lashaj»
vsak četrtek, ako je ta dan praznik, dan poprej.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu „Mira“ v Celovec, Pavličeva ulica 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predp. in od 3. do 4. ure pop.
Rokopisi se ne vračajo.
Zainserate se plačuje po 20 vin. od garmondvrste za vsakokrat.
S prilogo „Domoljub“
za koroške naročnike.
Vsakemu svoje!
Slovenci! Ne udajmo se !
V eljfk:
zaceloleto4 krone (2 gld.)
Denar naj se pošilja pod napisom :
Upravnlštvo „Mira“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Leto XXIII.
V Celovcu, 3. novembra 1904.
Štev. 44.
Kdo tèipta naše pravice?
V zadnji številki so nam dala premeščenja v politični slftžbi priliko, izpregovoriti nekaj besed o brezobzirnosti c. kr. vlade, s katero se premeščajo slovenščine zmožni politični uradniki iz slovenskih okrajev v nemške, a na njihovo mesto porivajo ljudje, kateri nimajo niti pojma o jeziku prebivalstva. Sicer smo že navajeni kaj podobnemu, toda presenetilo nas je pa vendarle, kajti toliko poznavanja razmer in potreb posameznih političnih okrajev smo še vendar pripisovali visoki c. kr. vladi, da bi ista vsaj nekoliko mogla upoštevati najpreprostejše pravice v dotičnih okrajih bivajočega prebivalstva. Toda tu smo se pošteno goljufali, kajti visoka e. kr. vlada vidi vse prej, samo ne pravic slovenskega nàroda.
Slovenskemu nàrodu pripada po avstrijskem državnem osnovnem zakonu neomajna pravica, da se poslužuje v svojem občevanju s c. kr. uradi svojega materinega, slovenskega jezika. Po tem zakonu, ki zagotavlja vsem nàrodom avstrijske države za enake dolžnosti tudi enake pravice, je dolžnost, sveta dolžnost visoke c. kr. vlade, da namešča v krajih, kjer biva slovenski ndr o d, uradnike, ki so zmožni jezika, ki ga govori naš nàrod, ki so zmožni slovenskega jezika. To je dolžnost visoke c. kr. vlade, tako ukazuje zakon, katerega izpolnjevati so pod službeno prisego vezani predstavniki visoke c. kr. vlade, kateri prerivajo uradništvo iz enega okraja v drugega. Toda kako se izpolnjuje ta postava!
Pri zadnjem premeščevanju je visoka c. kr. vlada premestila dva politična uradnika, rojena Slovenca, in mislimo tudi skoraj edina uradnika v politični službi na Koroškem, katera sta v resnici popolnoma zmožna slovenskega jezika. Kajti najde se pač morda tupatam še kak politični uradnik, ki si je morda v svojih mlajših letih pridobil nekoliko znanja slovenskega jezika in sedaj paradira pred očmi visoke c. kr. vlade kot drugega deželnega jezika zmožen, torej boljše kvalificiran, ali ta njegova slovenščina je pač vse drugo, samo ne slovenščina. Saj poznamo take ljudi, ki lomijo na res tako neusmiljen način naš jezik, da se človeku ob tej govorici obrača želodec. In to potem, pravijo, je skrb visoke e. kr. vlade za vse nàrode one mešanice nàrodov, katero sicer imenujejo tostransko
državno polovico! To je potem ona v državnih osnovnih zakonih zajamčena pravica slovenskega naroda, da občuje s c. kr oblastmi v svojem materinem jeziku. No, tako pravico bi privoščili visoki c. kr. vladi, in prepričani smo, da bi te vlade jutri že ne bilo več !
Premestili so torej sedaj dva slovenščine zmožna politična uradnika, enega iz Velikovca v Celovec, drugega pa iz Št. Vida v Spital. K veii-kovškemu okrajnemu glavarstvu sta premeščena dva trda Nemca, ki ne razumeta niti besedice slovenski, v Št. Vid seveda tudi Nemec. Pri velikovškem okrajnem glavarstvu odsedaj ni nobenega slovenščine res zmožnega uradnika razun enega praktikanta, dasiravno je okraj popolnoma slovenski. V Celovcu se bo pa odslej smela ponašati visoka c. kr. deželna vlada, da ima vendarle uradnika, ki je popolnoma zmožen slovenskega jezika, in to tembolj, ker bo ta tudi edini tak. Cisto nič bi se ne čudili, ako bi med dobrotami, ki jih izkazuje visoka c. kr. vlada Slovencem na Koroškem, ne naštel ministrski predsednik Korber ob priliki odgovora na kako interpelacijo tudi to, da je namestila „Slovencem vedno prijazna" vlada v Celovcu slovenščine zmožnega deželnovladnega koncipista, seveda ako dotlej ta gospod ne bo moral v prognanstvo na gornje Koroško, kakor se je to že sedaj zgodilo njegovemu tovarišu.
Gotovo je, da so naši ljudje ravno tako zmožni za uradovanje v trdonemških okrajih, kakor v slovenskih, prepričani smo, da opravljajo svojo službo ravno tako vestno med drugim nàrodom, kakor med svojim, ali tega pač* ne razumemo, kako more vršiti svojo službo najboljši uradnik med nàrodom, katerega govorice ne razume! Ne razumemo pa tudi ne tega, zakaj se potem taki uradniki nameščajo tja, kjer pri najboljši volji ne morejo izpolnj evati svojih dolžnosti! Pač pa razumemo to, da s takim postopanjem ona ista vlada, ki je v prvi vrsti dolžna varovati državne postave, katere edini namen je to, da ona ista vlada s takim postopanjem brezobzirno krši samo postavo in ž njo pravice slovenskega nàroda nà Koroškem!
Seveda ima visoka c. kr. vlada pri tem svojem brezobzirnem kršenju postav dobrega pomočnika, na katerega pomoč sme pri nas na Koroškem vedno in vselej z vso gotovostjo računati. Ne mislimo
seveda pri tem na gotove činitelje, recimo prusaške kričače, katerim je visoka c. kr. vlada vedno rada na uslugo, o ne, ta dobri pomočnik zakon kršeči vladi je — naš slovenski nàrod sam! Le poglejte naše ljudstvo, s kolikim strahom in trepetom vam stopa v uradne prostore. Že pred glavnimi vrati na cesti vam stisne klobuk pod pazduho in potem se vam klanja do tal prvemu uradnemu slugi, ki ga sreča, a nagovoriti se ga ne upa, temveč ponižno čaka, kedaj se bo gospod uradni hlapec toliko ponižal, da se bo zadrl nanj, seveda nemški, kaj hoče. In tako gre potem dalje odspod navzgor iu odzgor navzdol. Seveda si slovenski kmetič ne upa izreči slovenske besede, da ne bi razžalil gospodov slug in uradnikov. — To, to je tisti črv, ki izpodkopava naše pravice, dà, ta prekleta narodna strahopetnost in mlačnost je kriva, da delajo z našimi pravicami kakor svinja z mehom. Ako bi se ti, slovenski kmet, hotel zavedati svojili pravic, ako bi ti nastopal v uradih, kakor se spodobi poštenemu, svojih pravic se zavedajočemu možu, potem bi pač začel drug veter pihati po teh c. kr. uradih ia ne bi bilo dolgo, ko bi bila vlada primorana namestiti v slovenskih okrajih slovenščine, tvojega materinega jezika zmožne uradnike. Seveda, ako pustiš, da se pometa s teboj, ako se sam ne brigaš za svoje pravice, je pač visoka c. kr. vlada zadnja na svetu, ki bi ti jih dala.
Kes, sveta jeza obide človeka, ako pomisli, da v najbolj slovenskem okrajnem glavarstvu ni razun enega praktikanta niti enega slovenščine popolnoma zmožnega političnega uradnika, dasiravno so vladi taki uradniki na razpolago, katere pa pošilja tja, kjer jim njihove jezikovne zmožnosti ne koristijo čisto nič, in da je te vnebovpijoče krivice kriv v prvi vrsti nàrod sam, ki radovoljno trpi, da se mu na tak nesramen način pljuva v lice. Kaj naj bi se neki moralo storiti, da bi se vendar predramili ti zaspanci? Ona svetopisemska klofuta, kjer se nastavi po udarcu na desno stran še leva, je pač še premalo, temveč zdi se nanR da bi si naš nàrod na Koroškem dal z ravno takim ravnodušjem iz živega života rezati jermenje za vojaške puške, samo ako bi to zahtevala visoka e. kr. vlada po svojih nemških uradnikih !
V srce nas skeli, da moramo zapisati take besede, ali resnične so, žalibog tako resnične, da bo le z naporom vseh sil mogoče vsaj nekoliko izboljšati te žalostne razmere. Ta najnovejši napad
Podlistek.
Vseh mrtvih dan.
Turoben večer. Nebo je zastrto in tenak dež rosi z oblakov.
Oglasil se je zvon, tanko, kakor klic nedolžnega deteta, za njim drugi, močnejši, tretji, in zlili so se glasovi v težko soglasje ter done tja v širno plan.
Zvone zvonovi, a tja vun izmed ozidja spè množica za množico v temnih oblačilih, noseč v rokah vence. Stopa množica, a noge se ji vdirajo v razmočena tla. Ni ravno molitev, kar ji izgovarjajo usta in zvonovi jim zvonijo v težkih, tožečih soglasjih, proseč, moleč — —
Ograjen prostor, in križ se sveti za križem, kamen se blesti ob kamenu, lučica gori ob lučici, vmes pa z belim peskom posute stezice. Množice stopajo po stezah in jih blatijo s cestnim blatom. Tu postanejo, tam se pomaknejo, vence pokladajo na grobove onih, ki so morda še pred letom postajali pred grobovi in sami prižigali lučice, postajali tu, postajali tam in čitali imena onih, katerih ni bilo več.
Prerivajo se množice, žalost jim je na obrazu in morda tudi v srcih; kdo vé? Saj so ponosni, da na „njihovemu grobu brli največ lučk, saj je na »njihovem" kamenu največ vencev, saj postajajo nunožice ob spomeniku in prikimavajo čudeč Se ljubezni, s katero obsipajo zaostali svojega prednika! In kako ne bi bil potem človek žalosten na obrazu in v srcu!
Tam v strani, kjer ni z belim peskom posutih stezic, kjer so grobovi obrastli s travo, tam, kjer ni bleska ne sijaja, tam sameva lučka, edina daleč na okolu. Tja ne prihajajo množice, kajti tam ni iskati lepote, tam je doma smrt — in smrti se boje ljudje, ki ljubijo — življenje.
In bil je dober človek, ki tu leži pod travnato odejo. Dober, predober, kajti vse je dal drugim, pustil je, da so mu raznesli domovanje, pustil je celo, da so ga položili v grob proti njegovi volji. Dobrote jim je delil, a on ni vžival dobrot — sovražili so ga zato in želeli mu smrti. Komaj so čakali, da bi ga položili v zemljo, dà bi si razdelili, kar je bilo njegovega. In sedaj prihajajo in gledajo od daleč, ali se še pozna mesto, kamor so ga položili.
Ena sama lučka brli na tej gomili, a poleg gomile stoji ženska. Borna ji je obleka, na njej ni srebra in zlata, a po njenem licu padajo solze. Na gomilo ni položila venca, saj ga ni imela s čim, saj so ji drugi vse vzeli, prižgala je svečko in pokropila je gomilo z najdražjimi biseri, s solzami ljubeče matere, saj tu pod to gomilo spava njen edinec, njena edina sreča, njeno vse.
Tam od daleč, iznad mestnega sijaja pa done tožni glasovi zvonov, zvone v noč, zvone pa tudi v srce matere, ki stoji ob grobu svoje sreče, svojih nad, in vlivajo ji v dušo mir in pokoj, saj se ji zdijo pozdrav od tamkaj, kjer se bodeta zopet našla mati in sin — —
Svečke ugašajo in množice se vračajo veselo in zadovoljno, saj so storile svojo — dolžnost. In zvonovi jim pojo tako milo. — Pa čemu bi človek poslušal zvonove, saj je vseh mrtvih dan namenjen
• mrtvim, ne pa živim, ki ljubijo življenje, ne pa smrti! Umirajo naj drugi, samo da sami živijo.
Tudi našemu nàrodu so zvonili oni z zadnjim zvonom, češ da je umrl, zvonili so mu, ker so mislili, da že sniva smrtno spanje. In hodili so ga kropit, nesli so ga k pogrebu in govorili so ob grobu dolge govore o njegovih slabostih. Zaprli so gomilo in hodili gledat, ali je res še taka, kakor so jo naredili. Hodili so z blatnimi nogami po njegovi gomili, a mesto venca so pokladali nanjo psovke.
Mati Sloveuija je z objokanimi očmi stala ob grobu svojega sina in kropila gomilo s solzami.
Prešlo pa je leto in dan, minili so časi in prišli so zopet nekdanji pogrebci na gomilo onega, katerega smrti so se veselili iz dna svoje črne duše. Prišli so, da se ob grobu poveselijo svojih uspehov, da obnove veselje, ki je vladalo v njihovih vrstah ob njegovi smrti. Toda varali so se, goljufali so sami sebe. — Pod njihovimi teptajočimi nogami se je razgrnila gomila in oni, ki so ga pokopali kot mrtvega, je odrinil s sebe prst in vstal živ, kajti saj ni nikdar umrl, saj so pokopali živega. Spal je le, in hrup in teptanje ga je zbudilo.
Strah je preletel nekdanje pogrebce in zbežali so. K vstavšemu pa je pristopila mati Slovenija ter mu s solzami radosti v očeh podala roko, da ga podpre pri zopetnem vstopu v življenje, v novo življenje.
Zapeli so zvonovi, a njihov glas ni bil tužen, ni bil bolàn ; ne, radostno so zapeli zvonovi in njihovi mogočni akordi so oznanjali svetu: — Koroški Slovenec je zopet vstal.
Zapeli so pesem o zlatijsvobodi. A. K.
c. kr. vlade na pravice našega milega nàroda nam hodi vedna vzpodbuja k nàrodnemu delu. V u n torej med ljudstvo, da mu zasadimo v srce moško, odločno nàrodno zavest! Ako se nam posreči to, potem si pač ne bo ni-kaka visoka vlada več drznila teptati pravic našega nàroda!
Lahko sicer ni to delo, treba bo dovolj truda, dovolj boja z vsemi mogočimi zaprekami, toda brez boja ni zmage — torej boj !
120odstotno zvišanje naklade na u/itninski davek.
Deželni zbor je v svoji 20. seji dné 21. t. m. sklenil, da naj se po predlogu poslanca dr. Arturja Lemischa zviša deželna naklada na užitninski davek od vina, vinskega in sadnega mošta od 200/0 na 120°/o- Finančni odsek je predlagal po posl. Burgerju le 1000/0 naklado, ali iz ozira na to, da bi odjemalci pijače pri gostilničarjih, ki navadno računajo le po krajcarjih, ne pa po vinarjih, bili na izgubi, se je sprejel predlog za 120°/0 naklado. Ta naklada z dosedanjim državnim užitninskim davkom vred pa velja ravno tako tudi za vino in vinski mošt v zasebni lasti.
Da se stvar ne bo napačno umela, bodi sledeče v pojasnilo. Dosedaj je Koroška plačevala na državnem užitninskem davku okrog 236.500 K, dežela pa je pobirala od tega davka 200/o naklado, katera je znašala okrog 47.300 K. Ker pa preti deželi za prihodnje leto primanjkljaj 190.000 K, si hoče pomagati s povišanjem naklade. Državni davek znaša na hektoliter vina 5 K 94 vin., na vinski mošt 4 K 46 vin. in na sadni mošt 1 K 48 vin. Deželi je pripadala 20% naklada: pri vinu 1 K 19 vin., pri vinskem moštu 90 vin. in pri sadnem moštu 30 vin., skupaj z državnim davkom so torej gostilničarji plačevali od vina 7 K 13 vin., od vinskega mošta 5 K 36 vin. in od sadnega mošta 1 K 78 vin. za hektoliter. Vino, ki je last ne-gostilničarjev, je bilo razun v Celovcu, kjer se plačuje 6 K mestne naklade na zasebno vino, v količinah nad 56 litrov prosto vsakega davka. Ako bi bil obveljal predlog finančnega odseka, da se deželna naklada zviša na lOO0/«, potem bi bilo treba plačevati še enkrat toliko, kolikor je dosedaj znašal državni davek, namreč pri vinu 11 K 88 vin., pri vinskem moštu 8 K 92 vin., pri sadnem moštu pa 2 K 96 vin. za hektoliter. Da pojasnimo še bolj, vzamimo sledeči primer. Gostilničar kupi vino po 40 K hektoliter, torej liter po 40 vin. Od hektolitra je dosedaj plačal 7 K 13 vin., od litra 7'13 vin., da ga je stal liter 47-13 vin., odslej bi pa bilo treba plačati za hi 11 K 88 vin. davka ter bi ga potem stal 51 K 88, torej liter 51'88 vin. Vino bi bilo torej pri hektolitru dražje za 4 K 75 vinarjev, vinski mošt 3 K 56 vin., sadni mošt pa za 1 K 18 vin., liter pa 4’75 vin., vinski mošt 3-56 vin. in sadni mošt 1-18 vin. Ker bi pa gostilničarji gotovo računali mesto 4 in pol vinarja liter 3 krajcarje, torej poldrugi vinar višje, kakor se je pa davek zvišal, se je sprejel predlog, da naj se pobira od vseh teh pijač 1207o naklade, kar znaša toliko več, kolikor bi gostilničarji samovoljno zvišali ceno vsled računanja v goldinarski veljavi.
12O0/o naklada znaša potem z državnim davkom vred pri vinu za hektoliter 13 K 0 6 vin., pri vinskem moštu 9 K 82 vin., pri sadnem moštu pa 3 K 26 vin., s čimer se podraži vino pri hektolitru za 5 K 93 vin., vinski mošt za 4 K 46 vin. in sadni mošt za 2 K 8 vin. Za liter in v krajcarjih okroglo računjeno znaša povišanje cene pri vinu 3 kr., pri vinskem moštu 2 kr. in pri sadnem moštu 1 kr.
Ker se je pa sklenilo, da se mora enako visok davek plačevati tudi od pijač, ki so last zasebnikov, negostilničarjev, bi bilo treba tem plačevati od vina po 13 K 06 vin., od vinskega mošta 9 K 8 2 vin. Ker se mesto Celovec ni izvzelo, bi Celovčani, ki imajo svoje lastno vino, morali plačevati poleg omenjenega davka torej 6 K več, kar znaša potem za hektoliter vina 19 K 6 vin., vendar pa se je naklada za zasebno vino določila v okrogli številki 12 K za hektoliter, za vinski mošt pa 9 K.
S tem novim davkom ne bodo prizadeti gostilničarji, kajti ti bodo podražili vino in odjemalci jim bodo plačevali davek ; ali vse drugače je z zasebniki, ki imajo svoje lastno vino, in lastni vinski mošt. Tu se ne gre za bogve kake bogataše, saj si tudi revnejši ljudje včasih privoščijo kako kapljico domače pijače. Gotovo je najhujše to, da vsa teža tega davka prizadene torej revnejše ljudi. Bogataši, ki imajo v svojih kleteh najdražja vina, za katerih en sam liter bi se dobilo polovnjak mošta, ti bodo plačevali od tega vina samo toliko kakor ubog delavec, ako kupi par litrov kake kiselice. Edino upanje je še, da cesar ne potrdi te krivične postave. Treba bi bilo torej, da se začne po deželi delati na to, da se bodo odposlale na pristojno
mesto pritožbe proti taki postavi, katera je le v škodo najpotrebnejšim slojem prebivalstva. Ako dežela lahko celovškemu mestu dà varščino za deset milijonov, potem bo tudi dobila kje onih 190.000 kron, kateri ji manjkajo, pa ne da bi jih morali plačati ravno tisti, kateri najtežje plačujejo, kmetje, delavci in manj premožni meščani.
Koroške novice.
Deželni predsednik in Slovenci. Odkar je na čelu koroške deželne vlade baron Hein, mož trdo nemškega prepričanja, imamo pač koroški Slovenci vedno priliko, da opazujemo, kako za gospoda barona ni druge uàrodnosti na Koroškem kakor edino le nemška. Gospod deželni predsednik menda niti ne vé, da je sploh kaj Slovencev na Koroškem, kajti sicer bi jih kot zastopnik c. kr vlade gotovo ne preziral tako dosledno, kakor jih v resnici. Ali je kdo katerikrat slišal iz ust barona Heina v deželnem zboru besedo ^Slovenec11 ali „slovenski“ ? Nikdar! Koliko slovenskih besed ste že slišali iz ust nemškega barona in deželnega predsednika, ki predseduje deželi, v kateri je tretjina prebivalstva slovenske narodnosti? Gosp. baron Hein bi lahko vsako svojo slovensko besedo plačal po cekinu, a njegov žep bi ne bil niti za vinar lažji. Ako je predsednik deželne vlade tak, potem pač ni čudno, da misli že vsak uradni sluga, da je Slovenec njegov pes, nad katerim lahko stresa svojo „uradno“ velenemščino, kajti vsak najmanjši migljaj visoko zgoraj, se spreminja daleč spodaj v gorjačo in kol, katera padata po ubogem Slovencu. To je resnica, katere nam ne more ovreči noben predsednik c. kr. deželne vlade. Koliko časa bomo neki Slovenci še potrpežljivo prenašali te batine?
Kdo najbolj podpira „hujskače“ ? — Odgovor g. Lacknerju, uredniku „Freie Stimmen“. — Slovenskega odvetnika v Celovcu, gosp. dr. Brejca, podpirajo v pri vrsti „Freie Stimmen“, ker boljše agitacije si pač ne more želeti noben odvetnik, nego je ta, da stoji njegovo ime danzadnevom v časopisju, kajti česar se pes boji, rad oblaja. V drugi vrsti je dober podpornik gosp. dr. Brejca urednik „Freie Stimmen“, g. Lackner sam, ki plačuje g. dr. Brejcu stroške za tožbe, katerih, tožb namreč, pa ne dobiva g. Lackner, temveč g. dr. Brejc.
Koliko stane	O tem vprašajte
urednika *Freie Stimmenu, onega Lacknerja, ki je v družbi z nekim celovškim Slovencem se nahajajočega pravega Nemca, ki je rodom iz „Nemčije“, nahrulil, češ da je „gemoiner Sehnffc* zato, ker občuje s Slovencem. Lackner ni imel niti toliko korajže, da bi bil pred sodiščem priznal svoje besede, temveč se je izgovarjal na vse mogoče načine. Za svoje velenemško »junaštvo" je bil kaznovan z globo 10 kron in povrnitev stroškov. Koliko „šuftov“ bi neki moral plačati Lackner, ako smatra vsakega poštenega Nemca, ki občuje s Slovenci, za „šufta“ ? Radovedni smo, ali Lackner tudi sam sebi reče „šuft“, ako govori s svojim gospodarjem Dober-nigom, ki je tudi rojen Slovenec?
„Freie Stimmen44 in Slovenci. Imenitno je res, kako se gosp. Lackner pere v zadnji številki svojih »Štirne" zaradi ^razburjenosti", v kateri je imenoval pristnega Nemca „šufta“, zato ker je občeval s Slovencem. Seveda pri tem g. Lackner postavlja sedaj pred besede, ki jih je „baje“ izgovoril, besedico „ungefahr“, dočim je pred sodiščem odločno tajil, da bi se bile besede tako glasile, kakor so priče potrdile. Pa to ni nič. Najboljše pri vsem je, da piše Lackner, da je bil provociran, dočim se v resnici ne zmeni živa duša zanj, ker vsakdo ve, s kom ima opraviti. Lackner se v svojem dolgotveznem zagovoru zaletava tudi v „Karnt. Ztg.“, češ, da ne rabi njenega pouka, kajti „Slovencu, ki mirno tu opravlja svoje delo, ne stori nihče nič žalega, kajti v Celovcu se ni niti enemu Slovencu las skrivil vkljub vednemu hujskanju posameznih hujskačev in vkljub barabsko - prostih člankov v „Miru“, katere piše katoliški duhovnik." Preljubi gospod Lacknerček, ako sami to verjamete, dobite od nas groš, da bodete ložje plačali globo in pravdne stroške za svoje „nebarabarske“ izraze, kakoršni so n. pr. „šuft“ itd.
Deželna gospodinjska in mlekarska šola
se je prošlo sredo v navzočnosti deželnega predsednika in drugih zastopnikov oblasti slovesno otvo-rila. Šola, katera je za prospeh kmetijstva gotovo zelo potrebna, je baje prav dobro urejena, toda to napako ima, da je deželna, in kar je pri nas na Koroškem deželno, je vse izključno nemško in stremi le za tem, da bi pomagalo germanizirati ono, kar še ni nemškega. Na to, da je tretjina koroškega prebivalstva slovenske narodnosti, ki ima menda tudi pravico do deželnih ustanov, katere mora vzdrževati s svojim slovenskim denarjem, nato se pri deželnih zavodih načelno ne gleda. Torej zopet ena ponemčevalnica več.
Št. Jakob v Rožu. Kakor ose okrog sladkega medfi, tako brenče sedaj razni nemškutarski
agitatorji okrog slovenskih staršev, ki imajo za šolo godne otroke, da bi jih pregovorili, da bi pošiljali svojo deco v nemško šolo. Obljubujejo vse mogoče stvari ter pri tem zabavljajo proti slovenski šoli, češ, da se otroci ne bodo naučili tamkaj čisto nič. Znali ne bodo razen malo „bindiš“ ničesar drugega, vsega najboljšega pa se naučijo v „nemški“ šoli. Gotovo ni treba, da bi še posebej kdo poudarjal, da je vse to nesramna laž. V slovenski šoli nauče se otroci res slovenski, ali nauče se tudi nemški, dočim se v nemški šoli ne bodo naučili niti nemški, niti slovenski. Kako naj se vendar otrok nauči nemški, ko niti učitelja ne razume, kaj mu pripoveduje, a slovenska beseda se v nemški šoli nikdar slišala ne bo. Ali to še ni vse. Vprašamo le: Cernu se pa ustanavljajo nemške šole med Slovenci? Glavni njihov namen je, slovenskim otrokom iztrgati iz src ljubezen do svojega roda in jezika ter jih tako vzgojiti kot janičarje, da potem zasramujejo vse, kar je bilo ljubo in sveto njihovim slovenskim staršem. Iztrgati se jim hoče ljubezen do slovenskega nàroda, a ker to ne gre drugače, se jim hoče zamoriti tudi verski čut, kajti prepričani so ti ljudje, da bo otrok, kateremu odvzamejo ono, kar ga je učila slovenska mati v letih najnež-nejše mladosti, ako mu izrujejo iz mladega srca vero njegovih staršev, da bo potem otrok, ko odraste, najboljša opora njihovim luteransko-nem-čurskim težnjam. Boj za slovensko šolo je torej obenem tudi boj za sveto vero naših pradedov. Naj se nihče ne dà premotiti z raznimi obljubami, nihče naj ne verjame priliznjenim besedam prusaško-lu-teranskih agitatorjev, kajti vsaka taka beseda je laž, vse obljube so goljufija. Komur je le količkaj mar, da bodo njegovi otroci kedaj možje, ki bodo znali in tudi hoteli odločno braniti svojih očetov nàrodno in versko posest, ta ne bo dal svojega otroka v kremplje nemčurjem, ali če bi bil že to storil, bo gotovo takoj popravil svojo napako. Vsaj mislimo namreč, da ne bo slovenskega očeta in ne slovenske matere, ki bi hotela izročiti najljubše, kar imata na tem svetu, ljudem, ki bi naučili njune otroke pljuvati svojim lastnim staršem v obraz!
Iz Borovelj. Preteklo nedeljo, dné 23. m. m., sem obiskal zbor celovškega slovenskega delavskega društva. Da se je ta zbor jako dobro vršil, lahko verjame, kdor le malo pozna Celovec in okolico, katera je večjidel slovenska. Ali da se bodo pa celovški Slovenci v tako velikem številu zbrali, bi pa sam ne bil verjel. To je res lepo za celovško mesto, da ima še toliko rodoljubov. Le tako dalje in Nemci ne bodo dolgo vpili, da Slovenstvo umira in da je Celovec čisto nemško mesto. — Vsa čast in hvala g. govornikom, ki so nam vsem, kakor jaz mislim, prav iz srca govorili. Upam, da bom zopet kmalu čul njihovo vzpodbudljivo besedo. Torej na srečno svidenje pri prihodnjem zboru ! Gromoviti „živijo“ vam kliče	dravski Slovenec.
Borovlje. V petek, dne 21. m. m., se je v gozdu pri Spodnji Dobrovi obesil puškar Jakob Komploj. Kaj ga je gnalo v smrt, je neznano. Samomorilec je zapustil ženo z enim otrokom.
Iz Žabnic. Pri nas bi lahko kdo mislil, da nihče več slovenski ne zna, ker že dolgo časa ni nobenega dopisa od tukaj. No pa vsaj nekaj : Vreme imamo do sedaj prav lepo, samo v občinskih razmerah je vreme prav slabo. Še ni davno, kar je naš župan Kranner letno številko 1904 izgubil, sedaj je pa zopet mogoče, da je § 40 občinskega reda izgubil, ker že celih šest mesecev ni bilo občinske seje. No, pa kaj se poreče k temu, saj pri nas je že tako. Natančnost se vidi že od zunaj. Na hiši občinske pisarne je od zunaj že celo leto prilepljen in na pol raztrgan lepak neke kave, v veži so zaboji, sodi, vreče itd., da bi kdo mislil, da se tukaj nemška kultura kar na zaboje in vreče prodaja. Občinska naznanilna tabla pa, katera je nasproti pisarni, visi tudi že dolgo časa po strani, namreč nagnjena proti Trbižu, pod njo pa lepak: „Tukaj se toči pristno sladko novo vino, liter po 48 kr." To je seveda povedano nemški.
Kaj pa rečeš bralec ti?
Al’ bi pil ga brez skrbi?
Ne, to vince za Slovence ni,
Ker od daleč že po »hajl“ diši.
Velikovec. Dné 13. t. m. prigodila se je tukaj velika nesreča. Pred Fischwirtovo gostilno so se otroci na cesti zaigrali in niso pravočasno zapazili, da pride po cesti Kostweinov hlapec s šodrom težko obloženim vozom. Ker pa tam cesta navzdol pelje in je moral voznik zadaj voz zavirati, ni zapazil, da je še ostala štiriletna gostaška deklica Ana Hirm na cesti. Kolesa so šla deklici ravno črez glavo, tako da je pri priči mrtva ostala. Mati dekličina bo menda radi zanemarjenja potrebne pazljivosti kaznovana.
Št. Rupert pri Velikovcu. Novo pokopališče se je tukaj slovesno blagoslovilo v nedeljo dné 30. t. m. ob drugi uri popoldne.
Želinje pri Velikovcu. V nedeljo, dné 6. novembra se bode vršil pri nas shod političnega društva za koroške Slovence. Obljubili so priti naši
najboljši govorniki, med njimi naš znani poslanec g. Grafenauer. Da nam ne bode dolgčas, zato bodo poskrbeli dobroznani tamburaši iz Celovca, kterih v Št. Štefanu pozabiti ue morejo. Pridite, dragi Slovenci in Slovenke, k temu imenitnemu shodu od blizu in od daleč v velikem številu. Ne bode vam žal! Na veselo svidenje!
Vabilo.
KatoMo-politično in gospodarsko društvo
za Slovence na Koroškem
priredi
v nedeljo dné 6. novembra 1.1.
ob 4. uri po popoldanski službi božji
v § M @ d
na Žclinjah pri Kramarju.
Govorili bodo o gospodarsko-političnih zadevah gg. deželni poslanec France Grafenauer, msgr. Valentin Podgorc in provizor Vinko Poljanec.
K prav obilui udeležbi vabi	odbor.
Dopisi.
Celovec. Pri zadnjem ljudskem štetju leta 1900 so našteli še 700 Slovencev v Celovcu. Potemtakem je število celovških Slovencev padlo tekom desetih let za več sto iu kajpada je zavladalo po Dobernigovem kraljestvu veliko veselje. „Celovški Slovenci umirajo!" A račun se je delal brez krčmarja.
Nam se namreč zdi, da bi morali pri svoji lastni smrti vendar tudi mi biti zraven. In umreti se pa nam še prav nič ne ljubi; živeti hočemo, živeti, in sicer čim dalje tem bolj ! In za to bo temeljito skrbelo slovensko krščansko-socijalno delavsko društvo v Celovcu! Krepko kal je pognalo in razvija se in učvrstuje se od dne do due. Kateremu rodoljubu pač se ni vzradostilo srce, ko je na zadnjem shodu nakrat pristopilo 14 novih udov!
A delo je započeto ! Vedno naprej ! Posebno, dragi rojaki in društveniki, pa skušajmo pridobivati vedno več koroških Slovencev in jih uvrstiti med nas. Vemo, nemška ljudska šola in dolgoletno nemško občevanje ste pri njih slovenščino potisnili na stran. A nič ne dé! Bodimo jim mi ljubeznivi učitelji v materinščini in verjamimo: čim gladkeje jim bo tekla slovenska govorica, tem globlje se jim bo vkoreninila ljubezen do nje.
Vemo dobro, da so v naših pravilih tupatam nedostatki in hvaležni smo nasvetom zadnjega shoda. Skušnja marsikaj uči in vse to bo popravil prihodnji občni zbor. Dve točki pa sta nam vsem jasni kot beli dan in na teh dveh sloni bistveno celo društvo: društvo je radikalno nàrodno in krščansko! Tako se pač strinjamo s celo organizacijo koroških Slovencev in kako tudi ne? Ni nam zadnja številka „Mira“ tako odločno in krepko zaklicala: „Program Andreja Einspielerja je tudi naš, nam je sveto, kar je bilo njemu ljubo." Njemu pa je bilo pri vsem delovanju geslo: „vse za vero, dom, cesarja." Tu mora v kali izginiti vsako ne-sporazumljenje med nami. Isto geslo povdarja v svojih pravilih katoliško politično društvo za Slovence na Koroškem. Na tej podlagi torej, slovenski delavci, krepko naprej! Tako bo sloga, tako bomo enega srca in iste misli ! Sloga jači, nesloga tlači.
Kotlje. — Nemčurska nadležnost. — Kako so naši nasprotniki nemčurčki vedno pripravljeni in prežijo na Slovence kakor mačka na miši, si človek ne more misliti. Evo primera. — Komaj vstopi v gostilno pri Matevžu novi naš posestnik, kteri pa je mladika slovenske korenine, že sta hotela porabiti to priložnost tam se nahajajoča dva „fortšritlarja“.
Hitro napijeta prišlecu s klici „hajl“ in nazadnje še z „živijo“! S tem sta hotela iz njega izvabiti, kakšnega mišljenja je. Ko ta s slednjim odzdravi, ponovita svoj „hajl“. Ker se ta le noče sukati, kakor sta mu ta dva piskala, pričneta mu prigovarjati, da naj se ne briga za te nazadnjake, kakoršni so bindišarji; nadalje ko pridejo občinske volitve, naj ne voli z njimi, marveč z Nemci (katere pa bi tukaj na prste ene roke naštel), ker tak ima povsod prednost (!?), in če vse to stori, mu obljubita, da bo voljen (!). Ko ga eden vpraša: .Ali ne greš v mojo torbo?" mu naš posestnik odvrne, da ne! Tedaj pravi oni svojemu sonemčurju: „Er ist ein bindišer Hund“ (on je bindišarski pes). Našemu kmetu pa zažuga, da ne sme na volitev. Jaz pa mislim, da tega ta nemčurska reva ne bo določevala, še manj pa ukazovala, ker preden bodo volitve, bo on imel ravno iste pravice kakor drugi, in tudi toliko kakor tisti, ki mu jih odreka.
Tu se vidi, kakšni so naši nemčurji. Sramota! Od minole volitve agitira že za drugo in šiloma hoče spraviti naše kmete v svojo „torbo“. Le dobro,
da nima boljšega uspeha! Menda je od svojega tovariša v nemčurstvu dobil preveč „kisle vode" v svojo „torbo“, katere ima slednji dovolj, in marsi-kteremu ne diši v njegovo „torbo“.
Kmetje, ne dajte se našim nasprotnikom vtikati v njih „torbe", v katerih je mnogo „kisle vode" in še Bog ve kaj? Bodite stanovitni, in če vam pride kateri s .torbo", pokažite mu vrata! Združimo se! Ce bomo združeni, bomo kaj dosegli in pravice se nam ne bodo več kratile!
Politični pregled.
Držami zbor - se snide dné 17. novembra. Vlada ima namen predložiti zbornici načrt o posojilu za vojaške potrebe.
O koroškem deželnem zboru smo morali radi pomanjkanja prostora poročilo izpustiti. Ker bo deželni zbor najbrž zaključen že koncem tega tedna, bomo poročali prihodnjič o njegovem delovanju do zaključenja.
Izpremembe v ministrstm. Odstopila sta dosedanji finančni minister Bohm-Bawerk in poljedelski minister baron Giovanelli. Na Bohm-Ba-werkovo mesto je poklican dr. Kozel, na Giova-nellijevo pa grof B u q u o i. Dr. Kozel, rodom Poljak, je bil ravnatelj poštne hranilnice, grof Buquoi pa načelnik češkega fevdalnega plemstva. Imenovan je tudi nov češki minister dr. Randa. Mesto češkega ministra je bilo po odstopu dr. Rezeka ne-popolnjeno. Dr. Randa je profesor na pražkem vseučilišču in član gosposke zbornice. Cesar je nove ministre v pondeljek zaprisegel.
Rusko-japonska vojska.
Z bojišča v Mandžuriji ni nikakih vesti o novih bojih. Obe vojni si stojite nasproti v zelo majhni razdalji, niti en kilometer narazen. Vrše se pač tupatam majhni topničarski boji. Oba nasprotnika se močno utrjujeta. Pričakovati je, da bo v kratkem času prišel Kuropatkinu na pomoč oddelek generala Lineviča, ki je bil v Vladivostoku, posebno še zato, ker je sedaj Kuropatkin vrhovni poveljnik vseh ruskih čet, odkar je car zaukazal, da ostane admiral Aleksejev samo civilni upravitelj vzhodne Azije. Ako Linevič prispe kmalu s svojim moštvom, potem bodo Rusi lahko izvršili svoj načrt in obšli Japonce, s čimer bi jim bila zmaga zagotovljena. Seveda pa tudi redno prihajajo Kuropatkinu nove čete po železnici iz Evrope.
Veliko razburjenja je povzročil dogodek, ki se je pripetil ruskemu brodovju, katero plove v Azijo. Ruske ladije so plule po noči skozi morsko ožino med Angleško in Francosko. V sredi noči jim zastavi pot cela množica manjših ladij, izmed katerih so se nekatere jako sumljivo bližale ruskemu brodovju. Rusi so pozvali te ladje, da naj povedo, odkod so, ali ker niso dobili nikakega odgovora, so začeli streljati, da ste se dve ladjici potopili. Rusko brodovje je potem imelo prosto pot in je plulo dalje. Poškodovani ladji ste bili last angleških ribičev. Seveda so Angleži, znani prijatelji Japoncev, zagnali velikanski krik, češ da so Rusi vede in hote streljali na ribiške ladje. Angleška vlada je baje dala povelje svojemu brodovju, da naj zastavi Rusom pot, in zahtevala od ruske vlade, da kaznuje zločince.
Poveljnik ruskega brodovja, katero je sedaj v španski luki Vigo, je sedaj pojasnil, da se je zato streljalo, ker sta bili med ribiškim brodovjem dve torpedovki, popolnoma enaki japonskim, kateri ste se jako sumljivo bližali ruskim ladjam. Vedelo se pa je, da imajo Japonci namen, napasti ruske vojne ladje. Stvar je torej pojasnjena in razpor je poravnan. Seveda bi bilo za Japonce zelò dobro, ako bi se bilo rusko brodovje moralo umakniti nazaj, kakor so zahtevali Angleži.
O Fort Arturju pišejo Japoncem prijazni listi, da je že skoraj vsa trdnjava razdejana, da so si Japonci vzeli zopet dve utrdbi in da je mesto skoraj celo zgorelo. To poročilo je pač zopet izmišljeno, kajti iz Petrograda zatrjujejo, da Japonci niso zavzeli nobene utrdbe in da mesto ni gorelo. Fort Artur je pač za Japonce malo pretrd oreh, pri katerem si bodo najbržeje polomili svoje zobe.
Razne stvari.
Dva brata se zastrupila. Neka ciganka je dala sinovoma viničarice Macenovica na Velikem vrhu pri Zavrču na Štajarskem „sredstvo za pogum in moč". Bil je — arzenik. Ko je brat Ferdinand moral te dni k vojakom, spremljal ga je njegov brat Jurij na kolodvor. Brata sta pred odhodom povžila ono „sredstvo za moč in pogum". Brat Jurij je drugi dan umrl, brata Ferdinanda so pa v Celju v železniškem vozu dobili mrtvega.
Deset misli omožene ženske. Omožena ženska misli: 1. da je bila s 16. letom lepo, mlado dekle; 2. da je imela mnogo snubcev ali bi jih vsaj lahko imela, ko bi jih hotela; 3. da so njene
tovarišice starejše, kot pravijo; 4. da ima pravzaprav vendar le dobro srce; 5. da ljudje preveč govore o lepoti gospe A. ali gospice B. ; 6. da bi bil njen mož bolje storil, ko bi se bil vedno ravnal po njenem nasvetu; 7. da ima njena tašča precej neprijetnih lastnosti ; 8. da so njeni otroci lepši, kot otroci gospe C.; 9. da bi rada vedela, če gre njen mož, kadar gre od doma, vedno tja, kamor je rekel, da pojde; 10. da je treba usmiljenje imeti s — starimi devicami.
Mati — morilka. V Kalternu na Tirolskem vlada velika razburjenost. Soproga nekega delavca imenom Pernstich je na skrajno nečloveški način umorila svojo štiriletno hčerko. Nečloveška mati je s polenom tako neusmiljeno pretepla otroka, da mu je zlomila roke in noge. Nato je vrgla ubogo deklico v temno čumnato in jo tamkaj pustila, dokler ni revica od bolečin, gladu in žeje umrla. Morilka je truplo svojega otroka najprvo skrila, potem pa razrezala in v peči sežgala. Sedaj so našli kosti in so divjo mater takoj zaprli. To se je zgodilo med Nemci.
Kupujte narodni kolek!
Loterijske številke od 29. oktobra 1904. Trst	48	12	21	7	11
Line	85	77	59	21	31
NAZNANILA.

Vsaka rodbina
naj bi t svoj prid rabila le
Kathreinerjevo
Kneippovo sladno kavo
kot primes vsakdanji kavni pijaftL

';V.

Oddala se bo dné 31. decembra 1904
mežnarija na liozdanjah.
Biti mora prosilec dober organist in pevec; imeti mora klavir ali harmonij. Oženjen ali rokodelec ima prednost. — Dohodki: dobrih 380 kron v gotovini ter zraven lastno hišo, skedenj s hlevom, zagrajen sadni vrt, eno njivo, drva in steljo. V najem še lahko dobi svetà od sedanjega g. župnika. Prosilci naj se pravočasno osebno predstavijo v gozdanjskem župnijskem uradu, pošta Vrba ob jezeru.
Tsled selitve se proda
novo zidana, vili podobna hiša,
10 let davka prosta, 1 oral zemlje, lep vrt, sadno drevje, vodnjak, drvarnica, hlev, blizu mesta in železnice na prijetnem kraju z lepim razgledom, posebno primerno za vpokojence ali rokodelce na Spodnjem Štajarskem. Več pove uredništvo BMira“ v Celovcu.
J.'-- /•	/ «
M
Izvrsten okus kave dosežete s primeSanjem
Uydrove žitne kave
POSKUSITE! KS*« Vzorek dragovoljno. Poštna S kg. pošiljka 4 K 50 h franco,
.DOMAČI PRIJATELJ"
«sem odjemalcem zastonj pošiljam mesečnik.
Tfydrotia ledarna jitne kaCe rag a-VIII.
* j
Izjava.
Jaz podpisani Lovrenc Hojnik, posestnik v Švabeku, prekličem vse moje razžaljive izraze, katere sem jaz gospodu Jan. Pleschiutsclinigg-u, gostilničarju in mesarju v Pliberku, o priložnosti klanja enega mojih volov, to je 21. tega meseca, izjavil in tako njega častno razžalil in prosim tedaj obče, da mi gospod Pleschiutschnigg to odpusti.
liovrenc Hojnik.
Posestvo
v Brezju pri Rožeku, v obsegu 9 oral gozda, travnikov in njiv, je s poljedelskim orodjem vred po ceni na prodaj. Vpraša naj se pri Ivami čheckn, črevljarju v Rožeku na Koroškem.
Kratka koroška ovčja volna
na živali oprana, se vedno kupuje.
Naslov : Celovec, poste restante štev. IO.
Ilmiannina ?e v uaiem Pri ?raj§eini l\U Vabili vet Eppersdorf v občini Št. Janž pri
Mostiču (Brucki). Kovačnica ima stanovanje, lep vrt, polje in tudi nekaj travnika, potrebno orodje, dosti vodne moči, ker stoji pri Krki, kjer stojijo tudi mutni mlini, žaga in kolarstvo. Več se izve pri gospodu Karolu Scheriau p. d. Eppersdorfer, pošta Mostič (Briickl) na Koroškem.
Istrska vinarska zadruga
v Pulju
prodaja v svoji
podružnici v Heijaku,
Freihausgasse št. 3.
sledeča popolnoma naravna istrska vina za
sledeče cene na debelo, od železnice v Beljaku, brez sodov, v množinah od 56 1. naprej, in sicer : rdeča vina: Teran II. 36 K, Teran I. 44 K, Statela 36 K. Refoškat60K. Opolo (krvno vino) 56 K.
Bela vina: Namizno vino 40 K. Muškat II, 60 K. Muškat I, 104 K. D u ga v a 80 K.
Za točno postrežbo se jamči, sodi se dajejo na posodo.
Spoštovanjem
J. Kofler,
poslovodja.
liorske puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
Peter Wernig
e. kr. dvorni izdelovatelj orožja v Borovljah, Koroško. Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Slovenska gospodinja!
IPSP* Zavedaj se svojega rodu ter zahtevaj vselej in povsod cikorijo Cirilovo, torej slovensko, katera je najbolja inv prid družbe sv. Cirila in Metoda.
Naznanjam vljudno, da je ravnokar izšel moj
novi veliki cenik,
ki obsega čez 600 podob, in katerega razpošiljam zastonj in poštnine prosto.
Ker razpošiljam svoje blago po celem svetu, je to dokaz, da je isto res fino, da so cene nizke in postrežba poštena. Naj se zatorej vsak zanesljivo obrne do moje tvrdke.
Z velespoštovanjem
H. Suttner
arar in zalagatelj
c. kr. avstrijskih v Kranju.
uradnikov
Na Najvišje povelje Nj.
$
c. kr. apost. Veličanstva.
XXXVI. c. kr. državna loterija
za zasebne dobrodelne namene lustranske državne polovice.
Le-ta denarna loterija — edina v Avstriji postavno dovoljena — ima 18.435 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 512.980 kron.
Glavni dobitek je:
200.000 kron.
Za izplačanje dobitkov jamčijo c. kr. loterijski dohodki.
Žrebanje je nepreklicno dné 15. decembra 1904.1.
Ena srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo v oddelku za državne loterije na Dunaju III., Vordere Zollamtsgasse 7, v loterijskih nabiralnicah, tobakarnah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Načrti za žrebanje za kupovalce srečk zastonj.
Srečke se dopošiljajo poštnine prosto.
C. kr. ravnateljstvo za loterijske dohodke.
Oddelek za državne loterije.
Čisto nov, lehak, na pol pokrit
lili V cen0 P1-0^ kovaški mojster Martin Albrecht v Celovcu, Št. Rupertska cesta štev. 24.
ZdLra/vje je naj večje bogastvo!
Kapljice sv. Marka
Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni.
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo Izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v že-iodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele radi tega manjkati v nobeni meščanski m kmečki hiši. Dobivajo se samo: Mestna lekarna, Zagrel», zato naj se naročujejo točno pod naslovom:
Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg štev. 73, poleg cerkve sv. Marka.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajsterica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer Iranko dostavljena na vsako pošto:
1 ducat (13 steklenic) 4 K, 3 ducata (34 steklenic) 8 K, 8 ducate (36 steklenic) 11 K, 4 ducate (48 steklenic) 14-60 K, 5 ducatov (60 steklenic) 17 K.
Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim vspehom rabili kapljice sv. Marka ter popilnoma ozdravili. Ivan Baratmcič, učitelj ; Janko Kisui, kr nadlogai" Stepan Borčič, župnik; Ilija Mamič, opankar: Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljamc, seljak itd.
tt * t i iQ«n	Mestna lekarna, Zagreb,
Ustanovljena 1. IrfbU.	Markov trg št. 73, poleg cerkve sv. Marka.
Zdravje je naj večje bogastvo!

^ „H6tel Balkan64 — Trst
Piazza della Caserma (Narodni dom)
3 minute od južnega kolodvora in poleg pošte s 60 moderno opremljenimi sobami.
Restavracija — Dunajska kuhinja — Kavarna
za goste hotela posebna restavracija v I. nadstropju.
Električna razsvetljava.
Dvigalo.	Shujališce tujcev.	Kopališče.

r
s
Zahtevajte pri nakapa

Varstvena znamka.
chicht-ovo štedilno milo
z znamko „jeien66.
Pere izvrstno.
povsod !
Ono je	zajamčeno čisto	in brez vsake škodljive primesi.
Kdor hoče dobiti zares zajamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi	SP
dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT“ in varstveno znamko „JELEN“. uuuiva ^
Akcijski kapital K 1,000.000.
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
Zamenjava in eskomptnje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. _
Eskompt in inkaso menic. — Borzna naročila.
Centrala v Ljubljani. — Podružnica v Spljetu.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dné vloge do dné vzdiga.
Promet s čeki in nakaznicami.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Anton Ekar. - Tiskarna drnžbe sv. Mohorja v Celovcu.