprijetnih prizorov; zato je tudi „S o k o 1“ tamkaj miroval. Ko se vse poleže, začne pridno delovati, da se društvo uredi tako, kakor se je obetalo.
*	V Solkanu je zasačil in zaprl stražar Anton Kumar nevarnega cigana Cirila M a-jerja, ki je izvršil veliko tatvin na Kranjskem in goriškem ter je na sumu tudi zastran umora.
Poštna podružnica v Gorici začne poslovati baje že ta mesec — in to v pritličju Pavletičeve hiše nasproti naši tiskarni. Za najživahnejši del mesta bo ta poštni urad velika dobrota.—Nas poslanec dr. A. Gregorčič je bil prvi, ki je sprožil v državnem zboru to željo že pred štirimi leti !
Samomorilec. — Dne 27. pr. m. se je vrgel pod vlak, kateri je drdral iz Italije proti Trstu ob 7. uri, v bližini goriškega kolodvora Jožef Legiš i iz Cerovelj št. 1. na Krasu. Vlak je razmesaril truplo. Pri njem so našli dve pismi: iedno z italijanskim naslovom za ljubico iz Trsta, drugo pa slovensko za svoje prijatelje; v zadnjem naznanja prijateljem, da se je „sam umoril
radi tega"------- (menda radi ljubice). Dan
poprej je bil v Sovodnjah v krčmi pri mostu in tam popraševal. kdaj pride vlak z Laškega. Prodal je tam dežnik za 60 kr. in svrhnik za 3 gld.
Končani pred sodiščem. — Čitateljem našim je znan žalosten dogodek v Renčah na dan sv. Vincenca dne 21. januarja t.
1.,	ko so orožniki radi streljanja dva smrtno ranili, da sta potem umrla, več njih pa težko in ložje ranili. Takrat smo trdili brez ovinkov, da vso rabuko je zakrivila netaktnost od strani orožnikov ; namesto, da bi si bili prestopnike le zapomnili in jih naznanili glavarstvu v kazen, uzročili so z neumestnim nastopom tolik odpor, da so morali rubiti orožje. Vsak odpor proti orožnikom je k a ž-njiv; na to ljudje vedno ne mislijo v tre-notku jeze ali razdraženosti. V našem slučaju je bilo zatoženih 14 Renčanov, ki so pomagali drug drugemu v borbi proti nastopu orožnikov. — Prošli mesec je bila obravnava, ki je dokazala jasno, da vse te nesreče bi ne bilo, ako bi orožniki bolje umeli važnost svoje odgovorne službe. Obsojeni so bili : Štefan Lukežič je dobil 6 mesecev, njegov brat Jakob 6 mesecev, Jožef Vižintin 3 mesece, Ivan Stepančič na 2 mesece, Ivan Tribušon na 2 mes., Peter Arčon na 1 mesec; Ivan Gorkič ni prišel, ker mu niso mogli vročiti vabila ; drugi so bili oproščeni.
Zagovornika sta bila dr. Stanič in žid Rajmonde L u z z a 11 o. Jeden sam je zahteval slovensko obtožnico in jo je — tudi dobil ; drugi so se zadovoljili z laško obtožnico. (Sami smo krivi !) — Drž. pravd, je
bil Slovenec — dr. S a n z i n : slovenski prevod je morala sodna uprava p 1 a C a t i. Tako se godi v „enakopravni Avstriji" koncem 19. stoletja! Goriški Slovenci smo pač — ščavi, ali ne?! In — sami šmo krivi!
Čudna prcšicja bolezen. — V Št. Andrežu pri Gorici se je pripetil pred mesecem dnij ta - le prezanimiv slučaj: Pri posestniku Andreju Petelinu imajo pitanega prešiča, kateremu je pričela najprej koža pokati okoli ušes, pod trebuhom, po nogah in potem na hrbtu; vsa mast (Špeh) se je izcedila. Ko je koža počila na hrbtu, že ni bilo več Špeha in koža je odpadla kakor kaka plahta; obesili so jo na kol; prešiču je odpadlo tudi eno uho in rep. Na to pa se je začela narejati nova koža v isti vrsti, kakor je stara pokala; na hrbtu še zdaj ni zaceljena. Pod trebuhom rastejo zdaj že ščetine. Masti nima še čisto nič. Drugače je prešič znotraj povsem zdrav in je kakor poprej.
Podražen je cene soli. — Vsled ukaza finančnega ministerstva na Dunaji iz dne 11. t. m. br. 53.620 podraži s 1. januvarjem 1896. cena bele soli v državni blagajni v Piranu in sicer od 9 gld. 36 kr. na 9 gl. 40 kr. pri stotu.
Bombikanje. — V zadnjem „Primorcu" smo priobčili obširnejši podlistek iz knjižice g. Lamurskega proti „bombikanju" pri dovršnih glagolih za pomen prihodnjega časa. — Ali v isti številki je nekaj takih jezikovnih grehov. V raznoterostih je n. pr. čitati: bodo skovali mesto skujejo ali tlakujejo, boste izvršili, m. izvršite (i). — Taki grehi se nikdar ne rode v našem uredništvu, marveč se vtihotapijo le pri — ponatisih iz drugih slovenskih listov. Proč z bombikanjem !
V Komnu je pri sodišču prazno mesto dijurnista. Deželnih jezikov in nemščine zmožni Slovenci naj se obrnejo na tamošnje sodišče.
Iz Devina se je sprožila misel, naj bi si ustanovili zadrugo slovenskih ri-ničev. Zadruga bo skrbela za nauk, za mreže, ladije itd. — Lepa misel, vredna obilne podpore ! Kar se nas tiče, bomo to lepo misel priporočali in širili.
Ostala Slovenija.
* Trst. — Namestništvo je uvažilo prošnjo prebivalcev Gropade in Padriča radi šole ter odredilo, da se te dve vasi ločiti od šol v Trebčah in v Bazovici ter da se osnuje za omenjeni občini na.primernem kraju posebna redna šola, v katero bode moglo zahajati nad 100 otrok.
„Edinost" napreduje, da je veselje. Po novem letu izhaja na štirih straneh šest krat na teden, t. j. vsak dan, in stane le 12 gld. na leto. To je najcenejši slovenski dnevnik. Priznati moramo, da tržaški Slovenci veliko žrtvujejo za svoje narodno glasilo, ki dela vso čast vsemu narodu ob Adriji. List je skrbno uredovan, prinaša najnovejše vesti, za kar je v Trstu zel6 ugoden kraj, a jezik je čedalje lepši. — Dne 22. pr. m. je pričel izhajati v Trstu list „L’ amico, periodico per i cattolici italiani del Litorale" („Prijatelj, časopis za primorske Italijane"). „Edinost" je posvetila temu listu precej prostora ter zaključila vest z željo, „da Bog obvaruj pred takimi „prijatelji" nas in — tudi italijansko ljudstvo" : to zadostuje našim čitateljem, da zved6, kakšnim duhom je prešinjen ta novi katoliški list.
* Istra. — V predzadnji „Soči" smo priobčili vest o smrti nadepoinega dra. Antona Podreke v Pazinu. Pogreb se je vršil 27 pr. m. v navzočnosti velike množice občinstva, a udeležili so se ga tudi uradniki c. kr. glavarstva, c. kr. okr. sodišča, železnice ter tudi italijanska prvaka dr. Costantini in dr. Mrach. Da je bilo našega občinstva veliko in zbranega iz vse Istre, ni potreba spominjati. — Primorski italijanski časopisi niso zadovoljni, da je propadel predlog viteza B i n a 1 d i n i j a glede na imenovanje glavarjevega namestnika za Istro. Dr. Sta n ge r jim je radikalec in nemirnež prav tako, kakor sta Spinčič in dr. Laginja. — D e-želni zbor bo otvorjen 8. t. m. in, kakor
se piše in širi govorica, ga otvori v imenu vlade sam vitez Rinaldini, ako bo imel toliko poguma gledati v obraz zastopnikom slovanske večine istrskega prebivalstva. Vlado bo baje pa zastopal c. kr. okr. glavar voloski, g. Fabiani; z okr. glavarstvom pa da bo upravljal začasno namestniški tajnik g. Lasciac (Laščak). Ge se to n e uresniči, naj blagovoli popraviti „Triester Tagblatt" naš „Corriere di Gorizia", kateri je prinesel prvi to vest nam naj pa prizanese! — „Naša Sloga" prinaša vest „Tudjinci u Istri i naši željeznički odnošaji" ter naštevaje imena stalnih in začasnih delavcev italijanskih podanikov pri progi istrske državne železnice, dokazuje, da se naše izslužene vojake zapostavlja pri podelevanju prošenih služb na korist italijanskih državljanov. To so zares — primorske razmere! Srečna dežela pod modro upravo viteza Rinaldinija !,
Občinske volitve v Žminju (Istra) so se vršile meseca decembra in končale s popolno zmago hrvaške stranke. Lahi so sramotno ostali z dolgim nosom! Bog daj vedno tako I
Kranjska. — Imenovan je deželnim glavarjem Oton Detela, namestnikom pa grof Auersperg. — Družba sv. Cirila in Metoda je imeli do 5. t. m. 19.744 gld. dohodkov ter 28.902 gld. stroškov.
*	Štajerska. — Velevažen dan je bil v
političnem oziru za štajerske Slovence nedelja, dne 22. decembra pr. I. Zbrali so se vsi štaj. državni in deželni poslanci v mariborski čitalnici. Po dve uri trajajočem posvetovanju so le-ti sklenili enoglasno: Pri sedanjih razmerah slovenskim poslancem ni mogoče, vrniti se v deželni zbor štajerski. Ta odločilni sklep se utemelji s spomenico, ki se izroči c. kr. namestništvu v Gradcu. V njej se navedejo vse zahteve štajerskih Slovencev. Od od'govora vladinega bode zavisno nadaljnje postopanje štaj. poslancev. Sledil je dalje občni zbor političnega „Slovenskega društva". Vsprejele so se sledeče resolucije: 1. Odboru se naloži, društvenino pobirati ali po čekih ali po poverjenikih, zlasti pa ob priliki občnih zborov. 2. Sklep državnih in deželnih poslancev, da pri sedanjih razmerah ne pojdejo v deželni zbor štajerski, odobruje se soglasno z živio-klici. 3. Izraža se želja, da vsi državni poslanci slovenski vedno solidarno (skupno) postopajo brez ozira na razne klube, v katerih se nahajajo, ter zlasti ob priliki obravnav zastran nove pogodbe z Ogersko odločno poudarjajo občne potrebe vsega slovenskega naroda. Sedanjim poslancem izraža se iskrena zahvala in popolno zaupanje. 4. Kot glasila političnega „Slovenskega društva" veljajo zanaprej „Slovenski Gospodar", „Domovina" in „Sudsteirische Post". Gospodom urednikom teh listov se izraža iskrena zahvala za dosedanjo podporo. 5. Novo pred-sedništvo in odbor je izvoljen vsklikoma in sicer p. n. gospodje: Dr. Ladoslav Gregorec, predsednik; dr. Fr. Radaj, podpredsednik, Franc Robič, blagajnik; Dragotin Hribar, tajnik; dr. Ivan Križanič, dr. Ivan Mlakar, dr. Jernej Glančnik, dr. Fr. Jurtela, dr. Ivan Dečko, dr. Jos. Sernec, odborniki; Fr. Korošec, Lovro Baš, dr. Ivan Glaser, namestniki.	„S. G".
*	Koroška. — Deželni zbor zviša deželne doklade od 46% na 51%. — Bivši podpredsednik „Bauernbunda", J. Kušaj, je zaradi goljufij obsojen na 8 mesecev ječe.
‘"Podporno društvo za vlsokošolec na Dunaju je zadnje tri mesece razdelilo 446 gld. 50 kr. Ker je beda slov. visokošolcev letos prav nepopisljiva, zato se odbor tega društva vsem slovenskim domoljubom priporoča in uljudno prosi daril. Denar se naj pošilja vlč. g. dr. Fr. Sedeju, c. in kr. dvornemu kaplanu in ravnatelju v Avguštineju, Dunaj I. Avgustinerstrassč 7.
Razgled po svetu.
Avstrija. — Na Dunaju bode izhajal časopis v nemškem jeziku „Sluvische Post", kateri bode zagovarjal (?) slovanske koristi, a bo služil Badenijevi vladi ter dokazoval potrebo, naj se dajo voditi Slovani po Poljakih za — nos. — Varšavska „Gazela Polska" je
priobčila vest o volilni preosnovi, katero je namenil izpeljati grof Badeni. Po tej osnovi, bi ostale vse dosedanje skupine, a bi se jim dodala še ena na podlagi splošne volilne pravice in bi ista volila 75 poslancev. Pravico voliti bi imeli vsi polnoletni možki, brez ozira na to, ako imajo že volilno pravico v kateri drugi skupini ali ne. — Rusinski poslanec dr. Romančuk je inter-peloval v drž. zboru radi neresničnih poročil, katera so se raznašala od uradne strani glede rusinskega odposlanstva, katero je bilo na Dunaju, ter uprašžd ministerskega predsednika : „Ako je pripravljen dati izvor neresničnih informacij in kako jih opravičuje ter kaj je namenil storiti, da popravi škodo, nanešeno rusinskemu narodu vsled teh neresničnih poročil ?“
Koliko Italijanov živi v Avstriji?. — Sloveči italijanski Statistik, profesor Sca-labrini, je priobčil v časopisu „Caffaro" podatke o Italijanih, kateri žive na plujem, to je zunaj svoje domovine — Italije. Vseh Italijanov živi na plujem do milijona, a v Avstriji v vsem le 20.000. Kakor se vidi, prof. Scalabrini, kot pošten Italijan, ne prišteva avstrijskih državljanov italijanskega jezika kot del matere Italije.
Židovska predrznost. — „Organ fur die Gesammtinteressen des Judenthums" piše: „Nas je 1,200.000 duš, mi predstavljamo velikansko moč, mi imamo znanost in bogastvo v svojih rokah. Protižidovstvo nas je probudilo. S temi 1,2000.000 dušami mora vlada računati. Zaščiščuje naj nas proti vsakemu napadu od strani protižidov in mi jej damo vse svoje moči na razpolago. Ako pa ne stori tega, potem naj si sama pripisuje, če pojdemo vsi v tabor socijalnih demokratov".
Ogerska. — V političnih krogih v Budimpešti se sliši govorica, da bo razpuščena ogerska zbornica in razpisane nove volitve že meseca marca 1896. — Pri županijskih volitvah v Šoprunu je zmagala katoliška ljudska stranka. — Kralj je imenoval grofa A p p o n y a dvornim maršalom na Ogerskem. To je zopet jedna pridobitev Madjarjev in zopet eden korak k popolni samostojnosti, po kateri hrepenijo. — Za budimskega pravoslavnega škofa je imenovan Jeremij Magja-revič, dosedanji upravitelj iste škofije. — V Budimpešti seje vršila razprava proti poslancema Bartha in Hollo, ker ju je tožil bivši ministerski predsednik VVekerle radi razširjevanja lažnih poročil o njegovi vladi, namreč, da je podkupil časopise za zagovarjanje njegovih cerkvenih predlogov. Poslanca sta bila obsojena vsak na 6 mesecev zapora in 1000 gld. globe. — 12. t. m. se je zagovarjal pred porotniki v Budimpešti slovaški župnik Romuald Zaymus, ker je priobčil članek v „Narodnih Novinah" v Turč. sv. Martinu; v članku je baje hujskal proti madjarskemu plemenu. Na veliki čudež, župnik je bil oproščen. Ta bela vrana madjarskega pravosod ja je vredna zabilježenja......— Grof Albert Appony je
zahteval naj se na Ogerskem overovljenje volitev odvzame državnemu zboru in izroči kraljevi kuriji, to je najvišjemu sodišču dežele. V tem zmislu je priobčil članek v glasilih narodne stranke in misli staviti predlog v državnem zboru. Pred leti je bil tudi v avstrijskem državnem zboru podobno misel sprožil grof Coronini, a se, žal, ni uresničila. Ne bi bile mogoče take volitve, kot so se letos vršile v Istri, Dalmaciji, deloma na Goriškem in v Galiciji, ako bi moralo potrjevati posebno sodišče ne pa državni in deželni zbori sami. Ge se na Ogerskem stvar uvede, treba bode skrbeti, da obvelja tudi v naši državni polovici.
Avl ta coltura iz Rima. — Prošli mesec se je vršila na vseučilišču v Rimu slavnost v spomin padlih vojakov v boju proti Habešanom. Ko je vseučiliščni dekan pričel govoriti o važnosti boja v Amba-Aladži, zali upili so socijalistični in radikalni dijaki: „Do-s Grispijem ! Doli ž njegovo afrikansko politiko!" Monarhični dijaki so pa upili „slava" kralju in vojski. Nastal je vsled tega metež in — splošni pretep. Štiri sto stolic je vihralo v zraku. Povsoo so se videle pretepajoče se skupine. S težkim naporom so profesorji uto-lažili duhove, — a le začasno, kajti malo
potem, ko so nekateri upili „evviva il re“, drugi so žvižgali in — boj je pričel z nova, da je moralo posredovati redarstvo, katero je razgnalo dijake. Tako se je rezgodilo 21. pr. m. v večnem mestu!
Ircdcntovske skomine po Trstu. — 12. pr. m. razpravljalo se je v italijanski zbornici o porazu italijanske vojske v Afriki, in zbornica je ustajanjem izrazila spoštovanje do padlih vojakov. Poslanec I m b r i a n i je tedaj rekel: Podružil sem se spoštovanju pokojnikov, vendar meni bi bilo ljubše, da se je ona italijanska sveta kri, katera se je prelila v Afriki — prelila na potu proti Trstu! — A to niso samo skomine!
Ponemcevaliiii sredstva. — Nemški „Scliulverein“ nazaduje; njegove podružnice se številno zmanjšujejo, kar pomenja, da Slovani ne spijo večni sen. Nemci pa imajo na razpolago veliko drugih društev, katera pospešujejo ponemčevanje, tako n. pr. „Društvo za pospeševanje nemštva v vzhodnjih pokrajinah", ki deluje proti Poljakom in šteje 20.000 členov; s pomočjo posebne banke, katera razpolaga s 5 milijoni glavnice, kupuje poljska zemljišča in jih daja sonarodnjakom v zakup. Potem je „Velikonemška zveza", katera ima za smoter, razširjevati v Avstriji prusko misel. Njega glasilo „Alldeutsche Blfitter" ima veliko naročnikov v Avstriji. „Sudmark" pa je znano društvo s svojim namenom; „Splošno nemško šolsko društvo" (Schulverein) šteje 30.000 členov, ki plačajo členarine letnih 80.000 mark. Ti doneski so namenjeni v podporo avstrijskim Nemcem ali prav za prav v ponemčevanje Slovanov. Razun navedenih je še drugih ponemčevalnih društev, katera se skrivajo za kako dobrodelno svrho, a v resnici so za Slovane — zlodelna. — Z ozirom na tako veliko moč ponemčevalnih sredstev — je dolžnost vsakega Slovana, delovati v prospeh svojega naroda in zaščiščati svojo narodnost pred požrešnim nemškim volkom.
Italija. — Že za časa rusko - turške vojne so Italijani hrepeneli po prisvojenju Albanije, a tudi sedaj obrača Italija posebno pozornost na turške posle in to jedino zaradi tega, ker se nadeja, da jej jedenkrat za plačilo pripade Albanija. Albanci so namreč po jeziku Romani in zatorej mislijo Italijani, da imajo do nje nekaj pravice. V Italiji se je osnovalo neko društvo izseljenih Albancev, katero ima namen gojiti zveze s svojo domovino. V resnici je pa to društvo le nekako orodje italijanske vlade in mej Albanci razširja misel, da je njih jedina rešitev zje-dinjenje z Italijo. To društvo je izdalo tudi neki poziv, da velevlasti naj delujejo za samostojnost Albanije ali pa za njeno zjedi-njenje z Italijo, če bi se Italiji posrečila nje namera, požrla bi zopet mnogo Slovanov. V Albaniji niso le Romani, temveč je večina prebivalstva prav za prav slovanska, zlasti krepki gorski rodovi so vsi Slovani.
Francija. — Nekateri francoski časopisi napadajo predsednika Fauree radi dolgov njegovega sorodnika, kateri jo je popihal iz Francije. — Časopis „La France" je priobčila 104 imen onih poslancev in senatorjev ali državnikov, kateri so bili baje tudi umešani v znano panamsko afero. Ta časopis ponuja dokaze sodnijskim potom o svoji trditvi. Mej navedenimi se nahaja veliko francoskih državnikov sedanjega časa. Ta priobčenja so razburila javno mnenje na Francoskem, a svet pričakuje radovedno, kako reč konča. — Zbornica je pritrdila osnovnemu zakonu, kateri določuje, da dobe pokojnino v delu ostareli delavci. —
Grška. — Na atenskem vseučilišča se je upisalo pet slušateljic. Na veliki čudež, pa to ni bilo ljubo vseučiliščnikom, kajti razgrajali so za časa predavanja in delali nemir tako, da je imel rektor veliko opraviti, da je utolažil duhove. Vseučiliščniki so se razcepili v dve stranki, kateri ste se že večkrat sprijeli prav hudo tako. da je neki vseučiliščnik streljal iz samokresa in je ubil jednega tovariša.
Rnzpor mej Anglijo in Zjcdinjcnimi državami. — Ker sta se sprli radi venezuelske meje angleška vlada in ona zjedinje-nih držav amerikanskih in ker je poslednja
pokazala zobe Angležem, imajo v Angliji že precejšen strah pred vojno z Zjedinjenimi državami. Radi bi že odjenjali, samo ne vedo, kako bi to storili v dostojni obliki. Povsod v Ameriki vlada velika nevolja proti Angležem. Če pride do vojne, Angleži ne zgube samo prepornega ozemlja v Zjedinjenih državah, temveč tudi Canado. Takoj, ko se začne vojna, mislijo se Kanadci pridružiti Zjedinje-nim državam. Mej srednje in južnoameriškimi republikami se pa že razpravlja misel, da bi sklenili neko zvezo na podlagi Monroejeve doktrine, da zabranijo razširjenje ozemlja evropskih držav v Ameriki. V Zjedinjenih državah skoro vse odobrava Clevelandovo (predsednika Zjed. držav) odločnost. Boja pa ven-der Američani ne mislijo precej začeti, temveč puste Angliji časa, da se iz stvari mirno izmota. Razpor, za katerega se gre, ni nov, temveč državi 'Venezuela in Anglija se že nekaj desetletij prepirati zaradi meje in so pri tem Angleži vedno več zahtevali. Sedaj Angleži pa najbrž kar na tihem opuste svoje zahteve in svoje uradnike umaknejo s prepornega ozemlja. To se lahko zgodi, da bode v Evropi jedva kdo vedel. Zjedinjene države pa potem ne bodo pošiljale v južno Ameriko svoje mejne komisije. Vprašanje se tako pač ne reši, a zopet zavleče in izogne vojni nevarnosti.
Turčija. — Turška vojska je zasedla Zejtun. Boj je bil jako hud. Po turških poročilih je palo 2500 Armencev in le 250 Turkov. Te vesti pa niso verojetne, kajti neko poročilo trdi, da so Turki vzeli le vojašnico, mesta pa še nimajo. — V Skopljah v Stari Srbiji je bil poboj mej dijaki in profesorji tamošnjega srbskega in bolgarskega učilišča. Mej Bolgari in Srbi v Skopljah je že staro sovraštvo. — Po Carigradu so bili raztreseni listki, v katerih se poživlja prebivalstvo, naj sultana zbacne s prestola. Turška oblastva ne vedo, če so te listke raztresli Turki ali pa Armenci. Dolže poslednje, a s tem hočejo uzročiti zopet nemire. Turška vlada pošilja vojsko tudi na Kreto, kar zopet ni prav Grški, katera si misli prisvojiti Kreto. Tako vse vre na Balkanu.
O armenskem vprašanju brzojavljajo iz Londona, da piše časopis „Dady News“, da bi bilo najboljše rešenje armenskega vprašanja, ako bi se dal Rusiji mandat, naj zasede armenske dežele in jih upravlja. To seveda ne bi ugajalo Armencem, kateri hrepenijo po samostojnosti, vendar jim ne preostaja drugo nego protektorat ali uničenje. Ruska uprava bi bila od koristi Armencem, kajti primera avstro -ogerskega gospodarstva v Bosni-Hercegovini je dokaz, da vladavina kristi-janske velevlasti more biti koristna tudi vzhodnim deželam, ko ni ista velevlast v sorodstvu s kakim plemenom takšne dežele. — Armenska liga je priobčila po „Cent. Bur.", da je bila sprejeta hladno armenska deputacija pri ruskem zunanjem ministerstvu v Petrogradu. Knez L o b a n o v je rekel deputaciji, da je Rusija storila že veliko za turške kristijariske podanike. Ako bi vsaj tri velevlasti, mej njimi Anglija, pozvale Rusijo, naj naredi red in prevzame upravo v anatolskih deželah, ona bi to storila. Vendar bi moral biti car gotov, da bi imel pri tem delu podporo Evrope.
Kuha. — Vodje kubanskih vstašev so udrli v pokrajino Matanzas. Bili so že hudi boji. Dela na polju v tej pokrajini so morala popolnoma prenehati. Več tisoč ljudij je brez dela in zaslužka in se mnogi izmej njih pridružujejo vstašem. Vedno bolj se kaže, da so vsa vladna poročila o zmagah na Kubi jako nezanesljiva, kajti vstaši menda le napredujejo. Tudi se kaže, da jim ne manjka živeža in streliva, četudi so španjske vojne ladije obkolile otok.
Razgled po slovarjem svetu.
Hrvaška. — Madjarska ali vladna stranka, katera se imenuje narodno, prekrsti se baje v liberalno — po uzoru madjar-ske. — V mestnem zastopu zagrebškem predlagala bode večina, da se dovoli 10.000 gld. podpore židovski občini za zgradbo novega poslopja za svojo sinagogo in šolo. V proračunskem odseku so se proti temu postavili
opozicijonalni člani in tudi nekateri vladni, dokazuje, da židovska občina ima dovolj premoženja in si bi mogla sama zgraditi potrebno hišo. No, ker so židi tudi na Hrvaškem steber ali podpora madjaronstvu, je vladna stranka postavko sprejela na veliko škodo mestnih davkoplačevalcev. — Hrvaška vlada se je bila obrnila s prošnjo do senata dunajskega vseučilišča, naj bi upeljal preiskavo proti onim hrvaškim vseučiliščnikom, kateri so se izjavili solidarnimi s svojimi tovariši glede se-žganja madjarske zastave. Vseučiliščni senat dunajski pa je odbil prošnjo, ker žaljenje Madjarjev po avstr. kaz. zak. ni kažnjivo in bi bi 1 vsled tega neumesten postopek proti hrvaškim vseučiliščnikom. V Varaždinu so odprli električno razsvečavo dne 17. pr. m.
—	Jeden madjarskih delavcev, kateri so napadli dr. Frankova sinova, je bil obsojen na mesec dnij zapora. — Kot božičnico onim vseučiliščnikom, ki so bili obsojeni radi demonstracij proti madjarski zastavi, je naznanil akademični senat vseučilišča, da je izključil osem njih — mej njimi oba Frankova sina
—	za vedno, jednega na štiri in osem na dva tečaja. Ali bo že polna mera!? — Prošli mesec je imela svojo slavnostno letno sejo akademija znanostij v Zagrebu. Predsednik Josip Torbar je razjasnjeval v slavnostnem govoru, kako pospešuje preiskovanje narave napredek človeštva; tajnik dr. Fran Vrbanič pa je poročal o delovanju akademije v prošlem letu, dočim je čital pravi član Ivan Tkalčič svojo razpravo o izobraževalnem zavodu v Boloniji, ki podaja jasno sliko o nekdanjem življenju hrvaških dijakov v Boloniji.
Z Reke poročajo, da je sklenil tamošnji mestni zastop, odposlati spomenico madjar-skemu ministerstvu, da se Reka odcepi od škofije senjske in pripoji h kaki madj a r ski. Ni dvoma, da se jim želja izpolni, kajti danes je vse mogoče na Hrvaškem.
Dalmacija. — Dne 3. t. m. je umrl v Zadru tir. Mihael K 1 a i č, prvak hrvaške narodne stranke, večletni deželni in državni poslanec. Pokojni je bil uprav imenovan deželnim glavarjem za Dalmacijo, a ni mu bilo sojeno dejanski uživati čast, za katero gotovo ni hrepenel. Njemu- gre zasluga v prvi vrsti, da so prišli Hrvatje v Dalmaciji do večine v deželnem zboru in sploh da so dosegli na narodnem polju ono, za kar se še borimo mi primorski Slovani, to je, dosegli so, da so pohrvačene vse gimnazije razun zaderske, kateri je tudi isto sojeno, kar je zopet glavna zasluga blagega pokojnika, katerega je še prerano zgubila hrvaška stranka sploh v Dalmaciji. Imel je še-le 05 let, a umrl je vsled ostrupljenja krvi. Pred štirinajstimi dnevi je bil še živ in zdrav danes ga ni več med živimi! Taka je osoda človeška ! Žalostnim bratom v Dalmaciji pridružujemo se tudi mi primorski Slovenci, kajti ž njim smo zgubili močnega zagovornika na zgoraj in podpiratelja pri vseh naših pravičnih težnjah. Bodi mu lahka zemljica, za katero se je veliko žrtvoval!
Srhi med seboj. — V začetku leta smo priobčili vest, da so nameravali Srbi proslaviti 70-letnico svojega mučenika in rodoljuba Svetozar a Miletiča, z ustanovami in izdanjem Miletičevih del. Kakor piše „Srbski Glas", se ni pokazala edinost v srbskem taboru ; list piše: Nadejali smo se, da naznanimo splošno sporazumljenje Srbov na Oger-skem za proslavo Miletičeve 70-letnice, a povrhu se slogo dveh srbskih strank. Naše pričakovanje se ni uresničilo. „Branikova" stranka je hotela prevzeti polovico stroška za letno vzdrževanje Miletiča (1500 gld.), dočim je izjavila, da ne mara plačati njegovega dolga, češ, da je to dolžnost stranke. To ponudbo je odbila „Zastavina" stranka, a vse skup je odbil Miletičev sin, da on ne sprejme nikake miloščine za svojega očeta, ker bo on skrbel za njega. Radi tega je „Zastava" spremenila zopet svoj politični pravec ter pričela izhajati kol organ srbske narodne radikalne stranke. To je prinos k slogi Slovanov v avstro-ogerski! — Srbska budimpeštanska zjedinjena mladina pa je sedaj stopila pred srbski narod s svojim pozivom na vse stranke na Ogerskem, da bi vsi Srbi I proslavili složni in zjedinjeni Miletičevo se-' demdesetletnico. V pozivu se spominja mla-
dina časa sloge in jedinstva; potem, kako je prišlo do razpora in vsleđ tega tudi do nazadovanja. Poziva srbski narod, naj podpira misel sloge, kajti narod ne more dovoliti, da so Miletiču hvaležne le nekatere stranke, ker je on deloval za ves onstranski srbski narod. Poziv zahteva splošno slogo, da se povzdigne ves narodni ponos in povrne spoštovanje srbskemu imenu! — K temu pozivu dostavljamo mi kot novoletno voščilo:	Bog daj splošno slogo ne samo
mej ogerskimi Srbi, marveč tudi mej onimi v kraljevini, a vrhu vsega še' mej Srbi in Hrvati v Hrvaški in Dalmaciji!
Češka. — Mladočeškl poslanec dr. P a c a k je napisal brošurico, v kateri riše način, kako bi se dosegla pogodba mej Čehi in Nemci ter uredilo uprašanje deželnih jezikov. Potrebo pogodbe mej obema narodnostima v Češki opravičuje dr. Pacak s tem, ker vsled tega spora ima največo korist Ogerska in veleposestniki. Razlaga v brošurici kot neobhodno potrebno, da morajo biti zmožni v govoru in pisavi obeh jezikov vsi deželni in državni uradniki, a češki jezik naj bo uradni. Splošna pogodba se bi imela raztegniti tudi na Šlezijo in Moravsko. — V Češkem deželnem zboru, kateri je otvorjen 28. pr. m., niso Mladočehi hoteli poslušati pozdrava vladnega zastopnika, grofa T h u n a, marveč so protestuje zapustili dvorano in izjavili, da ne marajo čuti pozdravov in sploh govorov iz ust grofa Thuna kot vladnega zastopnika. V odsotnosti Mladočehov, ves bled, govoril je grof Thun in pozdravil deželne poslance najprej v češkem, a po tem v nemškem jeziku. — Vodijo se dogovori mej Čehi in Nemci o tem, da dobe Nemci gotovo in primerno zastopstvo v deželnemu odboru in v zborovih odsekih. V prvi seji je bil že postavljen predlog o ustanovi narodnih kurij, katere bi imele pravico voliti v deželni odbor in v zborove odseke.
Bosim - Hercegovina. — Iz Sarajeva je popihal tamošnji knjižar Milan Šarić zapustivši veliko dolga. Mi smo mu tudi poslali v komisijo „Slovansko knjižnico" — a ne vemo še njene usode. — Deželna vlada v Sarajevu je nakupila v Siri ji (Afriki) 12 žrebcev in kobil za izboljšanje domače konjereje. Konji so že v Sarajevu. — Proračun sarajevskega mesta za leto 1896. znaša gld. 269.482 rednih in 23.221 izrednih stroškov, gld. 293.490 skupnih dohodkov, torej ostanka 787 gld. — C. in kr. vojno ministerstvo je dovolilo, da se napravi telefon v Sarajevu in v dolnji Tuzli, ako se za to prijavi dosti naročnikov. — „Glas Hercegovca" naznanja, da bo izhajal v povekšani obliki od 1. februarja 1896. naprej in v to svrho vabi rodoljube, naj se naročijo na ta jedini časopis v Bosni - Hercegovini, kateri zagovarja čisto hrvaško misel. Svojemu tovarišu voščimo obilo sreče na trnjevem potu!
ČTnagora. — V svojem članku „Slovani leta 1885." piše „Sl. S." o Črnogori: Črnagora nima strank in se drži v strani od škodljivih vplivov zunanjih držav; ona je v prijateljskih odnošujih z drugimi državami.. . Letos je porabil knez čas za preosnovo črnogorske vojske in nuka ladija je pripeljala za to potrebnega orožja. Kmetijstvo in šolstvo se je tudi letos pospeševalo. Za književnost delujeta dva mesečnika in knez sam je zgled delavnega pisatelja - pesnika. V Črnigori ni še Židov; zato so pa toliko bolj v tujih službah , da ovajajo kneza. No on je miren in, če treba, jo tudi oficijozom zasoli, da morajo molčati.
Srbija. — Vlada je izdala naredbo, da se ne smejo prej sekati drva nego li se je dokazala posestna pravica. Ta vladna naredba je uzročila veliko nevoljo mej prebivalci in je bila uzrok hude razprave v skupščini. Nekateri poslanci so izjavili na to: „Nam se godi sedaj slabše nego li pod turško vlado". — Da je v Srbiji zloraba v uradih zelo razširjena, dokazuje sklep skupščine z dnč 16. pr. m., namreč, da se morajo poostriti kazni za poneverjenja, katera storijo državni uradniki. Nekateri poslanci kmečkih občin so bili predložili, da se obsodijo na vislice vsi oni uradniki, kateri poneverijo državni denar. Skupščina je odklonila ta predlog. — Dne
18. pr. m. je bila okradena pošta v Belem-gradu in sicer na glavnem trgu. Pišejo, da sta to storila sama služabnika pošte, katera sta spremljala voz s kolodvora na pošto. Ukradeno je 200.000 frankov. — Pri carinskem uradu v Belgradu so odkrili ponever-jenje do 100.000 frankov.
Bolgarija. — V sobranju so zahtevali Karavelov in tovariši, naj se odbije posojilo za vshodno-rumelski danek (davek), kateri se mora plačati Turčiji. Sobranje ni zadovoljilo zahtevi. — V Sofiji so ukradli važne spise v srbskem poslaništvu. — Ruske „Novosti" imajo dopis iz Sofije, ki trdi, da ni zadovoljen knez Koburg s sedanjim Stojlovim ministerstvom, temveč ga želi zamenjati z drugim v konservativnem zrnislu.
Sibirska železnica. — Zgradba sibirske železnice napreduje naglo. Prošlega leta je bilo zgrajeno 1400 vrst železniške poti. V vsem pa je zgrajeno doslej 2720 vrst. Ker bo vsa železnica dolga 6858 vrst, je torej nad tretjino že izdelana.
Raznoterosti.
*	Prihodnja svitloba. — Bivši Edi n-sonov tovariš, Hrvat Nikolaj Tesla, kateri je v svojih elektrotehniških izumih že prekosil samega svojega učitelja Edinsona, je imel v Ameriki predavanja o prihodnjosti svitlobe ter v svojih razpravah dokazoval, da elektrika ima prihodnjost svitlobe, kajti iznašel je električno luč, katera prekosi de-našnjo. Svitloba te luči bo ceneja, ker se elektrika ne bo uporabljala v gorkoto nego le v s vitlo bo, a kar je najčudneje pri luči je to, da bo svetila brez sprevodnih žic. Upati je, da se ta izum popolni in v malo letih tudi praktično razširi. — Uprav isti izumitelj je znašel, tudi strojček za parnike, s katerim se hitrost paroplovitbena pomnoži za veliko število konjskih močij. Svoj-čas je predložil predsedništvu zjedinjenih držav, da on oživi vse one obsojence na smrt, kateri bi bili usmrčeni z elektriko. Naprosil je v to svrho, da se mu dovoli poskušnja s prvim obsojencem, kateri bi bil usmrčen vsle 1 elektrike. Kako se je sponesla skušnja, še ni znano.
*	Osodepolna stava. — Iz novega Sada poročajo, da je stavil v veseli družbi 351etni kmet Toso Ruškner s krčmarjem, da izpije v jeden dušek cel liter žganja. Stava šla je jednostavno za to, da mora plačati kmet žganje, ako je ne izpije v jeden dušek, ako je pa izpije, potem je mora plačati krčmar. Krčmar je donesel liter žganja, kmet je vzel steklenico in srkal, srkal, dokler ni pogoltnil peklenske pijače do zadnje kapljice. Ko je potem kmet hotel vstopiti v svoj voz, da se odpelje domov, zgrudil se je pred vozom, kakor da bi ga bila udarila strela. Priskočili so prisotni možje, toda nesrečnežu ni bilo več pomagati, kajti bil je — mrtev. To je žalosten izgled za žganjepivce !
*	Strašna bolezen. — Minuli teden pripeljali so v tržaško bolnišnico 141etnega cigana Karrija, čigar truplo je bilo pokrito s črviči! Mati tega nesrečnega fantiča je izjavila, da je bil otrok vedno čil in zdrav in še-le te dni pojavili so se gnjusni črviči kar hkrati po vsem truplu.
*	Nenadna smrt pri prisegi. „Hrvatski Branik" piše: Posestnik Lazar Kuračič, pravoslavne vere, tožil je pri okr. sodišču v Mitroviči neko staro ženo za dolžnih mu 60 gl. — V sredo dne 4. t. m. bila je razprava o tej tožbi. Starka je trdila, da ni dolžna Kuračiču niti novčiča, v tem ko je Kuračič trdil, da ima tirjati 60 gld. od nje. In tako naj bi prišlo do prisege. Ko so vžgali sveče in je Kuračič pristopil k 'razpelu, rotila ga je starka, naj ne priseže po kvivern. Kuračič se ni zmenil za to; pristopil je k razpelu in položil roko na križ. A ko je izustil besede „Tako mi Bog ....“, stresel se je in se zgrudil brez zavesti na tla. Ko so ga sodnij-ski sluge prinesli na hodnik, bil je že mrtev. . . . Mar ni to očiten dokaz pravične kazni božje?
*	781et v bolnišnici. Dne 11. decemb. umrla je v bolnišnici v Podernonu (Italija)
neka starka, ki je bila v omenjeni bolnišnici celih 78 let! Bilo je namreč leta 1817., — leta lakote — ko so ljudje našli v neki ulici v Podernonu nekako polumrtvo pokveko ženskega spola. Prinesli so ta nestvor v bolnišnico. Takrat bil je dotični nesrečni otrok star kakih 10 ali 12 let. Tekom let zrasla je nesrečnica do celih 70 cm., torej ostala je svoj živi dan prava pritlikovica. Nikdar pa ni vedela povedati, koliko je stara in kje je rojena; samo to je znala, da se zove Magdalena. Ta nepoznana nesrečnica stala je bolnišnico tekom 78 let okolo 28 tisoč lir!
*0 pokojnem Aleksandru Dumasu pišejo listi dolge podlistke. Jedni kritiki ga povzdigujejo v nebesa in ga proslavljajo kot velikega pesnika, drugi trde, da je bil mojster reklame in dramatične tehnike, pesniškega pa da v njegovih delih ni nič. Praktičnim ljudem pa imponuje pri Dumasu najbolj to, da je začel z dolgovi svojo pisateljsko karijero, zapustil pa gotovine tri milijone frankov in lepo palačo ter krasno vilo.
*	Dcvetstoletnica vilic. — Letos je devetsto let, kar so se tudi v zapadni Evropi udomačile vilice. Dotlej so tudi cesarji in kralji s prsti zajemali jedila. Zasluga, da se je Evropa seznanila z vilicami, gre bizantinski princezinji Argili, katera se je 1. 995. poročila s sinom beneškega doža Pietrom Orse-olom in prinesla iz Bizanca prve vilice.
*	Koliko Ijudij je umrlo lani v Avstriji? Lansko leto je umrlo v Avstriji 715.188 oseb, 25.277 več nego 1. 1893. Samo na Češkem, Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, Tirolskem in Goriškem se je zmanjšalo število umrlih.
*	Čujte, kaj žganje dela! V Zrečah na Štajerskem so našli truplo kovača Potočnika v Dravinji blizu županove hiše. Šel je zvečer iz krčme domov zelo pijan, padel v Dravinjo.
, se z glavo ob kamen močno udaril in utonil. Bil je strasten žganjepivec.
*	Koliko je katoličanov na svetu? —
Po zadnjih statističnih podatkih je 32(1 milijonov katoličanov na svetu pod 1163 škofi.
*	Katoličanstvo v Angliji. — Iz letnika „Annuarie eatholique“ (katoliški letnik) posnemamo, da so v Angliji 4 kardinali, 24 škofov, 3014 duhovnikov, 1788 cerkva. Povrhu tega je 1 nadškof ter 2 škofa in par-tibus. Katoličanov je 41 pairov angleških, škotskih in irskih, 53 baronnetov, 15 tajnih svetnikov, 8 angleških in 17 irskih poslancev. Katoličanov je S1/^ milijonov; od teh je 1 \la v Angleški in Galski, 365.000 v Škotski ter 3‘/a milijona v Irski, če se k istim prišteje še katoliško prebivalstvo v kolonijah in posestvih Anglije v Kanadi. Avstraliji in Indiji, šteje britansko kraljestvo v vsem 10,250.000 katoličanov.
Narodno gospodarstvo.
Ciščeuje medu. Kadar smo po navadnem načinu odtisnili med, ostanejo še vedno mali voščeni deli v njem. Te izločimo najlažje, če precedimo med skozi žimnato sito, v katerem obtičč voščeni deli. če hočemo imeti prav fino razstavno ali tržno blago, nam ne zadostuje niti ta način čiščenja. Preskrbimo si velik lonec, kateri bo imel na dnu luknjo, ki se zapira s probkivim zamaškom. V ta lonec vlijemo med in ga postavimo potem v kotel vode, ter zanetimo ogenj pod kotlom. Ko se segreje med, dvigajo se medeni deli na površje. Zdaj vzamemo lonec iz vode, odpremo luknjo na dnu in pustimo, da se odteka med v zato napravljene posode. Vosek in vse, kar je gostega, ostane na dnu lonca. Se ve, da treba ravnati previdno in skrbeti, da se voda v kotlu preveč ne segreje, ker sicer zgubi med svoj aromatičen okus.
Konjsko niOHO. — V nekem berolinskem časniku je objavil grof H. Beringer obširen članek o konjskem mesu kot hrani. Priporoča prebivalcem konjsko meso in med drugim pravi: Čisto nevtemeljen predsodek, kateri dozdaj večini ljudi brani, da ne jedd konjskega mesa. Nihče gotovo ne ve in ne zna si razjasniti, zakaj prav za prav mu ne tekne konjsko meso. Nasproti pa vsak ve in trdi, da je konj naj-snažnejša žival in da je izmed vse domače živine, kar se tiče živeža, najbolj izbirčen. Konj je le dobro, zdravo krmo ter pije le čisto vodo; konj bi rajše od lakote poginil, predno bi snedel razne na pol zgnjile reči, katere se včasih predlagajo goveji živini in svinjam. Med konjskim in med govejim mesom je, kar okus zadene, le majhen razloček, tako, da se včasih kot goveje rabi ter vživa. Nevede smo že vsi večkrat jedli
konjsko meso in jemo večkrat z velikim tekom cisto enako meso iz oslov in mul v pristnih laških salamah. To je samo od vzgoje vcepljen predsodek, zakaj da konjskega mesa ne jemo. Enako se je godilo v preteklem stoletju krompirju. Tu je bil vsaj izgovor: ljudje so se krompirja bali. Razširila se je namreč takrat govorica, da krompir napravlja mrzlico, da vni-čuje svet, kamor se vsadi itd. Toda o kakovosti konjskega mesa ne more biti nobene negotovosti in vendar se iz jedilnega listka iztrebljuje. S stališča človekoljubja se pa mora obžalovati, da se milijoni ljudij borno preživljajo s krompirjem in drugimi malo rednimi snovmi, doŽim veliko milijonov kil najboljšega in najzdravejšega mesa v zgubo pride. Skušnja in znanstvena razkrojitev je dokazala, da je konjsko meso iz vseh vrst mesa povprečno najbolj redilno. Bouillon (močna juha) iz konjskega mesa je posebno redilen in okrepčevalen; obsega namreč dvakrat toliko redilnih snovij kot juha iz govejega mesa. Zato se tudi daje v mnogih bolnišnicah konjski bouillon bolnikom, ki so okrepčanja najbolj potrebni. Konjska mast je še mehkejša kot svinjska. Druga dobra lastnost konjskega mesa je, da se dalj časa more ohraniti, naj je že sveže ali skuhano. Najbolj se pa konjsko meso priporoča zavolj tega, ker je najzdravejše. to je, nima v sebi toliko boleznij kakor druge vrste mesa. Ker ni konjsko meso priljubljeno, godi se s tem tudi velika škoda narodnemu premoženju. Ako bi se konjsko meso več jedlo, imela bi od tega največ koristi reja konj.
Svečan.
Za kratek čas.
Čemu je vojaku glava? Podčastnik: Zakaj ne sme vojak nikdar zgubiti glave? — Novinec Joško: Zat6.........zato .... ker bi potem
ne imel kam nasaditi čako.
Otroške želje. — Mati (služabnici): Spravite
otroke ven.....moj zdravnik prihaja.----Hčer k a:
Ali mamica, pusti nas tukaj, mi bi ... . mi bi radi_
—	Mati: No, kaj pa bi radi ? Hčerka: Veš mamica, očka pravi vedno, da te gospod doktor vodi le za nos, — - a mi bi radi enkrat to videli.
Iz gledišča. — Mati in nekoliko „godnih' hčerk so se vrnile iz gledišča. - Mati: No otroci, kako vam je ugajalo danes v gledišču? — Hčere: Oh, mamka, lak6 lep6 niso igrali še nikoli. Vsa dekleta so se na koncu — omožila.
Dovtipni sluga. — Sluga: Milostljivi gospod, zunaj čaka neka omožena ženska. ... — Gospod: Kak6 veš, da je omožena? — Sluga: Na čelu ima
—	rog.
Iz zakonskega življenja. — Mož (ki je bil dobil od svoje gospe zaušnico, ves zmočen in osupel): „ Zares, novo, doslej čisto neznano mi žensko ročno delo !“
Pravico srečo voščiti. — Mladi mož: „Dovolite' mi milostno, da vam častitam k novem letu, gospod baron?' — Baron: „Saj \as niti no poznam!' — „Mladi mož: „Ali, gospod baron, saj se me pač še lahko spominjate: veste, jaz sem pisar sodnijskega predsednika, kateri je gospoda barona zarubil'.
Nadarjenost za dobrega trgovca. — Trgovinski svčtnik Absalon Jobovič: „I, kar molči mi o fantinu ; moje Rebeke ne dobi, pa je!“ — Gospa Sara Jobovič: „In zakaj ne, Absalon!' — On: „Zakaj ne? Ali ne veš, da mi je prodal umetno izdelano steklo namesto demanta?' Ona : „Krasno! in ti Mojzes mu braniš Rebekco, ko ima vender najlepšo nadarjenost za dobrega trgovca!'
Vrl vojak! Stotnik vpraša vojaka: „Vi Janez Prismodunski, kaj bi napravili, ako bi vas v vojski krogla zadela?' — „Okoli bi pal, gospod autman!
Tržne eene.
Kava : Santos ....	. . .gld.	148 — do	152-—
Sandomingo . .		165-— „		*	
Java			168- - „		•	
Geylon			192-— „		•	
Moka			195-—	,		•	
Sladkor	 Špeh		 .	•	•	• n	32-50 „ 5C-- „	64-—
Petrol ib v sodu ....		20-25 „		•	
r v zaboju . . .		6-40 „		• -
Maslo surovo			7b-- „		•	
kuhano 			86-- „	— • —
Moka: (Majdičeva):
št. 0	gld.	13-20,	št.	1	gld.	12-80,	št.	2	gld.	12-80,
„ 3	„	12,	„	4	„	11-50,	„	5	„	11--,
št. 6 gld. 10-60, št. 7 gld. —
Ogerska:
št. 0	gld.	13-20,	št.	1	gld.	12-70,	št.	2	gld.	1210.
„ 3	„	11-60,	„	4	„	11-90,	„	5	„	10-10,
št. 6 gld. 9-70, št. 7 gld. —■
Otrobi debele......................gld. 4-60 do — • —
drobne........................ 4-50 „	• —
Turšiča navadna....................... 6-50 „	7---
Oves...............................„	7-— „	7-50
OGLASI.
Prodaja
STEINFELDSKO PIVO,
vino in žganje
M. Brass, v Gorici na Kornu
7	(v bivši Reichovi hiši).
Poslanica*).
Podpisani naznanjam vsem lenuhom, da jih vzame moj prijatelj Franc Magajne po domače „Pre-krajntk', posestnik v Mosori pri Gerknu hšt. 154 v 1 dnino; plačuje jim po 70 kr. na dan, da ležijo v j njegovi hiši. Po vrhu postreže jim tudi s potvico.
F. Bevk,	Franc Magajne
priča.	iz Pluženj hšt. 251.
*) Za sestavke pod tein naslovom uredništvo ni I odgovorno. — Ur e d.
pomoetufoa
sprejme za stalno krojaški mojster Josip Munih j 6	v Podbrdu na Tolminskem.	20
OGLAS!
P. n. gg. trtorejeem priporoča podpisanec po ugodnih cenah amerikanske divje sadike
Riparia-
- Rupestris
za cepljenje, katerih se ne prejme trtna uš ; kakor tudi druge kakovosti sadik francoskega izvira. Gg. pridelovalcem semen pa priporoča semenje za umetne senožeti, katero sčasom da bogati in trajni pridelek.
Iv. Jož. Strechel
veleposestnik
3, 5-1 P.	v Semeuiški ulici v Gorici.
Želodečne kapljice
lekarničarja C. Brady
(Marijaceljske želodečne kapljice)
pripravljene	4,32-2
v lekarni ang-elja varuha
C. Bradi] a v Iromerižu (Moravsko)
staro, priznano in znano zdravilno sredstvo ugodnega in okrepčujočega delovanja za želodec in prebavljanje.
Želodečne kapljice
lekarničarja C. ]Srandy-a (MARIJACELJSKE KAPLJICE) so zavite v posebno škatljico ter previđene s sliko Marijaceljske Matere Božje (kot zaščitno znamko). Pod to znamko mora se nahajati sledeči
podpis Ć7'
Vsebina kapljic je napovedana.
Ć7x1 stekleničil stnnc 40 kr.,
Schutzinarke.	tlvojlllltsi 70 kr.
Opozarjam odjemnike naj ne kupijo ponarejene želodečne kapljice. Pri kupovanju paziti je na zgornjo zaščitno znamko s podpisom C. Brady ter zavrniti vse ostale tvarine, kot ponarejene, katere nimajo zgornjo zaščitno znamko ter podpis C. Brady.
Prave žolodečna kapljice so na prodaj v Gorici v lekarnah: Cristofoletti, Pontoni, Gironcoli, Kiirner in Gliubich. — V Sežani v lekarni Kitschel.

Fotograf A. Jerkič
2	na Travniku
^ priporoča svoj fotografični zavod zavednim Slovencem na ^ Goriškem.	£
„PRIMOREC"
prinaša v tem oddelku le oglase slovanskih trgov-4^. cev in obrtnikov katere toplo priporoča.
§
I
€ti
• Razpošilja na vse kraje avstro-ogerske monarhije. J i ®
•••»©•••••••»•••••ec®®«®®©®®®©«© «i
»••••••••••••••C••€••«••}••«»••«
Svečar J. Kopač v Gorici S
Solkanska ulica 9
priporoča pristne čebelno-voščene sveče a kg po gld. 2'45. Za pristnost jamči s 1000 kron. J Sveče siabejšib vrst po jako nizki ceni. Zaloga j kadil za cerkve po gld. P20, 1 gld. 50 kr. kg.
Z t Pek Karol Drašček t
! 2	priporoča
◄> pekarijo v Riva Como 4 <►
'n podružno prodajalnico kruha
<f» v Scmeniški ulici 2.
?
©•••••»»•••••••••»••••®••»••••'
Trgovec z vinom Ant. Pečenko
Vrtna ulica štv. 8.
priporoča v sodčkih od 65 litrov naprej pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, briskih in istrskih vinogradov. — Gene zmerne, postrežba točna.
y£J«l“- Za pristnost vina jamči. —HStij
••»••»e
■►■<►<►-«-<(►◄►-«>•◄►◄►•<►•48 •◄►•<►0<►••◄►•<►•◄►• ■►◄►«•>◄►◄►◄►◄►◄►◄►◄►◄■
Anton Kuštrin	^ ^ Gostilničar Ivan Reja $ ^ Usnjar Franc Bonsa v
▼ v Gosposki ulici štv. 23
^	priporoča
^ svojo trgovino raznih jedilnih
♦	l«
♦	♦
potrebščin. Postrežba točna.
◄►◄►◄►-
J.11^ tl	v/Otl Vsul
♦ ;
•-«►©«►©■
^ Gostilničar
priporoča svojo gostilno „pri golobu' za vojašnico štv. 7. Vino belo in črno prve vrste. Kuhinja dobra. Gene zmerne.
•<►•◄►••♦-••◄►••«-•◄»
$ a Usnjar
•	▼	v Ozki ulici 8	A
A A priporoča vsakovrstno usnje, ^
•	A podplat6! kopita orodje in druge ^
a podplate, koj	.
potrebščine za čevljarje.
Anton Koren
>4	Gosposka ulica 4	w
priporoča razno lončarsko, porcelansko in stekleno blago, reže in uklada šipe ter pripravlja okvjrje.j ®
Tovarna piva Fr. Wanek
na Goriščeki/	§
$ PRIPOROČA SVOJO ZALOGO |
'j.	gor iškega piva.
K*®#**AA****®*A*t***#A *◄-*◄◄*◄►◄◄*****<•<>◄◄* ft«**««*#**«*«*«®******
*
4
4.
Andrej Čermelj
no Kornu
^ priporoča svojo zalogo razu i vrstnega jedilnega blaga, "•j	Postrežba vestna.
4 Klobučar Anton Fon » «
v Semeniški ulici
^ priporoča svojo bogato zalogo jj, 4: klobukov in kap ter gostilnico ® preskrbljeno z izborn. vini.
® i *
fr ! 40
Andrej Jakil
Tovarnar kož v Kupi
p. Miren.
►
♦ Prodajalnica na Kornu v Gorici.
*»»»«»»»»»*►»****$**◄◄ *»*»*#»#*»»*****»»*◄ *,«*»»*»******»®*®»»»»HI
% 8aunig & Dekleva $
ji glavna zaloga koles „Swift“ v ulici Fran Josipa ŠS i Št. 4. Zaloga pušk, streljiva, šivalnih strojev & ,» itd, v nunski ulici št. 16. Popravljalnica koles fr 5f in izdelovalnica žičnih blazin v nunski ulici št. 14. r
'i Papirnica Antona Jeretiča |
^ v Semeniški ulici in za veliko vojašnico »S
priporoča vse izdelke, ki spadajo v šolsko injjL rl pisarniško stroko, kakor peresa, svinč-nike, papir, knjižice itd.
JO S. V I N D Y Š
tovarna strojev in livarna
Praha - Smiehov, Vinohradsk& ullea št. S4*
priporoča
a^psir- patentne stočilne stroje
brez zamaševanja in s sočasnim zamašenjem
steklenic,	_
ZRAČNE TLAČILKE -«8ll
(lastna iznajdba)
jiovsem nove, zboljšane sestave, kotle s pumpo, čistila za steklenico, zamašilko in kaprovalko steklenic, tlačilko, parni ventili in zaklopnice vseh vrst iz rdečega zlitka, medenine ah železa od najmanjšega do največjega obsegu.	_
Ceniki na zahtevo brezplačno. -WJ«I