Maribor se vrača k Dravi Author(s): Bogdan REICHENBERG Source: Urbani Izziv, No. 12/13 (junij 1990), pp. 36-38 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44180538 Accessed: 07-09-2018 11:19 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:19:32 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms St. 12, 13 / 1990 Bogdan REICI IRNBERG Maribor se vrača k Dravi Mariborska mest na aglomcracija je nastala v prvih obdobjih tega tisoč- lctja kot utrdba na križišču promet- nih in plovnih poti, ki so se tu stekale že od antike dalje. Okoli Ieta 1209 je nasclbina postala trg, Ieta 1254 pa mesto - ci vi tas - s približno 50 le- šeními hišami, postavljenimi vzdolž dravske terase. Lahko bi trdili, da sta reka in prehod čcznjo ustvarila mes- to, kar se je v nadaljnjih obdobjih poznalo kot danost, življenjc in na- vada. Razvilc so se rečne in obrečne dcjavnosti, kot npr. splavarjenje le- sa, mlini, usnjarne in strojarne, mcs- nice itd., čvrsto organizirane v cehih, katcrih dost ojanst veni náčin življc- nja je dajal poseben pečat podobi srcdnjcvcSkega mesta. Ta razmerja so se v Mariboru ohranila dolgo - iz provincialnega dremeža ga je zbu- dilo Sele 19. stoletje. Lahko bi trdili, da je mesto vse od nastanka južne železnice živelo na svojstven, malo arhaičen náčin, v tcs- nem sožitju z reko, ki jc vseskozi predstavljala smisel življenja in dela. Nova žclezniška proga je Maribor postavila v centralni položaj, saj je bil nekako na sredi progc Dunaj- Trst. Prastarim razvojnim vzrokom nastanka - križanjc kopnih in vodnih poti- je bil dodán šc eden, kar je mes- tu (v skladu / logiko razvoja) dalo ve- like gradbenc impulze. Razvoj mesta v drugi polovici 19.stoletja se ne da primerjati z nobenim obdobjem so- razmerno dolgc gradbcne zgodovine V odkritih tendcncah, da bi postal evropsko mesto, je Maribor - vzpo- redno z Gradcem - razvil elemente velikega mesta in ni brez praktične vrednosti vprašanje o nadaljnjem razvoju, kije bil z novo državno tvor- bo 1918 prekinjen. Prcj centralna le- ga se jc domala čc/ noč spremenila v periferno. Scvcda pa tudi velik raz- voj v 19. in predvsem v začetku 20. stoletja ni bil brez neugodnih po- sledic, ki so kasnejc v glavnem po drugi svetovni vojm [><»si.tk ļvdn» negativnega ra/vnja Splavarjenje po Draví je preprcčila izgradnja elek- trarnc Fala (cna prvih v monarhijií). industrijska produkcija je izpodri- nila manufakturno proizvodnjo, propadle so usnjarne in mlini, živ ljenje na Dravi je pričelo usíhati. Najtcžje posledice pa je brez dvoma pustila izgradnja državnega mostu, ki je ves promet z dravske terase dvignil na zgornji (14 m višji) nivo in Lent dobesedno odřezal od vitalnih mestnih tokov. Předci ob Dravi je pričel polagoma odmirali, razkroj in propad objektov pa jc sprcmljala sprememba sociálně strukture. Nc- koč središčni předci jc postal za- puščen mestni kot, ki so sc mu meš- čani raje ognili, in se jc od začetka 80. let spremenil v geto in slum. Nekako vzporedno z Lentom je pro- padal tudi Maribor, ki mu ves zamah socialističncga (industrijskcga) za- gona ni mogel dati nove identitete in gaje privedel vsc do roba eksistence. Če jc bil industrijski razvoj med obě- ma svetovnima voj nama Sc organski in jc ostajai v previdnem sorazmerju z okoljem in prirodnimi danostmi (lokaeija v Meiju - ob Dravi), je v obdobju po drugi svetovni vojni (v 60. in 70. letih) prekoračil präg na- ravnih resursov. Mejc med mestom in periferijo so sc zabrisale, tovarne so z rezervāti zasedle odlične povr- šine, mesto samo po sebi pa ni uspělo postati servis tej napihnjeni rasti. Še več, v razmerjih, ki niso imcla nič skupnega z osnovno logiko razvoja, je propadalo v središču in se dogra- jcvalo lc v plombah, ki niso bile ni- koli vsebinsko povezane. Maribor 70. let je bil torej mestna aglomcracija s propadlo srednjcve- ško substanco, slabo organiziranim mestnim središčem, začeto veliko- potezno stanovanjsko gradnjo na obrobju in ogromnimi industrijskimi rezervāti, ki so obij ubij ali razvoj dc- javnosti, ki tu nikoli niso bile doma. Prvi dokument, ki je na organiziran náčin opozoril na nekatere razvojne /agate, jc bil Generalni plan prenove dvtorjev B. Reichenberga in I. Re- cerja (izdelan v letih 1981-1983). Iz- hajajoč iz predpostavke, daje razvoj Í ali prenovo) mesta nujno uskladiti s 36 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:19:32 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV ŠM2J37ÍS spccifičnimi zákonitostmi notranje razvojne logikc - několiko posebne za vsako mesto -, je ta plan réorien- terai nadaljnje razvojne proeese Ma- ribora v njegovo središče in s tem seveda na obrežje Drave. Mesto mo- ra vase je bil slogan te dejavnosti, ki je imcla za posledico posege v Lentu, ponovno izgradnjo mest nega obrež- ja, predvscm pa zaustavitev (upočas- nitev) gradenj na pcriferiji. Po načclu, da le notranje čvrsto in kom- pakt no mesto lahko ustvarja dobre odnose s predmcstjem in periferijo, je v mariborskem primeru přišlo do poizkusa retrogradnega razvoja, tj. razvoja, ki skuša svoje bistvo najti v smiselncm upoštevanju na novo pro-učenih in redefiniranih razvoj- nih zákonitosti. Te pa tu pomcnijo reko, most, cesto, funkeije. U redit veni náčrt dela mestnega sre- dišča avlorjcv B. Reichenberga, B. Pečenka in I. Žnidaršiča (1988- 1989) je drugi pomemben doku- ment, ki v odnosu do generalnega plana prenove nadaljuje z razvija- njem osnovnih misii v območje izven srcdnjcveškega jedra. Gre za področje sorazmerno redko pozidanega cityja, prometno neu- godno razdeljenega z mestno vpad- nico. Ta náčrt je v realizaciji (soraz- merno veliko medijsko pozornost je usmerjala razstava in strokovne razprave) razen tendence zapi- ranja stavbnih mas v razpoznavne morfološke vzorce ponudil tudi idejo o nadaljevanju izgradnjc na obrcžju Drave - kot novi Lent, v posebnem merskem in likovnem odnosu do starega (stavbě na obzid- ju, izgradnja rečnih pomolov, vodenje prometa itd.). Ureditveni náčrt Taborskega obrež- ja avtorjev I. Rccerja in 1. Žnidaršiča (1988-1989) je v bist vu projekt pre- nove desnega obrežja mesta - južne- ga mostišča. Razen povzetih izho- dišč generalnega plana prenove je ta náčrt ponudil še eno zanimivo no- vost - poizkus oblikovne in funkcio- nálně vključitvc desnoobrežne pete starega mostu v novo mestno doga- janje. Natečajni projekt za ureditev mest- nega sejmišča avtorjev I. Goropev- ška, B. Pečenka, B. Reichenberga in I. Žnidaršiča (1990) se je najbolj dosledno lotil problema vključeva- nja Drave v novo mestno aglomera- cijo. Če so se prejšnji dokumenti brega le previdno dotikali in ga vsak po svoje urejevali, je ta projekt prvo fronto nove stavbne strukture radi- kalno postavil v vodo. Vključevanje Drave je tu rcSeno na "direkten" ná- čin, z ustvarjanjcm urbane rečne po- době pa je mestu v prcdelu, ki nadaljuje že omenjeno pozidavo de- la mestnega središča, odprlo povsem nove možnosti uporabe Drave. Opozoriti velja še na nekatere pro- jekte, ki prav tako forsirajo razvoj mesta ob reki. To velja zlasti za po- novno izgradnjo "mariborskih Be- netk" avtorjev B. Černeta in E. Jal- šovca, stavbě, ki jo je odplaknila iz- gradnja hidroelektrarne SD-1 v Zla- toličju. Ta hiša, ki je nepogrešljiva v 37 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:19:32 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms Št. 12, 13 / 1990 řečni sliki starcga mesta, bo v krát- kém odpravila vse očitke nekdanji mest ni upravi, ki je prehitro dovolila ruSitev srednjeveSke zgradbe. Priprave na izgradnjo "koroškega" mostu pomenijo pripravo trase za spcljavo zahodnc tranzitně obvozni- cc, ki utegne dobro razbremeniti sta- ro mestno jedro (predvsem Glavni trg in Koroško cesto) in s tem ponov- no odprcti diskusije o možnostih prcurejanja prometa v Lentu. V teku je izgradnja desnoobrežnega kolektorja, ki bo mest ne odplake te- ga predela odvajal v čistilno napra- vo. Razvoja rcčnega prometá in nckatcrih vodnih športov, ki so v zadnjcm času že dobro opozorili na- še, si v umazani reki sevcda ni mogo- če predstavljati. Povzcti vclja, da je rast v 80. letih nakazała nove vidike notranje izgradnje. Vsem poizkusom so bila skupna iz- hodišča v spoznavanju historičnega razvoja, znotraj katerega je reka eden najpomembnejših dejavnikov. Seveda ne gre zaključevati, da se je negativna težnja v mariborskem raz- voju s tem zaobrnila. Ti poi/kusi kažejo le, da je poslcdice potrcbno odpravljati pri vzrokih in da je spoz- nanje šele prvi korak k rešitvi. Bogdan Reichenberg, dipl. inž. arh.. Zavod za urbanizem Maribor, Maribor. 38 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:19:32 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms