DELAVSKA POLITIKA
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Uredništvo je v Mariboru, Raška cesta 5, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Neirankirana pisma se na sprejemajo. Uprava; Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.		Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1	Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 84.	Sobota 20.	oktobra 1928.	Leto III.
Kriza parlamentarizma in demokracije.
V svetovnem časopisju parlamentarci in teoretičarji razpravljajo o vzrokih krize v parlamentarizmu in o nedostatkih parlamentarne demokracije. Praksa je namreč Pokazala, da meščanska demokracija v parlamentarizmu ne ustreza, kar potrjujejo zlasti parlamenti, kjer je politična razcepljenost med parlamentarci velika in ni v Parlamentu nobena stranka ali ideološko enotna skupina strank tako močno zastopana, da bi v parlamentu imela sama odločujočo večino.
Demokracija pomeni po splošnih nazorih namreč, da večina sklepa in manjšina se mora pokoravati. Tudi taka demokracija le pravzaprav terorizem, ker, če imj večina le' en glas več kakor manjšina, se mora manjšina, ki je morda samo za en glas šibkejša, moralno pa mogoče celo mnogo jača, ukloniti. Taka večinska demokracija dela teoretikom prave skrbi jn so zaradi tega pričeli razpravljati o neki novi gospodarski demokraciji. Pravijo, da politična parlamentarna demokracija ni več izraz gospodarskih interesov, marveč v velikem delu le osebnih ali strankarskih spekulacij. Ako pa bi se uvedla gospodarska Parlamentarna demokracija, bi zopet prišli do izraza pravi interesi gospodarskostanov-skih skupin. Parlament naj bi torej volile gospodarske korporacije namesto političnih strank.
Oglejmo si to vprašanje vsaj nekoliko.
Rekli smo že zgoraj, da demokracija, ki bi absolutno odločala pod vsakim pogojem eventualno tudi z enim glasom večine, Pravzaprav ni čista demokracija. Demokracija pomeni ljudsko voljo, oblast. Prava demokracija mora absolutno vpoštevati vse Upoštevanja vredne želje in zahteve ter p°iskati pri svojem sklepanju ono pravo Pot, ki je najbližja splošnim, naziranjem in interesom. Demokracija torej obstoji v tem, da si nasprotna naziranja, v kolikor je to načelno možno in pravično, zgladijo pot, da pridejo do čim soglasnejših sklepov. To je šele pravi značaj demokracije, nikakor pa ne magari legalnoi ali zvijačno pokupova-nje glasov samo zato, da se dobi večino zaradi ožjih interesov v škodo večini. Prava demokracija more biti le plod sporaz-umljenja, razjasnjenja v zmislu splošnejših interesov, tako da se v tem ali onem vprašanju poizkuša dobiti čim izdatnejšo večino.
Politične stranke so prvotno tudi gospodarsko politične. S časom pa so postale
partizanske in zasledujejo v prvi vrsti strankarske interese, osebne ali oblast. Zaradi tega imamo danes demoralizacijo meščanskega parlamentarizma.
Kaj pa namerava doseči z gospodarskim parlamentarizmom moderna meščanska gospoda?
Očividno je na prvi pogled, da gre tu za to, da se bolj uveljavi v parlamentih gospodarska moč kapitalizma. Kapitalizem, čeprav še danes ukazuje državam, vsemu svetu, vendar v političnih parlamentih izgublja prejšnjo moč in ne prihaja več do prave moči. V trenutku pa, ko se ustanove gospodarski parlamenti, če poleg njih tudi ostanejo politični, bo kapitalizem, ki bo zastopan močneje v teh novih korporacijah kakor pa drugi gospodarski.Krp£j..deIavcev in konsumentov vobče, diktiral družbi to, kar bo zanj ugodno in delil milost poi svoje.
Vprašanje sicer še ni zrelo.'Govori in piše se pa tudi pri nas o nekaki gospodarski zbornic; v Italiji že imajo gospodarski parlament in tam delavstvoi sme zahtevati že danes izboljšanje svojega položaja le z dovoljenjem režima. V tem novem sistemu gospodarskega parlamentarizma vidimo nevarnost, da se delavskemu razredu vzame politični vpliv in možnost ekspeditivnejšega političnega boja.
Nismo proti ustanovitvi gospodarskih korporacij, ker je gospodarstvo važno vprašanje v razvoju. Odločno pa moramo biti proti temu, da bi se odpravil demokratični politični parlamentarizem in se mu vzela zakonodajna suverenost, dokler ne dobi kapitalizem z njim absolutno moč v svoje kremplje. Ni naša krivda, če meščanske stranke nimajo programov; mi ga imamo in hočemo potom politične moči svoj program uveljaviti danes ali jutri, toda uveljaviti. Demoralizacija meščanske parlamentarne demokracije nas ne sme motiti; če meščanstvo hoče, naj pogine v svojem blatu, kapitalističnih surogatov namesto političnega parlamentarizma pa ne rabimo, ker se nismo in se ne bomo izneverili svojim programatičnim načelom in zahtevam.
Zdelo se nam je potrebno, da opozorimo na to vprašanje, ki ga ventilirajo predvsem na evropskem kontinentu, hoteč vpo-staviti korporacijo, ki bi igrala varuha nad parlamenti ali jih pa celo odpravile in sama kot legalna korporacija diktirala svoje zakone.
Protidraginjska akcija v Ljubljani.
Protikonsumentska politika magistratne večine. — Mesarji sami ugotavljajo upravičenost cen mesu. Enostransko, brez konzumentskih zastopnikov setavljajo komisije.
Enostranskai, zgolj interese mesarske
Magistratna koalicija je sklicala na magistratu zaradi draginje tri enkete. O poročilu, ki so ga podali na eni teh enket, da uradniki in delavci preveč pijejo in zapravljajo, smo že pisali. —
Na zadnji protidraginjski enketi pa so sklenili klerikalci in demokrati dvoje:
1.	izdelati se mora nov tržni red, in 2. ugo. tove1 naj se stroški za kruh in meso. — Niso namreč verjeli, da ima prav veliki župan, ki je po svojih strokovnih svetovalcih napisal, da imajo mesarji pri vsakem volu in vsakem teletu in prašiču prevelike dobičke in da si zato ljubljanski delavci in uradniki ne morejo kupovati mesa.
Toda: naravnost nezaslišano pa je, kako se je sestavila komisija, ki naj ugotovi mesarjevo režijo in stroške ter ugotovi dejanski mesarski dobiček. —
Sami mesarji in njihovi zagovorniki v komisiji.
Takole so izvedli to »uradno« komisijo: trije ljubljanski mesarji so kupili tri vole, Plačali pa kilogram po 8 Din in več za živo težo. Cena pri nakupu je taka, da bi danes Vsi kmetje vriskali, če bi bila cena živini fes še vedno tako visoka! —
Ko je bil nakup izvršen, so vole seveda hitro stehtali, vsaj vemo, da ima vol Polne jasli, preden gre na semenj. — Na-favnost smešno pa so potem ugotavljali stroške: za vajenca, za pomočnika so vstavili zneske, ki jih seveda niti pomočnik niti vajenec nikdar ne dobita, nikdar ne vidita. Ali pa: za izrabo voza so računali 20 Din Pri enem volu! Tako kalkulacijo je napravila ta komisija, da je le čudež, da ni dokazala, da živi mesar samo od zgube! — Od take komisije tudi ni bilo pričakovati drugačnih rezultatov. Vsaj so bili v komisiji sledeči zastopniki: dva mesarska mojstra sta zastopala večino: ljubljanskega občinskega sveta. V komisiji pa so bili še: Predsednik mesarske zadruge, predsednik obrtniških zvez in vrhovnega obrtniškega sveta in tajnik trgovske in obrtne zbornice gospod dr. Ples. —
obrti zastopajoča komisija! Tako komisijo sestavi magistratna večina. Magistratni večini se ni zdelo vredno, da bi pritegnila k tej za konzumenta važni razpravi tudi zastopnike delavskih, uradniških organizacij in nepristranske strokovnjake.
Protidraginjska akcija, ki je splahnela v tako komisijo, je krepko podprla mesarje, težko pa prizadela konzumente. Tukaj ne velja noben izgovor niti zagovor. — Mesarski mojstri so lahko potem govorili o krivičnem in neresničnem govorjenju glede pretiranih cen, vsaj sa imeli ugotovitve uradne magistratne komisije na svoji strani. —
Take1 farse se pač ne smejo igrati na račun ljubljanskega prebivalstva.
Mi protestiramo proti takemu postopanju, zahtevamo, da se sliši in posluša na magistratnih enketah tudi zahteva konzumenta, zahteva ljubljanskega delavca in uradnika. —
Sedaj pa poglejmo še, kaka so izvedli sklep glede novega tržnega reda. Z velikim pompom so poročali demokratski in klerikalni listi, da so izdelali magistratni veči-narji že nov tržni red. Ker so dobili klubi občinskega sveta osnutek novega tržnega reda v izjavo in najmanj tri tedne je bilo časa, da se klubi o tem tržnem redu izjavijo.
Za ta tržni red so sklicali na magistratu posebno enketo. Na tej enketi naj bi posamezni zastopniki, povedali o osnutku tržnega reda svoje mneje in predlagali iz-premebe, ki jih smatrajo za potrebne.
Ko pa bi se morala enketa pričeti, smo ugotovili: demokrati na enketo sploh niso poslali nikogar. Za klerikalce pa je prečital mesarski mojster gospod Musar izjavo, katere vsebina je bila, da klub SLS sploh' ne sodeluje na enketi, kjer bi se obravnaval tako škandalozni osnutek tržnega reda. —
Z združenimi močmi so torej ubili svojega lastnega otroka, za katerega očetovstva ne morejo utajiti.
Pri tej priliki je treba pribiti to-le: za vse, kar se na magistratu godi, nosita pred javnostjo absolutno odgovornost obe koali-ran večinski stranki. — Odgovornosti se ne otreseta, četudi ignorirata enketo samo ali pa izjavljata, da preklicujeta očetovstvo.
Tudi akcija za ureditev razmer na trgu je torej doživela popoln polom in vprašanje je le, kako dolgo bodo še1 izrabljali potrpežljivost ljubljanskih konzumentov.
Gotovo je, da bodo klerikalci in demokrati med seboj hitro izravnali nelojalnost klerikalne delegacije, ki je lopnila na enketi po že razposlanem tržnem redu. Gotovo pa je tudi, da bodo ljubljanski kon-zumenti tudi enkrat spoznali, da je taka protidraginjska akcija zgolj pesek v oči.
2500 rudarjev na cesti!
Odurna igra
Trboveljska družba je z današnjim dnem ustavila vse delo, ker baje nima na razpolago dovolj vagonov za odvažanje premoga, ki se ga je nabralo že toliko, da -so prostori- polni. Kratkomalo, ista igra kot pred leti: Vlada se ne pobriga, da bi družba dobila dovolj vagonov za odvažanje premoga, ki je — nota bene — v glavnem namenjen za državne železnice. In ker ni vagonov, noče družba trpeti ničesar od svojega, ona ustavi enostavno delo, vrže delavce na cesto, naj stradajo, naj
se ponavlja.
plačajo s svojim stradanjem nepojmljivo brezbrižnost vlade, ki je tako imenitno organizirala in izboljšala svoj promet. Za Trboveljsko družbo je samo delavstvo poklicano plačati vse? Dela naj celo leto kot črna živina za najbolj črn kruh, da so profiti družbe vedno mastni; če ni vagonov, naj pa spet služi samo ono za presijsko sredstvo na vlado.
Imenitne razmere! Vredne naše vlade in naše Trboveljske družbe!
Kako dolgo še pojde tako?
Mariborsko delavstvo protestira proti
reakciji.
Na včerajšnji protestni shod v Mariboru je prihitelo zavedno delavstvo v velikem številu in borbeno razpoloženo. »Unionova« veranda je bila polna poslušalcev. Sodrug Jelen je otvoril shod, pozdravljajoč navzočega sodruga Eržena, ki je ravno^ včeraj presedel svojo zaporno kazen. Železničarska godba	je	odsvirala
»Internacionalo«, pevski zbor je pa odpel delavski pozdrav in »Internacijonalo«, nakar je sodr. Eržen, burno pozdravljen, poročal o	klerikalni reakciji,	ki	je	njega
vtaknila v zapor, klerikalnega urednika pa pustila na svobodi. Organizirali so celo armado duhovnikov proti njemu, proti enemu samemu, svoje svrhe pa le niso dosegli, ker je delavstvo danes še močnejše kot prej, pripravljeno na borbo do zmage. Omenil je nadalje tudi kričeč slučaj sodr. Kreveča,	našega državljana,	ki	je	pa bil
izgnan iz	države, včeprav so	tukaj	nedvo-
umni dokumenti, ki dokazujejo, da je pristojen v Metliko!
Govor sodr. Eržena je bil ponovno prekinjen po glasnih protestih in burnem odobravanju navzočih.
Govoril je nato Erženov zagovornik dr. Reisman, ki je burno aklamirah podal zanimiv historijat procesov, ki so se zadnja leta vodili proti Erženu. Zlasti se je pa bavil s procesom 27 mariborskih kanonikov in frančiškanov proti uredniku »Volksstimme«. Pri teh tožbah je značilno to, da so nastale radi Erženovega članka, ki je očital voditeljem SLS zvezo z nemškimi kapitalisti. Frančiškani so zahtevali kar pol milijona odškodnine. Ko je bil s. Eržen obsojen na tri mesece, se jim je zdela kazen prenizka in morali smo v Zagreb, da se je kazen znižala na en mesec
in denarna škoda na golih 2000 Din. Kot zagovornika — nadaljuje dr. Reisman — me je pri teh tožbah veselilo najbolj to, da sem videl, kako so se mase ravno po teh procesih vzdramile in vstale vse kot en mož, ker ste se upravičeno čutili tudi vi žaljene in tožene. In kadar ste ^tukaj protestirali, je šlo vedno za isto: Ue so vam vrgli iz kurilnice 11 najboljših, ni šlo le za tistih 11 žrtev, ampak za vas vse, za v^šo moč.
Govor dr. Reismana je žel viharno odobravanje. Delavski naraščaj je strumno ponovil delavski bojni klic, godba je za-svirala, pevski zbor je še enkrat zapel, nakar se je naglo formirala dolga povorka, s kolesarji na čelu, ki je korakala skozi mesto do Delavskega doma, vzklikajoč svobodi. Eržena so delavci nosili skozi celo povorko na ramenih.
Na shodu je bila sprejeta soglano naslednja resolucija:
»Na protesjnem shodu SSJ v Mariboru zbrani z ogorčenjem protestirajo proti ne-čuvenemu policijskemu terorju, ki se zadnje mesece vrši nad delavci na ta način, da policija in žandarmarija dela hišne preiskave po delavskih stanovanjih in zapira delavce brez vsake podlage, zlasti ob času štrajkov, ko se bori delavstvo za zboljšanje svojega življenskega položaja. Nadalje ogorčeno protestira proti policijskemu režimu, ki je zadnji čas pričel z izganjanjem lastnih državljanov, ki so poznani kot socijalistični agitatorji, kar znači težkp kršitev ustave. — Zborovalci zahtevajo odpravo izjemnih zakonov in preganjanja delavcev, svobodo organizacije, zborovanja in tiska. — Doli policijski režim, živela svoboda!«
Oblastni zbor SSJ za ljubljansko oblast.
Na temelju statuta SSJ čl. 11 sklicujemo za dne 11. novembra 1928 v Ljubljano
OBLASTNI ZBOR
s sledečim dnevnim redom :
1. Konstituiranje zbora.
2. Poročilo oblastnega tajništva.
3. Politični položaj v državi in taktika stranke.
4. Strankina organizacija in tisk.
5. Volitev oblastnega odbora in članov iglavne strankine uprave.
6. Razno.
Glasom čl. 12 statuta SSJ imajo pravico in dolžnost prisostvovanja oblastnemu zboru:
a) Delegati krajevnih organizacij, izvoljeni na krajevnih zborih. Organizacije do 30 članov imajo pravico do enega delegata in na vsakih na-dalnjih 30 po enega. Ostanek od 10 članov ima pravico do enega delegata. Število članov se določi na pod-
lagi števila prispevkov, katere je krajevna organizacija v zadnjih treh mesecih pred sklicanjem oblastnega zbora odračunala oblastni organizaciji.
c) Člani oblastnega načelstva in kontrole.
c) Narodni in oblastni poslanci, izvoljeni v oblasti.
č) Eden zastopnik izvrševalnega odbora SSJ in strankinega tiska v oblasti.
d) Po eden zastopnik socialistične mladinske in ženske organizacije v oblasti.
Delegati pod c imajo pravico do govora, nimajo pa pravice do glasovanja v točkah, ki se tičejo njihovega delovanja.
Oblastni zbor se prične točno ob pol 9. uri.
Vse krajevne organizacije morajo svoje delegate, kakor tudi predloge sporočati strankinem tajništvu v zmislu navodil tozadevnih vabil.
Oblastno načelstvo SSJ za ljubljansko oblast.
Občni zbor Zveze žena in deklet.
Ne mislim v tem kratkem poročilu o poteku tega občnega zbora podajati podrobnega poročila, ker nam je vsem pomen in delavnost te organizacije itak znana in se veselimo vsakega njenega pojava v javnem življenju, marveč le bolj o vtisku, ki sem ga dobil pri obravnavi dnevnega reda in pa sklepe. Organizacija ima 14 podružnic, od katerih jih je 12 povsem delavnih.
Občni zbor so pozdravile po svojih zastopnikih naslednje organizacije: Socialistični klub Delavske zbornice, Zveza železničarjev, Strokovna komisija za Slovenijo, Pokrajinsko načelstvo Socijalistične stranke Jugoslavije, podružnica »Svobode« v Šiški in Zveza gospodarskih organizacij.
Poročila sta podali predsednica s. M. Rakovčeva in tajnica s. M. Ajdiškova, blagajničarka s. K. Rakovčeva. Na predlog kontrole je bil nato absolutorij za blagajničarko in odbor soglasno sprejet.
Razvila se je nato razprava o tisku, to je o društvenem glasilu »Zenski list«.. List je težko finančno breme za organizacijo, dasi je majhen mesečnik. Volja organizacije pa je, da list vzdrži in le1 nekoliko več dobre volje članic bi bilo potreba, da bi se razširil, povečal in prinašal zlasti še zdravstveno in gospodinjsko snov, ki je sedaj ne more. Organizacija bo izvedla takoj večjo akcijo za tiskovni sklad in za razširitev organizacije, pri čemer bo apelirala zlasti na organizirano delavstvo vseh panog, da jo podpre, ker se organizacija smatra kot del delavskega pokreta, v katerem tudi vedno in povsod sodeluje.
Nadaljnje točke dnevnega reda »-Za svetovni mir«, »Kontrola porodov«, »Zaščita žena« in »Zadružništvo« so tvorile daljše razprave, ki so se vršile skozi in skozi resno in stvarno.
Moram ta svoj vtisk na tem občnem zboru tako jasno izraziti, ker sem videl, da sodružice, ki so se posvetile temu težkemu delu, opravljajo svoj posel z idealnim navdušenjem na eni strani, na drugi strani pa tudi s praktičnim razumom. Organizacija je prirejala že dosedaj razne akcije za enakopravnost žene, ženske dneve in predavanja. Vsega tega javnost ne vidi ali pa pozablja. V svojem listu so budile svoje sodružice in s tem vršile po svojih močeh zavest med njimi, kar pomeni važno vzgojno delo, ki je prineslo že do danes vsaj toliko sadu, da stoji ta organizacija trnno. Vse to Je organizacija izvedla s svojimi lastnimi močmi, dasi ji samo list pobere nad dve tretjini njenih dohodkov iz članarine.
Razen osrednje organizacije so pa vršile tudi podružnice precej dela s prirejanjem predavanj, družabnih sestankov in drugimi prireditvami.
Po izčrpnih debatah je bila sprejeta soglasno naslednja resolucija:
»Zveza delavskih žen in deklet«, zbrana na svojem II. rednem delegacij -skem zboru ugotavlja:
1. da se današnja vladajoča družba še ni izpametovala, kljub temu, da je zadnja svetovna vojna uničila na milijone človeških življenj in pohabila nešteto zdravih in krepkih ljudi, kakor tudi uničila nebroi materijelnih dobrin, ki jih je človeštvo vstvarilo. Sicer sklepajo vodilne države mirovne in prijateljske pogodbe, istočasno pa, mesto da bi zniževale izdatke za militarizem, jih še po-večavajo.
Skrajni čas je, da se države res razorožijo, ter ogromni denar, ki ga izdajaj^ za militarizem, porabijo v produktivne namene.
Poživljamo vlado, da porabi ves svoj vpliv na zunanje države v tem smislu, ter naj vsem svojim sosedom pokaže, da želi res mir. s tem, da se sama prva začne razoroževati.
2. Za omejitev in odpravo zakonskih tragedij terjamo reformo družinskega prava. Ugotavljamo, da bosta mati in otrok le tedaj resnično zaščitena, ko bo vsakemu državljanu že ob rojstvu zagotovljena vzdrževalnina in materi mate-rijelna pomoč za odgojo otrok.
Dalje zahtevamo žene za enako delo enako plačilo, ter javno priznanje gospodinjskega dela.
Ker smo si sveste, da zgoraj navedene zahteve ne bodo uresničene-, dokler ne bo imela prilike do sodelovanja v državi tudi proletarska žena, zahtevamo enako, tajno, aktivno in pasivno volilno pravico tudi za ženo.«
V novi odbor so bile izvoljene naslednje sodružice:
Odbor: Rakovec Marija, predsednica: Brezar Štefanija, podpredsednica; Aj-dišek Mici, tajnica; Sbaschnik Štefka, nam. tajnice; Rakovec Kristina, blagajničarka in Kramar Angela, nam. blag.; dalje Selan Mici, Jevnikar Angela, Vergel Mina, Miklošič Roza, Pastorek Fani, Bašelj Julija; v nadzorstvo: Haderbolc Vika in Ce-larc Mici; v širši odbor: Zugvitz Helena, Špiler Terezija, Klavs Julija, Justin Mici, Podlaha Ana, Pevec Marjana, Hafner Angela.
Lepo uspeli redni delegaeijski zbor je sodružicam dal novega poguma. Tudi mi se veselimo lepega napredka in zlasti pozdravljamo izjavo, da sodružice hočejo tudi v bodoče delati z nami v delavskem boju.
Statut socijalistične stranke Jugoslavije.
I.	Ime in cilj.
§ 1.
Ime stranke je:	Socijalistična stranka
Jugoslavije.
. § 2-
Cilj stranke je, da potom razrednega boja proletarijata, ne mesto kapitalističnega družabnega reda vpostavi socijalistično družbo.
§ 3.
Socijalistična stranka Jugoslavije je članica socijalitsične delavske internacijonale.
II.	Članstvo.
§ 4.
Člani postanejo lahko samo one osebe, ki priznajo strankin program in štatut in izvršujejo sklepe strankinih zborov. Članstvo se pridobi s pismeno pristopno izjavo na strankino lokalno organizacijo in izjavo, da
pristopivši član priznava program in statut socijalistične stranke. Vodstvo lokalne organizacije odloča o sprejemu novoprijav-ljene osebe v stranko. Osebe, katere se ni sprejelo, se morejo pritožiti radi tega na oblastni strankin odbor, katerega sklep o sprejemu je končnoveljaven.
§ 5.
Vsak strankin član je obvezan sodelovati pri širjenju in izgradbi stranke in plačevati določen strankin prispevek.
§ 6.
Od članov se pričakuje, da istočasno pripadajo tudi strokovni organizaciji svoje stroke, in da med svojimi poklicnimi tovariši širijo razumevanje za socijalizem in za strankino organizacijo in da služijo tudi v vsem svojem javnem življenju interesu delavskega razreda in socijalistisni ideji.
§ 7.
Noben član socijalistične stranke ne sme biti istočasno član kake druge stranke ali jo na kakršenkoli način podpirati.
§ 8.
Člani ne morejo postati osebe, ki se pregrešijo proti programu in štatutu stranke, kakor tudi oni, ki nasprotujejo sklepom strankinih zborov, ali ki v splošnem s svojim udejstvovanjem škodujejo interesom stranke.
Ravnotako ne morejo ostati več v stranki oni člani, ki kot delodajalci vstopijo v kak 'bojni kartel proti delavskim organizacijam.
III.	Strankin sestav.
§ 9.
V svrho lažjega poslovanja uprave in bolje vršitve agitacije in organizacije se stranka deli v oblastne, okrožne in lokalne organizacije teir vplačilnice.
Glavno strankino vodstvo določa območja oblastnim organizacijam z ozirom na strankine potrebe.
§ 10.
Več oblasti, okrožij ali občin se lahko združi v svrho skupne uspešnejše agitacije in drugih strankinih poslov, kakor tudi k ustanavljanju in vzdrževanju skupnega tiska, tiskarn, delavskih domov itd. V tem slučaju si izvolijo iz svoje srede skupen odbor. Za te odbore veljajo v odnošajih do glanega strankinega vodstva vse določbe, ki so obvezne za oblastne odbore. Za posebne zadeve in potrebe lahko oblastni odbori medsebojno izvolijo še posebne pododbore.
1. Oblastni odbori.
§ 11.
Oblastni zbori se vrše vsako leto. Skličejo se po oblastnem odboru, ki določa zanje čas, kraj in vsakokratni dnevni red. Sklicanje oblastnih zborov in njih dnevni red se mora vsaj mesec dni prej objaviti.
§ 12.
Pravico udeležbe na oblastnih zborih imajo:
a) Delegati lokalnih organizacij, izvoljeni na rednih letnih občnih zborih. Lokalne organizacije do 30 članov volijo enega delegata, za vsakih nadaljnih 30 članov še po enega. Ostanek najmanj 10 članov ima pravico do enega delegata več. Število delegatov se določi po povprečnem številu članov, za katere je lokalna organizacija obračunala določen prispevek oblastnemu odboru za zadnje tri mesece pred sklicanje® oblastnega zbora.
b) Delegati vplačilnic. Posamezne vpla-čilnice v oblasti se lahko združijo in volijo svoje delegate po številu svojega članstva kakor pod a).
c) Člani oblastnega odbora in nadzorstva.
d) Člani strankine parlamentarne sku' pine, izvoljene v dotični oblasti in zastopnik1 kluba socialističnih narodnih poslancev.
e) Po en zastopnik oblastne skupščine iz vsakega okrožja.
f) Po en zastopnik strankine eksekuti-ve in strankinega glasila dotične oblasti.
g) En zastopnik tajništva ženske organizacije, izvoljen na oblastnem zboru.
h) En zastopnik oblastne mladinske organizacije, izvoljen na letnem občnem zboru.
Delegati pod d) in e) imajo posvetovalno pravo brez glasovalne pravice pri onih točkah dnevnega reda, ki se tičejo njihovega delovanja. Oni morajo oblastnemu zboru poročati o svojem delovanju in prejemajo od njega nadaljne smernice.
(Dalje prihodnjič')
Dnevne
Erženu v pozdrav.
Pozdravljen sodrug, zdaj spet v naši vrsti! Ko ti je črna reakcija vzela svobodo, ni mislila, da dela si sama v škodo. Preganjanje vsako še bolj nas učvrsti!
Jetnišnic zidovje idej ne uniči!
Zdaj na delo, sodrugi, s podvojeno silo, žrtvujmo svobodi vso moč svojo čilo, naj še tako togotijo se črni biriči!
A. T.
Bivši minister Miloš Savčlč — posredovalec med Zagrebom in Beogradom. Po
izjavah z obeh strani, zlasti Marinkovičeva belgrajska »Pravda«, kaže spravljivost z Zagrebom. Najprej hočejo urediti parlamentarna nasprotstva, potem pa politično-upravna. Savčič je tipal v obeh taborih in stopi te dni v razgovore s predsednikom radikalne stranke Aco Stanojevičem. Vladna koalicija, zlasti tudi Davidovič, se bodo branili dajati večje koncesije, volitev se pa tudi boje. Zato upa Savčič, da se v kratkem posreči ustvariti jasnost v spornih zadevah in temeli za formelna pogajanja. Pri-bičevič pa pravi, da iz te moke ne to kruha.
Dr. Maček je šel v Prago na zborovanje »zelene internacijonale«, to je kme-tiške internacijonale. Pravi, da je bilo vabilo tako avtoritativno, da je moral iti na kongres.
Dr. Pribičevič je še vedno hud in pravi, če bo režim razpisal volitve, da jih opozicijonalna koalicija ne bo priznala.
Politično vzdržnost je na škofovski konferenci v Zagrebu priporočal papeški nuncij Pellegrinetti, ker se klerikalno časopisje krega med seboj zaradi sedanje politične situacije. Iz tega bi bilo razvidno, da se škofi glede dr. Koroščeve politike niso zedinili.
Za dalmatinsko agrarno vprašanje, o katerem smo zadnjič pisali, se v vladnih strankah pričkajo. Tudi na zagrebški škofovski konferenci so razpravljali o tem vprašanju, pa so rekli, da se cerkvenih po-
novice.
sestev nikakor ne sme razlastiti in izročiti kmetom, ki jih obdelujejo. S tem sklepom so pravzaprav že zapečatili zakonito ugodno rešitev tega vprašanja, ker, če škofi ne puste razdeliti cerkvenih posestev, so s tem priznali, da so proti razdelitvi. Za klerikalno stranko, ki je v vladi, je s tem to vprašanje rešeno tako, da bo proti razdelitvi zemlje kmetom, čeprav je nekoč ravno klerikalna stranka silno propagirala agrarno reformo. Zato je malo upanja, da dobe dalmatinski kmeti pod tem režimom zemljo, čeprav je v ustavi garantirana razlastitev veleposestev v prid obdelovalcem in kmetom.
Skrbni madžarski monarhisti. Madžarski monarhisti so naročili za princa Otona Habsburškega krasen kraljevski ornat v baročnem stilu. Upajo torej, da bo, Oton še njih kralj. — To je prava epidemična manija za kralji!
Prijateljska pogodba z Grčijo je &°' tova in ho podpisana najkesneje v 40 dne*1. Veljala bo za pet let. Dosežen je sporazum v vseh glavnih točkah. Tako pravijo poročila. Kaj vsebuje pogodba — o tem ne povedo ničesar. Skrivnost diplomacije je zlP sploh, še hujše zlo pri nas, kjer bi bilo treba delati z odkritimi kartami, ker že vsa ostala politika sloni na laži in hinavstvu.
Seja skupščinskega odbora, ki razpravlja o dalmatinskem agrarnem zakonu, je bila v pondeljek nesklepčna, ker so )° bojkotirali vladni poslanci. Kapitalističnim režimovcem seveda ne more biti pri srcu beda kmetiškega delavstva v Dalmaciji' enako kakor tudi drugod ne.
Dejstev tudi laži ne spravijo s sveta-Glasilo ljubljanskih »knedelrevolucijonar-jev« je trdilo zadnjič, da. smo mi pisali 0 splitskih volitvah neresnico. Zato moramo povedati ponovno, da so se komunisti v Splitu pogajali z meščanskimi strankami z8 volitve in so o tem pisali vsi listi. Šele zadnji hip so odstopili od koalicije, ker jim buržuazija ni ugodila in so se zbali pred
LEO SILA:
Človek mrtvaikih lobanj.
Kronika raztrganih duS.
56
Zopet so se ji vlile debele solze. Njena izpoved me je dušila, da nisem mogel izpregovoriti ničesar. Pretežko je bilo in prenaglo, kar sem izvedel. Drugi dan mi je pokazala roke in ramena, Poznali so se ji modri odtisi. Oče jo je po noči tepel . . ,
Vzkipelo je v meni. Tolažil sem jo z izbruhi groženj, ki so se me polaščale. Obljubljal sem ji, da ustrelim gostilničarko, če še enkrat 'prestopi prag naše hiše. Njo in sebe. Meni je vseeno. Tega ne prenesem več. Oče je tiran. Sedaj razumem, zakaj črti tudi mene. Jaz sem bil vzrok, da se je moral z nj.o poročiti. Bržkone se je igračkal z njo, kot se igračkajo mladi fantje z dekleti, pa jih posledico prisilijo do poroke. Vedel sem, da se kregata večkrat, toda šele danes sem spoznal, da se sovražita . . . Zakaj vraga se ljudje poročijo, če se pozneje sovražijo? Ne premislijo, da radi tega trpe otroci najbolj. Ne vedo kam spadajo. Oče in mati se sovražita in oni so, ki nosijo posledice . . . Lani sem inštruiral v rodbini bogatega Nemca. Tudi tam je vladal razdor. Gospa zase, gospod zase. Gospa se je baje ljubimkala s prejšnjim inštruktorjem, mladim suplentom Hlebcem, ki mu država premalo plača. Ne more/ živeti. Gospod ga je nagnal, ko je izvedel za njuno ljubimkanje in je iztaknil mene. Gospa je lepa in prijazna. Hodita vsak svoja pota. Izvedel sem, da si mož že več let vzdržuje kot metreso neko modistko. Nekoč sem ju srečal na vlaku. Peljala sta se iz Avstrije . . .
Ali se vsaka ljubezen tako razkroji? ... Po slikah sem videl, da sta se v mladosti ljubila. Sedaj pa, kakor da sta se naveličala drug drugega. Sedaj se je vse razdrlo. Ali ni mogoče temu vzrok, ker sta se ljubila preveč telesno? . . . Ali ima Mirko prav?
(Na Sonjo ne upam v tej zvezi niti misliti . . . Sonja mi je kot daljni sen . . . Ali ga bom dosegel? . . .
Moram ga.«)
Danes je staro leto. Peljem se zopet v mesto nazaj. Oče je sicer godrnjal, toda jaz moram iti zaradi »Otroške tragedije«. Na sv. Tri kralje nameravamo gostovati v................Nekam težko mi
je bilo, ko sem se poslavljal. Ali je tudi on občutil, da pravzaprav bežim z doma . . .
*
S Sonjo sva se dogovorila, da bom točno ob polnoči, ko bo ura bila dvanajst in ibo nastopilo novo leto, pod njenim oknom žvižgal. Karkoli. Kar mi bo prišlo na misel. Mislila je, da tega ne storim, da se samo šalim, Pa bom. Saj samo zato sem odpotoval že danes. Sicer bi lahko še jutri . . .
Binica ne spi cele noči. Binica joče in vzdihuje za podporučnikom, od katerega ni nobenega glasu več. Samo dve kratko pisani kartici je pisal. Pa nič naslova ni pripisal. Že troje pisem mu je napisala. Troje težkih hrepenenj svojega srca. V prvem ga poljublja, v drugem je v skrbeh, v tretjem piše obupano . . .
Dragi! Kje si, da se me ne spomniš nič več. Tvoja mlada Binica hrepeni po Tebi in trpi, ker ni glasu od nikoder. Ali si pozabil nanjo?
Ne muči je. Njena mlada duša je vse poln3 ljubezni do Tebe. Samo za Te živi, samo za
Te
trpi in čaka . . . Rada bi spet čutila poljub Tvojih sočnih ustnic, rada bi se predala Tvojemu objemtl' Žejna je ljubezni, žejna dobrih ljudi, ki bi )o ljubil*' kot ljubi ona nje . . .
Pri nas pa je tako žalostno in pusto. Oče ie, pijanec, mati je bolna in v gostilno zahajajo r^zfl1 ljudje, ki stegajo roke po meni. Lepe besede g°' vorijo kot Ti, toda jaz jim ne verjamem. Ravn° zato pa vedno bolj hrepenim po Tebi, po topli 'be' sedi Tvojega srca. Ne zabi svoje Binice . . .
Z drhtečo roko je zalepila pismo, s solzami £3 je zapečatila. Zadnjo njegovo kartico je pregledal3 s povečalnim steklom, da bi razrešila ime kr3)3 poštnega pečata. Tje je poslala pismo v gorečem hrepenenju. Teden dni je čakala, danes se je pisifl0 vrnilo. Prečrtano, umazano. Daleč je hodilo in z nerodno roko je bilo napisano: nepoznat — natrag' Kam	nazaj?	Binici je v joku in	v solzah	otrp'
nilo srce.	Nocoj	je Silvestrova noč. Oče tje	ves^
in poje. Še mati se je vzdramila in črnolasi P°' granični komisar stiska Binico k sebi, kot jo r stiskal takrat, ko ju je zalotil Leo.	.
»Binica! Nič mi nisi zvesta! Nič. Ali si pozabi 3 tisto noč ob reki, v parku, ko so valovi tako lepfj šumeli in je mesec tako skrivnostno sijal? Kdo je izpoljubil Tvoje ustnice, da so Ti tako hladne 1 mrtve . .	. Kam	hrepeniš	-
Tako	govori	pijani komisar in	jo gleda	z za
rečimi očmi.	„■
»Pijva, Binica, novo leto vstaja!« Trčita in » ' nica pije, pije, pije ... da si ohladi razgreto dus da si zaceli raztrgano srce.
delavstvom. Dejstvo je tudi, da so se hoteli družiti s kmetsko-demokratsko koalicijo buržuazije, se z njo pogajali in so o tem tudi pisali njih listi. Ker pa buržu\zna koalicija ne da nanje nič, so ostali na cedilu. Tako se pogajajo ti ljudje za hrbtom delavstva, potem pa vpijejo: lažeš, lažeš! Mi pa Pravima, da je iskrenost do delavstva prva naloga delavskega pokreta in njega zaupnikov; vse drugo je navaden švindel.
Tudi desetletnica. Dne 15. oktobra je minilo deset let, ko je izdal avstrijski cesar Karl zadnji manifest o federalizaciji države, v kateri bi posamezne narodnosti dobile avtonomijo kot narodnostne zvezne dežele monarhije. To je bil obupni korak zadnje Husarekove vlade in vladarja, ker ]e že nekaj dni pozneje nastal prevrat, ki je končno zapečatil vojno in staro avstrijsko državo.
Državni nameščenci In protidraginjska akcija. Proti protikonzumentskemu nastopanju ljubljanske magistratne koalicije je energično, nastopila tudi uradniška organizacija. V zadnji številki njenega glasila »Naš glas« glasno protestira proti dosedanjemu postopanju in zahteva, da se interesi ljubljanskih konzumentov drugače in boljše zaščitijo, kakor pa je to doslej delala kle-ro-demtokratska koalicija. — Le na eno Pa moramo opozoriti strokovno uradniško organizacijo: zaslombe v tem boju more in mora iskati pri delavskih organizacijah in napačno je, da je tokrat ignorirala te organizacije. To je napačna pot, po tej poti ne bo uspela s svojo akcijo in nikar naj se ne boji rdečih in lačnih delavcev. V boju proti draginji moreta uspeti le, če bosta delavec in uradnik skupno in složno nastopala. Takega skupnega in složnega nastopa se očividno boje zastopniki uradništva, čeprav so ravno radi tega doživeli že marsikatero razočaranje. — Iščite torej stika Pri delavcih!
Veliki zrakoplov »Grof Zeppelin« je priplul brez posebnih nezgod v Ameriko. Rabil je 112 ur in je napravil okoli 9900 kilometrov dolgo pot, ker se je moral izogibati pomorskim nevihtam. Po desetih dneh se zopet vrne v Nemčijo. Na poti mu je vihar povzročil dve poškodbi, ki pa sta bili za silo popravljeni.
Boj za kralja na Ogrskem. Na Ogrskem sta dve monarhistični stranki; eni hočejo, da postane kralj Oton Habsburg (legitimisti), drugi pa, da se kralja svobodno voli. Diktator Bethlen hoče sedaj iz-premeniti ustavo, kar se bo tikalo- glavno vprašanja kralja. Socijalnodemokratična stranka je pričela oster boj proti tej nameri in pravi, preden se bo odločilo, ali bo Ogrska monarhija ali republika, se mora vprašati narod, ki naj s plebiscitom odloči, ali je za republikansko ali monarhistično obliko države. Oboji monarhisti se pripravijo na monarhistični puč; če jim bo uspel, je v rokah madžarskega naroda, ki Je gotovo sit že sedanje bele roke.
Tiskovna svoboda v Ital!]). Mussolini se je zadnjič pobahal, da je v Italiji tako popolna svoboda tiska kakor v nobeni drugi državi. Rekel je, da smejo listi pisati vse in o vsem, kar je v interesu fašizma. —-I repovedana je pa celo kritika fašizma. In to naj bo svoboda tiska!
Pogreba žrtev pri porušenju nove hiše v Pragi se je udeležilo okoli 20.000 oseb. Iz razvalin pa še vedno niso izkopali vseh
Shod v Šiški pri LjuMjani
je danes v soboto ob 8. uri zvečer pri g. Lasanu (Kreonu). Na dnevnem redu: Ljubljanske občinske zadeve in politični položaj. — Vsi na shod!
Zeiss-Punktal Peteln, Maribor: Besede tri, so za oči!
Gosposka ulica 5.
žrtev. Grozovito svarilo je to za vse, ki so i odgovorni za gradbo stanovanjskih hiš.
Krojaški pomočniki, zaposleni v konfekcijski delavnici Drago Schwab v Ljubljani, se nahajajo v stavki. Plače pomočnikov so bile sedaj od kosa (akord), a tako nizke, da pomočniki ne morejo več izhajati z njimi. One znesejo od 160—280 D pri 10-urnem delovnem času. Pomočniki so bili že tako naveličani garanja, da tega niso mogli več prenašati. Vsled tega so
poslali spomenico g. Schwabu, da naj se vpeljejo stalne tedenske plače. G. Schwab na dvojno spomenico in na osebno intervencijo ni hotel dati odgovora, vsled tega so pomočniki v sredo 17. t. m. zjutraj stopili v stavko. Poživljamo vse krojaške pomočnike Slovenije, naj nikar ne iščejo dela pri tvrdki Schwab ter s tem pokažejo svojo solidarnost. Vsi ljubljanski krojači bodo moralno in materij alno pomagali svojim kolegom do popolne zmage.
Angelo Cerkvenik:
Poklicni in nepoklicni umetniki.
Misli k polemiki med Tonetom Seliškarjem in Miho Malešem.
Srečno sem dočakal, da je polemika ponehala. Zdaj menda lahko napišem tudi jaz dvoje, troje misli — ne o polemiki, marveč o vprašanju samem. Gre za vprašanje, more li biti profesor, učitelj, finan-car, iblajtar, rudar, cestni pometač istočasno tudi — slikar, kipar, muzik, pisatelj, pesnik?
* * *
Človek, ki je po svoji naravi rezultanta najmnogovrstnejših komponent, nosi v sebi značaj, voljo, hotenja matere svoje in svojega očeta, dedov in pradedov; v njem se kopiči tisočero ljudi, ki se drug drugemu čudijo, pogostoma drug drugega ne poznajo. Včasih prevladuje v njem idealist, marsikrat ciničen negativist, včasih modrec, mnogokdaj bebec. Pogostokrat srečamo ljudi, ki očitujejo genialne poteze, včasih pa ne razumejo najpreprostejših stvari, najbolj vsakdanje matematike. Na videz obupno bebčast bebec napravi kakšno dejanje, ki naenkrat sunkovito prese-če ravno linijo njegovega bebčevstva. To je tako pogost pojav, da sem se moral mnogokrat čuditi ljudem, ki tega ne razumejo! (Morda je to reprociteta genijev..) Nekako podoben pojav je nagnenje pri tehniku, matematiku, fiziku — da se vse njegovo hrepenenje usmeri v kakšno diametralno nasprotno smer, da se zarije v glasbo, sentimentalno, semtertja solzavo liriko. Poznal sem poklicnega rablja, ki je po vsej svoji naravi bil pesnik. To so tiste komponente, to so tisti mnogi ljudje v enem samem človeku! Zdi se mi celo neobhodno potrebno, da vse te komponente pridejo do možnosti čim globokejšega izživljanja... Močnejše komponente, seveda, zmagujejo. Okoliščine, v katerih marsikateri človek živi, ga čestokrat naravnost silijo v neko drugo smer, v drugačen milje, ki mu je potreben, kakor je njegovemu telesu potrebna različna hrana. Sploh nam pogoji obnavljanja človeškega telesa mnogokdaj kažejo na vzporedne potrebe in pogoje čisto duševnega življenja odnosno obnavljanja tega življenja. Tudi praksa nam potrjuje to domnevo, kajti nemogoče nam bo najti človeka, ki bi mu bilo uspelo usmeriti vse duševno življenje izključno le v eno smer. To bi dovedlo do absurdnosti: človek bi postal idealen bebec... bebec, ki bi bil obsojen na absolutno bebčevstvo. Že sama narava človekova se proti enostranosti razvijanja človeške individualnosti silovito brani. Zato je razumljivo, da se vsak človek v večji ali manjši meri vsestransko razvija in da je v življenju mogoč samo takšen človek, ki se vsestransko razvija.
Zato smo imeli v vseh dobah močne individualnosti, ki so razvile svoje posebne sposobnosti na mnogoterih teriščih z izrednimi uspehi. Da, nepobitno dejstvo je, da so na raznih teriščih odnesli lovorike baš ljudje, ki na prav tistih teriščih niso bili »strokovnjaki«. Vzemimo n. pr. Leonardija da Vinci. Bil je slikar, kipar, arhitekt, kemik, mehanik, geolog... Bil je vse, bil je nič! Njegove geološke teze, iz katerih so tedanji strokovnjaki - znanstveniki javno norce brili, danes d rži j oi To je en sam primer. Podobnih primerov bi lahko navedel na stotine! Leonardo da Vinci je svoje bistvo razdesetoril... Prav za prav ... razdesetorjen se je rodil. Tudi akademija mu je manjkala in šolska izpričevala (?!) Zato bi rad pripomnil naslednje:
Ni važno, da se človek, ki ni strokovnjak, ki pa vendar po svojem bistvu teži k tisti stroki, ni važno, da se takšen človek zarije v knjige in požre vso tozadevno literaturo od Noeta do kakšnega danes živečega odličnega pijanca, marveč je važno, da ima možgane na pravem mestu. Važno je, da pozna osnovna načela, dognane rezultate, vse drugo je odvisno od njegovega intelekta. Naj navedem zopet kakšen konkreten primer! Pedagog in še celo dober pedagog ne more biti vsakdo; ki je preštudiral vso staro pedagoško ropotarnico ... Prepričan sem, da utegne biti marsikateri učitelj, ki pozna osnovna načela pedagogike, mnogo boljši pedagog, nego tisti pedagog, iz čigar knjig se je učitelj moral učiti osnovnih pojmov pedagogikei Gre le za vprašanje, koliko intelektualno močan je učitelj in zna li ustvariti med seboj in poverjeno mu deco tisto simpatijsko razmerje, ki je neobhodno potrebno, ima li že v svoji naravi nekatere neobhodno potrebne pogoje, da postane dober pedagog. Učitelji, ki so že po' svoji naravi deci antipatični, ki dece ne ljubijo, takšni učitelji se morejo naučiti na pamet vse, kar se njihove stroke tiče, in vendar ne bodo nikdar dobri pedagogi.
Da je bil, recimo, Leonardo da Vinci učitelj, bi bil brezdvomno dober pedagog. Seveda, kvalifikacije ni imel, spričeval tudi ne ... Imel pa je mnogo, mnogo ljubezni za otroke... Da je bil učitelj — kakor je bil vse, kar si moremo misliti —, ali bi bil Leonardo zatoi kot slikar in kipar kaj manjši? Ali ni bil Michelangelo, ki ga g. Maleš v polemiki omenja, Leonardijev učenec? (Ne mislim, da je k njemu hodil v šolo!) In naposled: Michelangelo tudi ni bil samo slikar in kipar! Nameščen je bil kot arhitekt! In je odjedal kruh akademskim slir karjem... No, dobro, pa še Meštrovič! Tudi Meštrovič je bil in je menda še profesor! Alternativa »Ali slab profesor ali slab kipar« bi lahko držala, v tem primeru pa ne drži. Bil bi pa tudi lahko i slab profesor i slab kipar ali pa slab profesor in dober kipar ali dober profesor in slab kipar... Kajti nič ni absolutnega! Samo dejstvo, da je kdo poklicen pesnik še ni jamstvo, da je dober pesnik in da je sploh pesnik, kakor ni naslov akadem. slikarju nikakšno poroštvo; da je> akadem. slikar res dober slikar in sploh umetnik. Imamo kopico absolviranih akad. slikarjev, ki so kot slikarji absolutno neproduktivni... Lahko pa se včasih zgodi, da je tudi kakšen akademski slikar res dober slikar. . Seveda mora takšen slikar pozabiti dobršen del tistega, česar se je v akademiji učil...
Tudi splošna izobrazba i duha i srca je nemalo važna! Pod »splošno izobrazbo« ne mislim šolskih spričeval. G. Maleš bi lahko ne' imel nobene druge šole razen ljudske šole, bil bi lahko tudi neakademik (učil bi se lahko privatno), pa bi bil lahko vseeno dober slikar ... Tako pa ima sigurno kakšno srednjo šolo in maturo in še akademijo povrhu, pa še vedno ni dober slikar, vsaj za moj okus ne.
Šola, akademija, poklic — vse to ima pač nekakšen, včasih cel6 izreden pomen, a poglavitnega pomena je vendarle nadarjenost posameznika, njegova ljubezen in neko že od narave usmerjeno nagnjenje. Poklic, ki mnogokrat ni v nobeni direktni zvezi s
Čulkovski:
Za Štruco komisa.
Že teden dni so marširali. Brez prestanka so jih Rusi gonili od vzhoda proti zapadu, preko oblačne, blatne, požgane, pomandrane, oskrunjene in obupane Galicije, proti temnim soteskam Karpat, iki naj bi jim dale pribežališče.
Dan in noč, brez prestanka. Jed-va da so tu in tam smeli odpočiti par ur v kaki zapuščeni, napol požgani šupi, kjer ni bilo ne slame, ne stelje. A jedva so pospali, zopet znamenje »alarm« in šlo je nevzdržno naprej, na begu pred sovražnikom, ki je bil neprestano za petami.
Navadno so počepali do smrti izmučeni po robu ceste, v obcestnem jarku, »n še tisti ‘trenutek zaspali v nemirno, minutno spanje, od katerega so ostajale trepalnice svinčeno težke.
Šli so po blatni, razvoženi cesti, v dveh, treh vzporednih kolonah. Ar-tileristi so preklinjali nebo in zemljo, ter vlačili težke lafete, katerim so se k°^f.sa do osi vdirala v blato, s pomočjo izposojenih pripreg naprej. Gladni konji, do golih kosti obtolčeni s težkimi koli, so se jedva še držali
na nogah. Tu in tam je kakšen s poslednjimi silami zganil svoj oskubljen in blaten rep, zadnjič mrzlično vztrepetal z grivo in se zgrudil v blato, priklenjen za oje k svojem tovarišu, ki se je žalostno nagibal k njemu. Še glasneje so bile kletve, v očeh ar-tileristov se je čital obup in brezpo-močno jim je uhajal pogled v daljavo. Pristopil je podčastnik in sprožil svojo pištolo konju v uho. Nato so ga odpeli in s pomočjo kolov zavalili v jarek. Konjski kadaver je jarek zajezil, da se je voda razlila čez cesto, nad katero so molile konjeve noge, da se kosti strahotno hreščale pod kolesi.
Mimo je galopirala konjenica na penastih konjih, ki jim je izpod kopit brizgalo blato na vse strani. Del ceste ob nasprotnem jarku je zavzemala pehota, korakajoča v ne-izravnanih kolonah, brez reda, trudna, lačna, žejna in od temena do pet oškropljena z blatom; na obrazih so se pod skorjo nesnage jedva razpoznavale oči in usta, z naprezanjem poslednjih moči, naprej in naprej.
Hodili so cel prejšnji dan, celo noč, in v novem, sivem, meglenem in žalostnem jutru še ni nič kazalo, da bi skoro prišli do oddiiha in da bi si sko-
ro mogli s čim zamašiti razjedajočo praznino v želodcih. Polja so bila o-ropana in pusta. Niti surovega korenja niso nikjer več našli. Kolone so se neprestano ustavljale. V temi se je vsa ta mešanica le s težavo pomikala naprej. Trudni vojaki so z zaprtimi očmi lezli drug za drugim, ravnajoč se po nedoločnih sencah hrbtov spredaj idooih in po šumu njihovih korakov. Gibali so se povsem mehanično; njih misli so se ustanovile na edinem predmetu, ki jih je še mogel zanimati: kup slame, po katerem bi se mogli izlekniti in štruca komisa, ki bi jim razpadala pod zobmi in polzela po hrapavem grlu. Njih sanje so bile same potice, kranjske klobase, štruklji in žganci s kislim zeljem. Pekel in nebesa so izgubila zanje ves svoj pomen.
Zopet se je kolona ustavila iz kdo ve kakega vzroka sredi ceste, sredi noči, v blatu in dežju. Preobilica vojaštva in vojnega materijala se v svojem begu ni mogla na edini cesti razvijati v reden pohod, vse to se je neštetokrat in na neštetih krajih u-j stavljalo in drenjalo, razvijalo in zo-! pet krčilo, kakor da bi ogromna de-j ževnica lezla preko pokrajine.
(Dalje prihodnjič.)
je bilo' glasovitih v starih časih.
Danes obstoji samo eno čudo, zato pa tem bolj znano po svojih 7 prednostih, a to je
tSchicht
Terpentin:
Mih
kakšnim umetniškim udejstvovanjem, utegne marsikrat odločujoče vplivati na umetniško udejstvovanje posameznika. Vzemimo zopet baš učiteljski poklic. Dober učitelj, ki dan za dnevom živi z decoi, ki jo ljubi, se poglablja v duševno življenje te dece, mora — posebno če je portretist — silno obogateti svoje umetniške potence. Ziv dokaz za to sta dva otroSka portreta bratov Vidmarjev, ki sta vsekakor umetniško izredno dovršeni deli.
In še nekaj:
Učitelj, profesor, uradriik, ki so obenem umetniki, niso navezani na pare, ki jim jih nudi umetniško udejstvovanje. Vsi ti se morejo posvetiti umetniškemu udejstvovanju zgolj iz nagnjenja za panogo umetnosti, ki jim je posebno ljuba.
Nepoklicen umetnik pri svojem delu po navadi ne misli na materijalne dobrine. Računa pač lahko ž njimi (to priznam!!), toda odvisen ni od njih! Ta neodvisnost pa je za umetnika najbolj zaželjeno dejstvo, kajti oficijalna kritika .poreče lahko karkoli, sta. rokopitna publika prav tako — on ponese veliko laže še tako negativna kritiko«, on se Ji more smejati v brk baš zato, ker mu umetnost ni poklic, marveč in zgolj — zmisel njegovega življenja!
Ne poklic — zmisel! To ni geslo; to je dejstvo!
Saj imamo pri nas nekoliko poklicnih slikarjev. Človek vzame v roke kakšno publikacijo in se škandalizira nad takšno perijodično »umetnostjo«! Tisočkrat ljubša mi je najslabša fotografija, nego takšna poklicna umetnost!
To je pač odvisnost, kruh!
Naposled pridejo v poštev še mnogoteri drugi oziri, ki so v ozki zvezi z de^ narno odvisnostjo, to so n. pr.: politični, osebni, religijozni in dr. Takšen umetnik vedno trepeče, če se spozabi in pove kakšno resnico. — Tega mu s čisto človeškega stališča ni moči zameriti, a da je s tem svoboda njegovega udejstvovanja in umetniškega tvorjenja dokaj občutno zavrta, o tem ne moremo dvomiti. Res je, tudi drugi poklici in tudi »svobodni« poklici omejujejo svobodo posameznika, vendar pa je svoboda umetnika, ki ni poklicen umetnik, mnogo širša, negoi svoboda tako zvanega poklicnega umetnika. Tako zvanega sem rekel zategadelj, ker ne verujem v absolutno poklicnega umetnika, ker sem prepričan, da je tudi akademski poklicni slikar
v pretežni meri — rokodelec, ki se marsikdaj PO svojih produktih malo razlikuje od kakšnega boljšega rokodelca, sobnega slikarja! Možnost omejevanja čim svobodnejšega ustvarjanja bi se mogla izključiti le pri genijalnih umetnikih. Genijalen umetnik — če je genijalen — pa je baš toliko genijalen, če je morebiti bil ali če še vedno je — cestni pometač, kakor v primeru, ko je akademski in poklicen slikar!
Za umetnika tedaj ni merodajno, če se poleg umetniškega udejstvovanja (reete: izživljanja), bavi še z drugimi poklici, nasprotno: drugi poklici mu skoraj vselej ru-dijo možnost intenzivnejšega umetniškega izživljanja. Tudi šola ni zanj merodajna. Baš umetniško izživljanje potrebuje najmanj šole, vsako drugo življensko udejstvovanje je potrebuje več! Saj šola, ki je — vsaj v današnjih razmerah — po svojem bistvu uniforma, ne more in ne sme biti merodajna za najjačjega borca proti vsakršni uniformi — umetnika! Teoretično se šola in umetnost sploh izključujeta Umetnik, ki mora biti tudi intelektualno dozorel nad povprečnost, bo vendar s privatnim študijem znal najti tisto majhno število biserov, katere bi mu nudila šola, zavite v kup ogromnega balasta! Poišči si bisere z balastom na ogenj! (Mimogrede naj omenim: TJmetmk, ki je obenem šolnik - primer lolstega edini more ustvariti umetniško solo, ki je nedvomno boljša, nego tip uniformirane šole z vso uniformirano pedagogiko vred!
* * *
Interesantno bi bilo še posebno poglavje o slovenskem poklicnem umetniku! Napisati bi mogel o tem kar kompletno knjigo ... Nekaj pa moramo povedati: Zelo žalostno* in umetnika nedostojno
MAMA KA M J E
♦1
RAZSTAVA
sz
Maribor.
7.—21.OKTOBRA
je tisto večno vzdihovanje ob prilikah otvoritev raznih razstav, da slovenski narod umetnikov ne podpira, da jih zanemarja, pozablja itd. itd.! Umetniku, ki mu umetnost ni poklic, ni potrebno vzdihovati! Mislim, da more vsakdo razumeti, zakaj... » * *
Zaradi pičlo odmerjenega mi prostora sem svoje misli le bežno orisal — če pomislimo, da je to vprašanje neizmerno široko. Morebiti se v marsičem motim, a bistveno je in ostane neizpodbitno: Vse dobe, vsi narodi, vse zemlje so rodile gerii-jalne tvorce, ki so izvrševali po več po-klicov obenem. In le tisti bo afirmiral trditev, da ne more biti učitelj obenem dober slikar, ki bo dokazal, da ni nikdar noben učitelj, uradnik, delavec ali poljedelec bil istočasno tudi dober, velik, pogostokrat ge-nijalen umetnik! To mora razumeti vsak še tako preprost delavec, tembolj bodo razumeli to gospodje z akademsko izobrazbo!
Kurilniška afera zopet pred sodiščem.
Radi znanih dogodkov pred Velikonočjo v mariborski kurilnici drž. žel. so bili obtoženi železničarji pred okrajnim sodiščem oproščeni, ker ni bilo nikakih dokazov, da bi bili tedaj koga žalili, kakor so bili obtoženi. Že poprej pa je bil radi istih žalitev in radi konflikta z inž. Koudelko pri okrajnem sodišču obsojen ključavničar Martin Dobič iz kurilnice. Ta se je proti sodbi pritožil in se bo vršila v torek 23. oktobra ob pod 10. uri na št. 53 okrožnega sodišča vzklicna razprava. S tem bodo vsaj kazenske zadeve radi razburljivih dogodkov v kurilnici končane, sledile pa bodo mnogo resnejše civilne tožbe odpuščenih železničarjev proti erarju.
Stanovanjske razmere v Mariboru. — Prvega januarja 1928 je bilo v Mariboru 7319 družin; v istem času je bilo vseh stanovanj v Mariboru 6575; torej je bilo brez stanovanj 744 družin. — Od januarja do 30. sept. 1928 soi si hišni lastniki osvojili, ozir. preuredili v poslovne prostore 120 bivših družinskih stanovanj in se je s tem povečalo število družin brez stanovanj. — V teh devetih mesecih se je omožilo 180 parov, ki soi pomnožili za toliko število brezstanovanjskih družin. Povečana industrija, obrt in trgovina je privedla v Maribor 85 družin. Tako ie v Mariboru 1113 družin brez stanovanja! Sezidalo se je v tem času okoli 350 stanovanj, ostane primanjkljaj 863 stanovanj. Poleg tega je v Mariboru okoli 700 nezdravih stanovanj. Maribor bi rabil še torej okoli 1563 stanovanj, da bi zamogla biti vsaka družina v svojem zdravem stanovanju. Največ povoda za primanjkovanje stanovanj in za nezdrava stanovanja da industrija, ki za svoje nameščence nič ali zelo malo zida. — Značilno je tudi podraževanje stanovanj. Hišnim lastnikom se znižujejo davki (hišno-najemninski . davek in pridobnina),
oni pa povišujejo najemnine na dvakratno zlato pariteto. Tako so se kljub povišanju najemnin davki hišnim posestnikom znižali, najemojemalcem pa naložili novi, ne glede na povišano najemnino. Razen tega so najemojemalci popolnoma izročeni na milost hišnim posestnikom.
Iz našega teatra. Kakor smo poročali v zadnji številki lista, se je v torek, dne 16. oktobra otvorila letošnja sezona v celiskem gledališču z gostovanjem mariborske drame. Igralo se je komedijo L. Fuldeja »Ognjenik«. Moramoi reči, da smo bili kljub pikantni vsebini igre in kljub dobrim igralcem razočarani, ker smo za o-tvoritev sezone pričakovali nekaj vsebinsko boljšega. In kakor nismo moralisti v smislu moralistov iz gotovih krogov, smo mnenja, da bi za take »komedije« moralo biti na reklamnih plakatih natiskano »Za mladino neprimerno«. Da imamo prav, nam priča oglušujoče ploskanje in kričanje med mladino pod toliko in toliko leti, ki se je udeležila predstave v častnem številu in ki je videla v pikanterijah vso »kunšt« gledališke umetnosti! Upamo, da bo prihodnjič boljše!	-H.
Predavanje o radiju. Ljudska univerza priredi v pondeljek 22. t. m. ob 20. uri v risalnici meščanske šole predavanje o radiju. Predaval bo priznani strokovnjak g. Ludvik Fajgel, ki bo prihodnje tedne tudi vodil tečaj o radiju, kar je posebno za amaterje važno. Sodrugom priporočamo, da se tega predavanja in tudi tečaja udeleže v velikem številu.
Občinske volitve v Arzi-Sah pri Zagorju.
Sijajen uspeh delavstva.
V nedeljo, dne 14. oktobra, so se vršile občinske volitve v občini Arziše. Vlo-
ženih je bilo 5 kandidatnih list in sicer 2 klerikalni, 1 združena*delavska in 2 demokratski; dobile pa so; 1. SLS 59, 2. delavska lista (kršč. soc.) 29, 3. združena delavska (soc. in lev.) 213, 4. napredna delavska zveza 23 in 5. SDS 122 glasov. Odbornikov dobijo (v oklepaju število odbornikov pri volitvah leta 1925); klerikalci 5 (1 J)* socijalisti in levičarji 12 (5), demokrati 8 (9) odbornikov.
Najslabše so odrezali klerikalci, ki so zgubili celih 6 mandatov. Demokrati so izgubili enega, in to kljub temu, da imajo ves pazniški zbor za seboj. Delavstvo je pri tej priliki odločno pokazalo, kake vrednosti so za njega takozvani krščanski socijalisti, ki so dobili komaj 29 glasov in napredni delavci, ki so dobili komaj 23 glasov, a podpisov so morali imeti 50; a delavstvo je dalo svoje glasove združeni delavski listi, katere nosilec je bil naš so-drug Cencelj Franc.
Iz teh volitev se jasno vidi, kam privede delavstvo sloga in enoten nastop v borbi za svoje pravice. Stara trdnjava klerikalcev in demokratov se ruši, a dviga se stavba delavske razredne misli. Sodrugom pa, ki so prišli v novi zastop, naročamo, da se odzovejo v polni meri svojim dolžnostim, ki jih imajo napram svojim sotrpinom v občini in s tem svojim delom pokažejo, da so oni edini pravi zastopniki delovnega ljudstva.
Pri prihodnjih volitvah mora biti občina popolnoma rdeča!
Studenci pil Mariboru.
Dne 20. oktobra ob 7. uri zvečer priredi tukajšnja krajevna organizacija socijalistične stranke v gostilni Majhenič družinski večer z raznimi zabavami.
Sodrugi in sodružice, kakor tudi somišljeniki stranke, se vljudo vabijo na to prireditev.
BENZIT
TAPETNIŠKA DELA
Popravila se izgotavljajo prvovrstno po najniijih cenah, garniture, otomane, žične vložke, preproge, zavese, žimnice, sobna in kuhinjska oprema itd. cenejše nego kjerkoli drugie, pri
rapetniška trgovina, izdelovanje žičnih vložkov, trgovina opreme mobil
MARIBOR, Krekova ulica it. 6.
Nabirajte
nove
naročnike
Ali ste že krili T
svoje potrebe v tiskovinah ■
Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po najniijih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd.
Ljudska tiskarna d. d.
Maribor, Sodna ulica St. 20
tka: Ljudska t»karaa d. d. v Mariboru, predstavitel) Josip Ošlak v Mariboru.
_ Za pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.
Deževnica v lastnem domu!
Trda voda žre milo!
Povzroča apnene madeže v perilu !
Deževnica
je mehka voda. — Pri močnem stvaranju pen osigura popolno delovanje pralnega sredstva in tako tudi vgodno poceni pranje.
— Trda voda je za pranje pe-	N
rila nesposobna, ker naredi milo	^
k večjem delu nevporabno in	>
tako prepreči stvaranje pen in	E
delovanje pranja.	m
Mehka voda za prati!
Najenostavnejše in najboljše sredstvo, da se trda studenčnica ali voda iz vodovodov omehča, je dodatek od nekaj Tri. —	ro
Zatoraj:	g
K vsaki pralni vodi vedno nekaj pestipolno Tri!