L. TROHA 1-7-44 122 SEATON ST., TORONTO, 2.
EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont.
Bntered as second class matter at the Post Office Dept. Ottawa.
Boj proti fašizma; j« boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto........................ $3.00
Za pol leta............................1.75
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
Vol. 2. No. 70.
Priče 5c.
TORONTO, ONTARIO FRIDAY, JULY 21, 1944
Priče 5 c.
Let. 2. št. 70
Reakcija na delu v pred volivni kampanji
Kvibeški nacionalisti sovražnika naroda, a zvesti hlapci fašizma
Ottawa — Fred Rose, odposlanec delavske progresivne stranke v federalni zbornici poslancev, je v svojem značilnem govoru o tekočih razmerah, v deželi zlasti pred federalnimi volitvami prihodnjo jesen, močno po-vdaril o potrebi narodnega edinstva in pa vlade, katera bi bila sestavljena od delavskih, liberalnih in drugih napredno-progresivnih poslancev v edinstvenem frontu proti torijevcev in kvibe-
III
letalce
London — Tekom zadnjega tedna in na podlagi poročila tajnika za vojne zadeve Sir James Crigg, ki je podal gornje poročilo v poslanski zbornici pravi, da celotno število dosedaj pobitih zavezniških letalcev znaša 152, katere so Nemci pobili pod že omenjeno obtožbo, namreč da so skušali pobegniti. Petdeset letalcev je bilo pomorjenih pri pokusu bega Stalag Luft, 3 vjetniš-ko taborišče ne daleč Dres-den, od katerih je bilo šest Kanadčanov. Crigg je vložil protest preko vlade v Švici, katera zastopa Britske interese v Nemčiji, ter dodal, da bodo odgovorni odgovarjali pred vojno kriminalno komisijo.
tez japonske armade
Chungking — Kitajska a-rmade, katera se že sedem let bojuje proti japonskega imperijalizma, je v borbi za važno železniško križišče Hengyang od 23 junija do 14 julija pobila 14 tisoč Japoncev.
Japonci naskokujo ta važen železniški spoj Canton-Hankov železniške proge, toda vsi dosedanji naskoki so bili brez uspeha. Kitajska armada če tudi. daleč zadaj v orožju je vzdržala svoj položaj na tem kraju bojne črte.
Dokler kitajska armada vodi odločno borbo skoraj na živlenje in smrt proti japonskih imperijalistov. notranja reakcija na čelu z Chang Kaišekom, podžiga notranji razkol med ljudstvom vsled svojih političnih motivov, kar je pa v korist japonskih imperijalistov. Posamezni krogi seveda skušajo zvrniti krivdo Kitajskim komunistom, k,ar je napačno in ne-odgovarja resnici. Za notranji razkol znaša krivdo kitajska reakcija, katera se bori z vsimi silami proti socijalne pravičnosti kitajskega naroda, za svoje lastne interese, toda v času, ko je potrebna zedinjenost naroda kot največja opora za zmago nad japonskimi vpa-dniki.
KRIZA V JAPONSKIH KROGIH
San Francisko — Napram poročilu iz Tokija, general in vrhovni poveljnik japonske armade, Hideki Tojo. je bil zadnje dni odstavljen. Njegova odstavitev kot vrhovnega poveljnika je prišla en dan potem, ko je a-dmiral Shigatero Shimada, kot minister marnarice rezi-gniral. Njegova razignacija je povzročila notranjo krizo v japonskih krogih.
Generala Tojo je nasledil gen. Yoshirijo Umezo, toda ista vest ne pove podrobnejše o vzroku njegove odstavitve. Posamezni krogi so mnenja da je nasledila vsled večjega in zaporedoma poraza japonskih sil na Pacifiškem otočju.
ških Nacionalistov.
Prihodnje volitve so tembolj značilne je dejal Fred Rose, če računamo na zmago nad sovražnikom ne samo ;na bojnem polju, marveč tudi v zaledju na našem domačem pragu. Po mojeifi mnenju ne zadostuje zmagati fašizem v Evropi in na bojnem polju, tembolj moramo gledati tudi na to, da je fašizmu naklonjena reakcija premagana in njeno delo popolnoma omejeno vsepovsod. Le tedaj lahko govorimo o popolni zmagi nad fašizmom, je dodal Fred Rose.
Kot znano v Kvibeški provinciji se vršijo provinciona-lne volitve dne 8 avgusta. Posamezne stranke naprimer: Union Nationale, Blok PopuLaire in takozvani Jako-binci, vred z torij evci si prizadevajo zaseči oblast v prihodnjih volitvah. Vprašanje provincionalnih volitev za Quebec provincijo, je važno vprašanje za celo Kanado. Kajti nacional-šovinistični voditelji skušajo zanetiti rasno mržnjo med francosko-kanadsko govorečim ljudstvom in drugimi narodnimi skupinami. Voditelji teh strank so se javno izrekali proti vojnega nabora in proti tega, da kanadska armada sodeluje na bojnem polju v Evropi, zaeno pa, da se Quebec provincija odcepi od ostalih provincij v Kanadi. Vsled svojega stališča proti narodnega edinstva podžigajo nacionalni šovinizem in anti-semitizem, posebej pa reakcionarno gonjo proti u-nijskega in delavskega pokreta, ker slednja sta največja ovira proti proširjeva-nju fašistične idelogije med ljudstvom z strani nacionalističnih ireakcionarjev.
Delavci glasujte pri volitvah za delavske kandidate!
Pregled bojevitih črt proti fašizmu
Rdeča Armada prekoračila Curzon Črto
* ————— -
ŠEST SOVJETSKIH ARMAD PRODIRA NA 550 MILJ DOLGI BOJNI ČRTI OB BREST-LITOVSK, WARSAVI IN BALTIŠKIH REPUBLIKAH
Rdeča Armada je prekoračila "Curzon črto," 45 milj severno Lwowa, ter njeni o-delki nastopajo z bliskovito naglico na 550 milj raztegnjeni bojni črti. V dnevnem poročilu maršal Stalin je naznanil z dne 19 tg. m. o šesti armadi pod vodstvom maršala Koneva, katera je z bliskovito naglico potisnila nacistične sile na umik med Lwowora in Kovelom v razdalji 125 milj in ogroža celo južno nacistično črto na tem kraju.
Radio komentator iz Berlina priznava, da je situacija postala resna z novo ofenzivo maršala Koneva, namreč šeste sovjetske armade, katera se nahaja na vratih Nemčije in je prvega dne napredovala več kot 15 milj. Kar je pa še bolj važno je to, da odelki maršala Koneva postavljajo v lok nacistične sile med Lwovom in Brest-Litovsk. Lwow je zelo važen železnički certer za centralno in vzhodno Evropo.
Položaj Rdeče Armade točasno je, da se njeni odelki nahajajo v predmestju Brest-Litovsk, 22 milj od Bjalistoka, 108 milj od Wa-ršave in severno pa na vratih vzhodne Prusije. V zadnjem tednu je osvobodila na stotine mest in vasi, ter vsi znaki kažejo, da njena ofenzivna moč še ni do cela za-
poslena, kajti na južni črti v Rumuniji in Karpatskem prelazu, čakate še dve armade za ofenzivni vdarec.
Med tem značilna je izjava nacističnega generala, ki je bil vjet zadnje dni. General Edirtund Hofmeister od 41 nemškega tankovske-ga korpusa pravi: "Najboljši dokaz poraza za nacistično armado je poraz v Belo-rusiji. To je obenem dokaz neumnosti Hitlerjeve komande, ter notranjega nesporazuma med starejšimi in mlajšimi generali. Ogromne izgube so bile prizadete vsled vrhovnega poveljstva, katero ni vpoštevalo kritiko in prigovore. Kritika je bila podvržena smrtni kazni."
Napram izjavi omenjenega generala bi bilo vsaj deloma ugotovito, da je nastala v nemški komandi kriza in kakor nadaljne vesti trdijo, več generalov je bilo odstavljenih in pobitih z strani Gestapa. *
Skozi Moskvo je zadnjega tedna šlo 57.600 nemških vjetnikov, med temi večje
število generalov, ki so bili vjeti v sedanji ofenzivi Rdeče Armade. Nad milijon prebivalcev Moskve, je opazovalo nacistične vjetnike, ki so korakali po 20 in 30 v vrstah, katerim se je prožila priložnosti videti prestolico Sovjetske Unije, Moskvo, toda ne po načrtu nemškega fašizma. Ljudstvo se je vzdržalo ob pogledu na sile takozvanih "nepremagljiv-cev" in zločincev, da ni vp-rizorilo nobenih izpadov, toda v popolni zavesti opravičenega sovraštva za ogromne ljudske in materijalne žrtve, ki so jih prizadeli nemški razbojniki na sovjetski zemlji.
DAN OSVOBOJENJA SE PRIBLIŽUJE
Moskva, 18 jul. — Sledeči brzojavni pozdrav je bil sprejet in odposlan maršalu Titu, ob priložnosti proslave 534 obletnice borbe Slovanov na Grinvaldu, proti nemških in italijanskih vpadni-kov, katera se je vršila v Moskvi 15 junija. Pozdrav se glasi:
"Tebi vodja jugoslovanskih narodov, Tito, pošiljamo naše tople bratske pozdrave! Mi smo se zbrali v znaku proslave 534 obletnice slavne bitke na Grinvaldu v kateri so združene sile slovanskih narodov vred z bratskim Latviškim narodom, zadale porazni vdarec nemškim vpadnikiMii. Ni pa tako daleč dan, ko^bo zadan poslednji smrtni udarec potomcem tedanjih tetonskih vitezov —- Hitlerjevim vpadni-kom."
"V borbi svobodoljubnih narodov proti hitlerjeve Nemčije, narodi Jugoslavije zavzemajo prvo mesto. Njihove zastave so okrašene z ne-izbrisanom slavom. Cel svet ve, o junaški borbi Narodnoosvobodilne vojske in slavnih Partizanov Jugoslavije. Cel svet se ponaša z neprimernim junaštvom in hrab-
ZAVENZISKA OFENZIVA V NORMADIJI
MONGOMERY PRAVI 156 TISOČ SOVRAŽNIH SIL IZBRISANIH ZA ŠEST TEDNOV
VOJNO POROČILO IZ JUGOSLAVIJE
NARODNO OSVOBODILNA VOJSKA IN PARTIZANSKI ODELKI ODKAR JE VOJNA POBILI NAD 300 TISOČ SOVRAŽNIH VOJAKOV IN ČASTNIKOV
Glavni stan maršala Tita
— Najnovejše radio poročilo glavnega stana maršala
iz
Tita, poroča o vojnimi operacijami v Jugoslaviji sledeče :
V	Sloveniji so Nemci pod-vzeli ofenzivne operacije v pravcu Starega Loga in Kočevja. Naše edinice zadajajo težke izgube sovražniku. Nemci skušajo preiti v ofenzivo proti Bosiljevo-K a r 1 o v-a-c predelu, toda naše edinice so z uspehom razbile ta poskus. Partizani so na petih krajih razstrelili železniško progo Trst-Ljubljana. Ena sovražna baza je bila vniče-na in pri tem 15 Nemcev vje-tih. železniška proga Gorica -Piedtcole, je bila razdjana na več krajih. V tem področju so bile vničene tri sovražne baze in zaplenjena večja zaloga vojne opreme in municije.
V	Slavoniji je na 28 krajih razdjana železniška proga Brod-Vinkovci, ter pognan v zrak železniški most. Proga Batrana-Slavonska Požega, je bila pretrgana na sedem mestih. Razdjana sta dva mosta pri Slavonski . Požegi, ter zavzeta sovražna baza Lukšič. Vničena je elektrarna v Kutjevu, katera je služila za industrijski pogon v Slavoniji. Okrog 150 sovražnih vojakov je ubito v borbi za elektrarno.
V	Dalmaciji so Nemci po-dvzeli ofenzivo v sinjskem oodročju z svrho da se po-laste žetve. Naše edinice so v proti-napadu odbile sovražno ofenzivo in zadale sovražniku težke izgube. Na
hribu Biokovo odelki 2 in 73 nemške divizije vred1 z nekaterimi bolgarskimi edini-cami, so podvzeli ofenzivne operacije proti naših edinic.
V zapadni Bosni so naše edinice zavzele sovražno bazo Kozarec. Pri tem spopadu je bilo pobitih 150 nemških vojakov, zaplenjena večja količina vojne opreme. Odkar je vojna začela, Partizanske edinice so pobile nad 300. tisoč sovražnih vojakov in častnikov.
Na vsih drugih vojnih zonah in področjih odelki Narodno-osvobodilne in Partizanske vojske, so v odločni borbi proti nemških vpadni-
ODLIKOVANJA ČASTNIKOV IN VOJAKOV
Ottawa — Zadnjega tedna vojaški department je podal več imen kanadskih častnikov in vojakov, ki so bili odlikovani za hrabrost v zadnjih operacijah v Italiji in Normandiji v Franciji.
Med odlikovanimi se nahaja 32 let star major J. Keefer Mahony iz New We-stminster B. C., kateri je bil odlikovan z križem Victoria, ko je kljub temu da je bil ranjen, vodil svojo četo v I-taliji v borbi proti nacističnih tankovskih odelkov in z tem zavstavil njihovo prodiranje. Zatem je večje število vojakov in drugih podčastnikov, ki so bili odlikovani za hrabrost na bojnih črtah.
KANADSKE VOJNE ŽRTVE
Ottawa — Minister za narodno obrambo je naznanil, da znašajo kanadske vojne žrtve od pričetka vojne do 31 marca t. 1., 21,689 oseb.
Celotno število mrtvih na bojnem polju znaša 6,793, pogrešanih 430, vjetih ali interniranih 3.629 in ranjenih pa 10,837.
kov, četnikov, vstašev in drugih narodnih izdajalcev.
Glavni stan zavezniške a-rmade, 19 jul — Stotine bri-tskih tankov je vdrlo skozi sovražno črto južno in vzhodno mesta Cean v Normandiji in dospeli pred odprtim poljem, na kar so nastopili britski in kanadski pehotni odelki, ki so prekoračili cesto Cagny-Vimont sedem milj vzhodno predmestja Fa-uborg de Vaucelles.
Nadalje poročilo pravi, da
Konferenca zaveznikov
Washington — Državni tajnik Cordel Hull, je naznanil da pridejo predstavništva Vel. Britanije, Sovjetske Unije in Kitajske v Wa-shington, enkrat v prihodnjem mesecu. To bo prvi mednarodni sestanek v zadnjem četrtstoletju, katerega namen je organizirati svetovni mir, pravi Cordel Hull.
Vlada Združenih držav je pripravila načrt, ki ga pod-nese zborovanju Zedinjenih Narodov in pa vstanovitev Sveta velikih štirih, vključujoč predstavništva manjših narodov.
Cordel Hull pravi, da je sklical podpisnice Moskovske deklaracije in da je dobil povoljen odziv za konferenco.
je nacistični maršal Rommfel na tem kraju bojne črte vrgel Panzer legionarje z namenom, da zavstavi napredovanje zavezniške armade proti Parizu. Zavezniška a-rmada kljub temu napreduje in je pričakovati večjih novic o nadaljnem uspehu, kakor pravi poročilo iz glavnega stana.
General Mongomery je med drugim dejal: Okrog 156 tisoč sovražnih vojakov in častnikov je izbrisanih za zadnjih šest tednov vojnih operacij v Normandiji. Za to dobo pravi general nemške izgube znašajo, 16.000 mrtvih, 80.000 ranjenih in 60.000 vjetih vojakov in častnikov. Nemci so enako za isto dobo izgubili raznih vozil sovrazmerno 50 na dan in je temu dodal, zavezniška armada ne bo imela večjih težkoč zmagati Nemce v Franciji.
Zavezniško armado v novi ofenzivi v Normandiji, so podpirala krdela težkih in lažjih bombnikov, kakor tudi močne topniške posadke predno so vdrli odelki tankov in pehote skozi važno točko pred katero se zdaj odpira ravnina pripravna za tankovsko nastopanje v notranjost Francije. Naše izgube za prvih 24 ur pravi Mo-ntgomery, so majhne v moštvu in vojni opremi.
rostjo sinov in hčera Jugoslavije, ter njihovo samopožrt-vovalnostjo in vdanosti za svobodo, napredek in kultu-ru. Srečen dan zmage — dan popolnega poraza Hitlerjeve Nemčije — dan popolnega osvobojenja Jugoslavije in drugih evropskih zemelj, približuje se".
Živela Narodno-osvobodil-na Vojska Jugoslavije in njeni Partizanski odelki!
Živel njihov voditelj in poveljnik Maršal Tito!
Smrt fašizmu! Svoboda narodu!
OGROMEN IZVOZ V LETU 1944
Ottawa — Minister za trgovino, Mckinon, je včeraj podal poročilo o izvozu ma-terijalnih sredstev zadnjih šest mesecev, katerih vrednost znaša $1,746.000.000, napram izvozu v vrednosti $1.276.000.000 za leto 1943. Skoraj ena tretjina vrednosti materijalnih sredstev, katere se sestojajo, hrani, vojni opremi itd., je odposlano Vel. Britaniji.
Nekoliko naslednjih podatkov nam pojasni ogromen delež, ki ga kanadska industrija daja vprid. zavezniškim državam:
Raznih vozil odposlanih zavezniškim državam vrednost znaša: $234.000.000 ali pa za 60 milijonov več v primeru za isto dobo lanskega leta. Vrednost izvoza pšenice znaša $196 milijonov, mesa $117, moke $49 molijo-nov. Vrednost izvoza rib, jajc in posebno volne je znašala zadnje leto $10.700.000.
V Sovjetsko Unijo je bilo odposlano blaga v vrednosti za $47 milijonov dolarjev, napram 10 milijonov dolarjev lanskega leta. Nadalje 71 milijonov dolarjev v Britsko Indijo, 89 milijonov v Italijo, 71 milijonov Egipt, 25 milijonov v Avstralijo in 15 milijonov dolarjev vrednosti blaga v Kitajsko.
Strašna nesreča v San Francisco
Zgornja slika z leve na desno predstavlja polkovnik a Pokrušin, kateri je izstrelil 53 nemških letal, drugi štiri letalci so pa v dveh dneh vničili 30 nemških tankov v se danji ofenzivi.
San Francisko, 18 jul. —
Tukaj je nastala dosedaj ne nepojasnjen način strašna nesreča, ko sta dva parnika natovorjena z municijo v pristanišču Chicago, eksplodirala. Število mrtvih dosedaj znaša okrog 370 ter tudi večje število ranjenih, največ mornarjev, ki so bili vposleni na omenjenima parni-koma in pa nastanjeni v bližini pristanišča.
Niti ena šipa na oknih tega pristaniščnega mesta, katero v normalnem času šteje 1.500 prebivalcev, ni ostala nepoškodovana. Težke kose železa in drugih predmetov se je moglo najti dve milje na daleč v stran, kar priča, kako močna je bila eksplozija, katere činkovitost je segala na 10 milj naokrog. Po čudnem naključju se je rešilo 195 gledalcev v kinogle-dališču, ko je iznenada se začela podirati stena tega poslopja. Le ena oseba je bila prizadeta z manjšimi poškodbami.
Vsled močne eksplozije je nastal požar, ki je segal tisoč čevjev visoko v zrak. V eksploziji parnika Qunauld Victory, je izgubilo 70 mornarjev od dvesto njegove posadke, živlenje.
Kakor je omenjeno dotič-na vest o nastali eksploziji ne pove, kako je prišlo do nje. Med ljudstvom so mnenja, da je to znak japonskega bombardiranja. Oblasti so podvzele preiskavo o nesrečnem slučaju, ki je zahteval tako žrtve kakor tudi ogromno materijalno škodo.
SI
EDINOST"
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Registered in (he Registry Office for the Oitj ef Toronto on the 25th day of Jfune, 1942, as No. 47939 C. P.
EDINOST
Izhaja vsak petek v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Pismo iz Ljubljane
Iz partizanskega lista "Mladina", Glasilo Zveze slovenske mladine.
Dragi tovariši!
Pišem vam vsem, ki lahko svobodno pojete svoje pesmi, ki lahko svobodno govorite kar mislite, vsem vam, ki se borite za svobodo. Pišem vam v imenu slovenske ljubljanske mladine, ki vam pošilja svoje borbene pozdrave.
Vsak dan pokajo v Ljubljani salve, vsak dan se pozi-bavajo človeka trupla na Vešalih, vsak dan umirajo nedolžni ljudje. A Ljubljana ni ovita v črnino, Ljubljana ne žaluje. Ljubljana je stisnila pesti. Le klic borbe in glas osvete se meša s krohotom pobesnelih Nemcev in njihovih rabljev — domobrancev. Ne streljanje, ne obešanje, ne množične aretacije, prav nič ne more zlomiti naše zavesti.
Po cele razrede izključujejo iz šol. Mladina ve, da bo zaprta, a se vendar, zbere in posluša govore o naši borbi, o naših ciljih. Tisti, ki govore, vedo da jih za to čaka sigurna smrt, a se je ne bojijo.
Prvega novembra so nemci zastražili grobove naših žrtev — slovenskih talcev, da ne bi kdo prinesel šopka rož na njihove grobove. Vendar se tega nismo ustrašili. Kot en sam junak je mladina prebila nemške kordone, se pognala na grobove in položila nanje vence s slovenskimi zastavami. Nemci so streljali na nas z mitraljezi. A. mi-traljezi nas lahko le ubijejo, ne morejo nam pa ubiti našega borbenega duha.
Tudi sedmega novembra, ko je bil ves nemško-do-mobranski aparat na delu, da se ne bi izvršila kakšna akcija, smo po vsej Ljubljani raztrosili nešteto slovenskih zastavic in letakov.
Največje nasilje izvajajo nad slovensko mladino. Vsak dan jih zapirajo in streljajo. A mi vršimo naše akcije nemoteno dalje. In v tem se vidi vsa naša ljubezen do svojega naroda.
Včasih poslušamo na kakem skrivnem kraju radio. In to kar slišamo nam daje novih sil za našo borbo. Slišimo o uspehih in zmagah naših borcev, o uspehih in zmagah naših zaveznikov. S ponosom in občudovanjem zremo na našo Narodno Osvobodilno Vojsko, na njenega poveljnika — maršala Tita in na bratsko Rdečo Armado.
Vemo, da je zmaga blizu. To vedo tudi pobesnili Nemci in domobranci, oni tudi vedo, kaj jih potem čaka. In ker vedo, da bodo uničeni, bočejo uničiti tudi nas. Vendar se jim to ne bo posrečilo. Vemo, da bo prav kmalu odmevala po ljubljanskih ulicah partizanska pesem, da bo nad Ljubljano za vedno zaplapolala slovenska zastava. In takrat bomo mi, ljubljanska mladina z jasnim čelom stopili pred naše brate — junake slovenske borce in jim bomo povedali: "Tudi mi smo se borili za svobodo, za svobodo smo darovali mnogo živlenj, naših najboljših, za svobodo smo dali svojo kri."
Tatjana.
0 gospodarskih, finančnih in zdravstvenih problemih, nalogah in ukrepih
Gorenjska mladina se bori
V	škofjeloškem okrožju je najbolj borbena mladina rajona Medvode. Saj smo že večkrat slišali o njihovih junaštvih, ko so uničili Nemcem 1 tank, 5 kamijonov in 6 letal. Tudi zdaj niso nič manj borbeni. Mladinec je prišel v gostilno, kjer je sedel gestapovec. Planil je k njmu, mu iztrgal brzostrelko in stekel iz gostilne. Streljati ni smel, ker bi s tem priklical še več švabov. Bežal je proti železniški progi, stekel preko tira tik pred vlakom. Vlak je zdrdral po progi in zaprl gestapovcu pot.
Mladinci večkrat zaplenijo kako orožje, ki ga potem dajo našim borcem. Pred kratkim so spet odnesli švabom puško in pištolo. . .
Pionir je dal bombo v žep, sedel na svoj prostor v vlaku in se odpeljal. Mimo nemškega burkarja so se peljali. Tu stražijo švabi most. Vlak vozi bolj počasi. Pio-nerček zažene pred bulker bombo, nato pa se izmuzne z vlaka. Nemci so se tako zbali, da |so ojačili svojo stražo.
V	Šentvidu so se tudi postavili. Saj so Nemcem kar mitraljez zaplenili. Takih mladih junakov so pač veseli naši gorenjski partizani.
O nemškem strahu vedo precej povedati na Gorenjskem. Pionerji jih prav pogosto pripravijo do bega, ko jih začno za hrbtom pokati s karbidom!
Po navadi prirejajo partizanske edinice v več krajih svoje mitinge. V nekem trgu na Gorenjskem pa se je takega dela lotila kar —pionirska četa. Mladi junaki so priredili zanimiv miting, popisali stene in povsod raztrosili listke. Pa naj kdo reče, da ni to dobra akcija!
Na neki železniški postaji na Gorenjskem si je pionir pošteno privoščil švabe. Pol ure pred odhodom vlaka je pri blagajni nabil letak za nemške vojake, ki ga je izdala Osvobodilna Fronta. Mnogo nemških vojakov je tisti dan prišlo na ipostajo, in prav vsi so prečitali letak, ki jim je bil namenjen.
Zgorenja članka sta bila priobčena v listu "Mladina". Glasilo Zveze slovenske mladine ter razposlana za tisk po Združenem Odboru Južnoslovanskih Amerikancev. Oba članka vsebujeta izraz globoke zavesti slovenske mladine, katera pod ceno svojih mladih življenj, ni upognila svoj slovenski ponos, ni se udala volji krutosti podivjanih tolp nemških okupatorjev in domačih domobranskih rabljev. S ponosom na svoj narod — za pravico svojega naroda — polaga nešteta živlenja v popolni zavesti narodnega osvobojenja.
Ljubljansko pismo pa je tembolj očitek onim, ki na tem kontinentu iz neopravičenega razloga z svojo proti-narodno gonjo sovraštva proti dejanski svobodi slovenskega naroda, ščitijo one, ki so se v Ljubljani klanjali in poklekali pred nemškimi tirani in razbojniki.
(Iz partizanskega lista "Slovenski Poročevalec" z dne 1. marca 1944. napisal dr. Marijan Brecelj).
Svoje poročilo je referent razdelil v troje poglavij. V prvem je podal uspehe na gospodarskem, finančnem in zdravstvenem področju za dobo od prvega zbora odposlancev slovenskega naroda do tega zasedanja, v drugem je označil potrebe, ki jih v teh panogah javne uprave zahteva sedanji čas in najbližja bodočnost, v zadnjem poglavju pa je podal smernice, ki morajo voditi naše gospodarstvo, finance in javno upravo sploh v dobi obnove.
Odsek za gospodarstvo pri Upravni komisiji za osvobojeno slovensko ozemlje je od oktobra 1943 do danes izvedel na celotnem osvobojenem in po naših vojnih edi-nicah kontroliranem ozemlju gospodarsko organizacijo. V vsakem okrožju in rajonu ter v slehernem terenskem odboru so gospodarske komisije oziroma gospodarski referenti. Svojo osnovno nalogo, namreč prehranjevanje vojske in civilnega prebivalstva, so te gospodarske organizacije izvršile povsem zadovoljivo. Največji njihov uspeh je v tem, da so uredile prav organizacijo prehrane naše vojske. Za primer delavnosti gospodarskih komisij je navedel referent številke belokranjskega okrožja. Samo to okrožje je v dobi štirih mesecev nakupilo na primer 171.176 kg krompirja, 93,511 kg čebule, 4,-100 kg. slanine, 31, 647 kg moke, 41,407 kg sena ter večino te prehrane razdelilo vojski in civilnemu prebivalstvu, del pa še hrani v zalogi. Ta gospodarska komisija je izdala za nabavo prehrane v tem razdoblju 4,276.-691.95 lir. Gospodarske organizacije so skupaj z našo vojsko prepeljele v Slovenijo in razdelile 12.000 kg soli, 350 kg tobaka, 100.000 cigar, 660.000 škatlic vžigalic. To blago je dal Osvobodilni fronti ZAVNOH. V mlekarnah, ki so pod našo upravo, je bilo predelanih preko 50.-000 litrov mleka. Od tega so 5000 kg sira in preko 1.000 kg sirovega masla dobile v glavnem bolnice. Organizacija prehrane naših pasivnih krajev je v teku. Izvršuje se prevoz in zamenjava živil in dogon živine iz okroženih krajev. Največji uspeh prizadevanja naših organizacij je prav v tem, da smo preprečili gospodarsko anarhijo, ki ponavadi spremlja razmere, v kakršnih smo se znašli po italijanskem zlomu. V gospodarstvu vlada vsekakor zadovoljiv red.
V	finančnem poročilu je bilo obravnavano vprašanje oskrbovanja državnih nameščencev, upokojencev in njihovih družin, katerim so priznane vse pravice, izhajajoče iz dotedanjega dela, službenih let in delavnih sposobnosti, pravice do pokojnine itd. V dobi do nemške ofenzive je finančni odsek Upravne komisije izplačal na račun podpor 5 milijonov lir. Ker se na osvobojenem ozemlju pojavilo pomanjkanje gotovine, je IO s posebnim odlokom izenačil bon oziroma obveznico iz posojila, ki ga je razpisal v letu 1941. SNOO, in liro kot plačilno sredstvo. Do sedaj znaša emisija teh bonov samo 18 milijonov lir. Nato je podal poročilo o uspehih posojilne kampanje, in sicer triprocentnega posojila narodne osvoboditve v znesku 50 milijonov lir v zvezi z razpisom posojila AVNOJ-a za vso Jugoslavijo. Uspeh posopila ni še velik, a vsekakor zadovoljiv. Predvsem je zadovoljivo dejstvo, da je število podpisnih majhnih vsot veliko, kar dokazuje pripadnost slovenskega ljudstva osvobodilnemu gibanju.
V	zdravstvenem poročilu je referent označil dosedanje uspehe sanitetne službe za civilno prebivalstvo. U-stanovljene so v Ljubljanski
pokrajini tri civilne bolnice, organizirana je zdravniška in babiška pomoč prebivalstvu, ustanavljajo se sanitetne postaje, organizira se higiena naselj, šol itd.
V drugem delu poročila, ki je obravnavalo trenutne naloge v teh ponogah javne uprave, je bilo posvečeno največ pozornosti kmetijstvu in prehrani. Obdelati vso plodno zemljo v Sloveniji to mora biti dolžnost in skrb vsega našega prebivalstva in naloga vseh naših, političnih in gospodarskih organizacij. Postavljeno načelo medsebojne delovne pomoči, pomoči v izposojanju orodja, strojev in vprežne živine, zaščita semen, organizacija delovnih skupin, pomoč zaledne in deloma tudi operacijske vojske pri obdelovanju polj, vse to bo zagotovilo prehrano naši vojski in civilnemu prebivalstvu v tekočem letu, in sicer iz lastnih sil, na katere se edino moremo trenutno zanašati. U-temeljen je bil odlok o zaščiti plemenske živine ter podan načrt za pribavo kmets-vu potrebnih umetnih gnojil, galice itd. Glede gopdar-stva je bilo postavljeno načelo o zaščiti gozdov ter o smotreini in kontrolirani eks-ploataciji lesa, nadlje o pogozdovanju, trebljenju gozdov in zatiranju gozdnih škodljivcev. Posebna pozornost je bila posvečena naši industriji, naši bodoči največji gospodarski stvarnosti. Glede posega nemškega kapitala v našo industrijo je bil na zborovanju v okviru tega referata ponovno potrjen sklep, da ne bo naša narodna oblast priznala nobenih ne nasilnih ne pod krinko legalnih pogodb izvršenih sprememb v lastništvu industrijskih podjetij. Vsake špekulacije tujega okupatorskega kapitala bodo energično preprečene.
V finančnem vprašanju je bil utemeljen odlok o emisiji pravih plačilnih bonov za sto milijonov lir. Tiskali se bodo najpreje boni za nizko vsoto, ker drobiža v obtoku primanjkuje. V pogledu davkov je bilo sprejeto načelo progresivnega davka in je bila dana pravica Narodno osvobodilnim odborom, da davke odmerjajo in jih pobirajo. V poročilu je
bil tudi utemeljen načrt za pospešitev posojilne kampanje ter se je predvsem poudarjalo dejstvo, ki mora ne-šemu ljudstvu postali jasno, to, da bo naša nastajajoča narodna oblast z lahkoto krila vse obveznosti iz posojila in iz emesije bonov, saj so na eni strani te obveznosti izredno nizke, na drugi strani pa je jamstvo za njih kritje vse naše narodno bogastvo in davčna moč našega prebivalstva.
Tretje poglavje poročila je obravnavalo smernice, ki morajo voditi našo javno u-pravo v dobi obnove. Izkušnje iz naše pretekle partizanske borbe bo treba povezati z znanstvenimi izkustvi ter polagati temelje načrtnemu delu v gospodarstvu, v financah in na ostalih področjih javne uprave. Dejstvo, da je pri sedanjem političnem položaju celotna Slovenija pod enotnim političnim in upravnim vodstvom, da smo člen federativne Jugoslavije, ter dejstvo, da se nam glede gospodarskega razvoja v zedinjeni Sloveniji nudijo široke perspektive, vsa ta dejstva nas silijo prav k takemu načrtnemu delu.
V zaključku poročila so bile podane štiri temeljne smernice, ki morajo voditi našo javno upravo v prihodnosti : namreč poudarek gospodarstva kot tiste veje javnega življenja, ki je najtesneje povezana s temeljiimi skrbmi naše narodne oblasti in v kateri se morajo izražati vse pridobitve novega javnega življenja, dalje potreba po načrtnem delu v gospodarstvu z upoštevanjem posebnosti naše zemlje in našega naroda, s poudarkom, da je potreba vključiti korist posameznika v vsenaro-dno skupnost ter s tem spro-siti zasebno pobudo; nadalje da je prihodnost Slovenije prav njena industrija z upoštevanjem kmetijstva in da bo Slovenija z morjem ustvarila naši ožji in širši domovini velik gospodarski razmah; in končno, da je zaklad našega gospodarstva v razumnosti, sposobnosti in marljivosti našega ljudstva; zato je treba te sile sprostiti in jim omogočiti poln razvoj.
S tem je referent poročilo zaključil.
Minister S. Kosanovič v novi vladi Jugoslavije
Ameriškemu tisku je ZOJSA dal sledečo izjavo:
"The new Jugoslav gover-ment of Dr. šubašich repre-sents a victory of the forces of unity and democracy. It represents a triumph of ali the positive elements within Yugoslavia and a b r o a d which have been vvaging an incessant struggle against the external and internal enemy. It is a guarantee that the blood spilled by the best sons and daughters of Yugo-slavia under the brilliant le-adership of Marshal Tito will not have been in vain.
"The great majority of Americans of Jugoslav ori-gin, true to the best inte-rests of their adopted coun-try and mindful of the aspi-rations of their brothers in Jugoslavia, have steadfestly followed the path of unity, checking ali attempts by the enemy and his agents to sow disunity in their ranks, in particular between the Ser-bs and Croats. That is why they have enthusiastcally su-pported the epic struggle or the Yugoslav Liberation Ar-my Marshall Tito as the su-preme exsression of the as-piration of the Yugoslav pe-ople for freedom, unity and democracy.
"The valiant three-year struggle of the Serbs, Croats, Slovenes and Macedonians as well as the afforts of the best and most democratic Yugoslav elements abroad have succeeded in convinc-ing the Allied powers that the Yugoslav people's struggle is inspired by the same ideals which imbued our fo-
unding fathers.
The formation of a coali-tion government under the premiership of Dr. Subasich represents the logical result of this Allied recognition; it welds the liberation move-ment within Yugoslavia to the democratic Yugoslav ele-1 nacistom napačno tolmačila
V New York Timesu, datiranemu 9 julija, je izšel sledeči obsežni in zanimivi interview novoimenovanega j u g o slovanskega ministra Save Kosanoviča s predstavniki ameriškega tiska:
Sava Kosanovič, v svojem prvem interviewu kakor član nove jugoslovanske vlade, je včeraj izjavil, da upa videti povojni federacijo jugoslo-vanov, ki bo sestavljena tudi iz Bolgarov, in eno balkansko konfederacijo, ki bo sestavljena tudi iz ne-slovans-kih držav — Rumunske, Grčije in Albanije.
Te dve zveze narodov bi služile kakor "most" med Rusijo in zapadno Evropo. Namesto zgodovinskih "bu-ffer" držav, ki so jih ustanovile velesile v pričakovanju vojn, bi te nove države, z neutrjenimi mejami, tvorile pot miru.
Novi minister notrajnih zadev, socijalne politike, zdravja in javnih poselj v vladi predsednika dr. šubašiča, ki je prestal biti minister zaradi konfliktov s politiko vlade v inostranstvu, je rekel, da je nova vlada bazirana "na popolni preokret stvari v Jugoslaviji" in da ona "dokončava življenje jugoslovanske vlade v inostranstvu".
Mr. Kosanovič, žilav, rdečkastih las, človek 50ih let, čigar roke in obraz kažejo živčno enrgijo kadar je govoril, je govoril o svojih planih za domovino in svetovni mir v svojem stanovanju v Hotel Navarro, Central Park South v New Yorku, odkjer je tudi upravljal kampanjo za demokracijo med milijonom amerikancev jugoslovanskega porekla. On je v Ameriki od 1941, in je iz-bežal iz Jugoslavije 14 aprila istega leta. 18 dni potem ko je pomagal zrušiti vlado, ki je postala del nacizma.
Novi minister, Srb, se je rodil v Plaškem v Hrvatski, in pride iz stare družine pravoslavnih duhovnikov. Predno je bil izvoljen v parlament, je bil časnikar. Od 1926 leta je bil generalni sekretar Samostalne Demokratske Stranke, katero čast je nesel s sabo v izgon. On ni poročen.
Odličen del pohištva v njegovi sobi je radio-aparat z močno kratkovalovno recepcijo, Mr. Kosanovič pravi, da je ob radiu prebil mnogogo časa, poslušajoč nemško propagando, ki je skoraj enaka govorom vlade v ekzilu in članov okolice Draže Mihajloviča proti maršalu Titu in. ljudskim težnjam večine jugoslovanskega naroda.
Dodal je, da je jugoslovanska vlada v ekzilu za časa kritične dobe borb proti
ments aboard.
"The United Comettee of South-Slavic Amerikans has every reason to rejoice that both the Prime Minister, Dr. Subasich, and the Minister of Home Afairs, Mr. Sava Kosanovich, are its honoraty members, they were chosen for their high offices becau-se of their unswerving pat-riotism, truly democratic co-nviction and theirunshakea-ble belief in the unity of Jugoslavia."
Prva izjava novega jugoslovanskega ministerskega predsednika d. Ivana šubašiča je dokaz, da bo v bodočnosti vladala popolna harmonija med vlado izven domovine in med osvobodilnim gibanjem v Jugoslaviji, šu-bašič je izjavil, da bo njegova vlada poskušala z vsemi silami, da pomaga ljudstvu v njegovi borbi za osvobojenje Jugoslavije, ki jo je Narodni Osvobodilni pokret pod poveljstvom maršala Tita vodil s takim uspehom, Mobilizirala bo vse demokratske elemente, ki se borijo v domovini proti splošnemu sovražniku za ostvari-tev nezavisne, resnično demokratske in federativne Jugoslavije.
ZOJSA.
stanje vladi Zedinjenih držav in pomožnim akcijam, vsled česar se je zgodilo, da so zaloge lendlease, pomoč UNRRA in Rdečega križa "uporabljale proti jugoslovanskim narodom." Zaloge so bile poslane "ali Draži Mihajloviču, ali pa protiju-goslovanskim silam v Kairu' To", pravi min. Kosanovič, "je bila absurda situacija, ki se je od tedaj popravila."
Min. Kosanovič je dvignil obe roki v zrak, ko so ga vp-
Primorski Partizan
(Po napevu —
"Ciganski otrok")
Po hribih jaz okrog blodim, Od doma sem pregnan. Ker ljubim ves slovenski rod, postal sem Partizan.
Visoke gore, temni log, so partizanu dom. V njem svobode srečni dan, enkrat dočakal bom.
Požgani so mi rojstni kraji, pregnali drage vse. Bog ve, če jih še videl bom, morda že v grobu spe.
Al ena misel še živi, da narod vstaja spet. Na vzhodu zarja se žari, prihaja novi svet.
rašali o časopisnih poročilih, da je bil interniran in obsojen na smrt od ene prejšnjih vlad.
"Ni bilo tako resno", je rekal, "imel sem razbito glavo — to je vse. To je bila borba med demokratskimi in reakcionarnimi elementi in bilo je pričakovati takih dogodkov. A, to sedaj ni važno. Važno je ,da je velika večina naroda, Slovencev Srbov in Hrvatov, dosegla edinstvo v borbi za osvoboditev-svojih krajev. Iz tega je tre-bam da naredimo čim več se da za bodoči mir na svetu.
ŽELJE NARODA ZADOVOLJENE
Jugoslovanska Federacija, kakor jo on predvideva, "od Trsta do Varne (na Bolgarskem)", bi bila organizirana v skladu z željami naroda. Plebiscit bi po vsej priliki o-dločil status kralja Petra, ki je na to dal svoj pristanek novi vladi.
Izjavil je: "Federacija bi sestojala iz petih ali šestih enot, s kulturno avtonomijo in obširno močjo samovlade, in obsegala bi tudi Bosno, Hercegovino, črno goro in Macedonijo.
Ena izmed komplikacij, ki so nastale tu povodom izmene vlade, je upor Konstantina Fotiča, ki je bil mnogo let poslanik Jugoslavije v Washingto.nu, da bi predal ambasado. Konstantin Fotič ne prizna nove vlade.
"Mislim da bo to vprašanje rešeno v nekoliko dneh", je rekel g. Kostanovič. "Kakor veste, ima nova vlada kraljevo odobrenje." G. Kosanovič je rekel, da mu je premier šubašič, ki je bil z njim vred v misiji v tej deželi za pomoč Jugoslaviji, telefoniral iz Londona v četrtek zvečer in mu ponudil mesto v novi vladi. Rekel je, da zavisi njegov prihodnji korak od razgovora, ki ga namera imeti z njim v ne-,koliko dneh. Morda bo, kot edini predstavnik nove vlade v Ameriki sedaj, ostal tu dalj časa za razgovore z u-pravniki United Nations Relief and Rehabilitation Ad-ministration in z drugimi a-gencijami, mogoče pa je tudi, da bo moral kmalu v London in prevzeti naloge v osvobojenih področjih Jugo-slovije.
"Največji posel, ki ga bom moral izvršiti," je rekel, "bo v zvezi z materialno pomočjo domovini. Imamo največje razdejanje v Evropi. Po najnovejših partizanskih poročilih je mnogo hiš v Bosni, zapadni Bosni in črni gori uničenih. Začeti moramo z graditvijo čim preje in moramo ostvariti ugodnosti za ljudsko zdravje."
Pred interviewlem je g. Kosanovič čital formalno izjavo, ki je bila pripravljena, nakar je odgovarjal na vprašanja. Njegova formalna izjava je sledeča:
"Mi lahko gledamo z največjo satisfakcijo na razvoj pozicije Jugoslavije. Nedavni odhod, na kraljevo povabilo, novega predsednika dr. a šubašiča v London je bil dober znak. Njegovo potovanje na otok Vis v Jugoslaviji in njegov sestanek z maršalom Titom na osvobojenem Jugoslovanskem ozemlju je naredil globok vtis na nas vse. Sporazum, ki je bil takrat dosežen, pomeni popolno spremembo v zadevah Jugoslavije.
"Reakcionarni elementi, ki so delali v neslogi in sovraštvu so izginili, in liberalne in progresivne sile, ki so se pojavile kakor vrhovni faktor na političnem polju Jugoslavije, bazirajo svoje aktivnosti na ideal popolnega narodnega razumevanja, sporazuma in edinstva.
"Nova jugoslovanska vlada je konstituirana v skladu s temi razvoji, in je bazirana na popularnih težnjah. Ta vlada kontrolira velike teritorije v Jugoslaviji. To je vlada, ki na ta ali pa na druge načine dokončava življenje jugoslovanske vlade v inostranstvu. Tragedija Jugoslavije."

Imeniten Napredek Mladinskega Odelka v St. Catharines
St. Catharines — Šest mesečna kampanja za nove člane in članice pri V. P. Z. Bled, je končana z dne 1 julija t. 1. Da pokažemo kaj smo delali na društvenem polju v času kampanje, naj priča priložena slika našega Mladinskega Odelka "Novo Mesto" št. 12 VPZ. "Bled," St. Catharines.
Mladinski odelek je bil vstanovljen dne 9 februarja in v teku pet mesecev, je dosegel število 72 članov in članic. Vso čast moramo šteti našim rojakom, ki so se odzvali vabilu in vpisali svoje otroke v mladinski odelek
naše podporne organizacije. Najmlajša naša društvena člana, sta dvojčka našega rojaka Mr. in Mrs. Repovš, ki jih vidimo na sliki spodaj v sredini sedeča, želimo jima da bi bila zdrava in do-rastla do visoke starosti pod okriljem V. P. Z. Bled.
Lepo je bilo pogledati našo mladino na zadnjem pikniku, ki je bil prirejen za Mlad. odlek, kako je bila vesela in zbrana na pikniku, kjer smo tudi ob tej priložnosti vzeli sliko Mladinskega odelka v prosti naravi. Par članov in članic, ki so o-stali doma radi bolezni, jih
ni na sliki.
Tem potom ponovno apeliram na naše rojake v tukajšni okolici, d.a zapišete svoje otroke v mladinski o-delek, kateri še niso člani naše prve in edine podporne organizacije v Kanadi. Vpišite jih čimpreje, da se povzdigne naš mladinski o-delek na 100 članov in članic, ker ravno mladini bo največ koristila in je potrebna organizacija.
Obenem prosim one naše rojake, ki so se hudovali na zadnjem pikniku pri dražbi malega jagnjeta, da naj o-
proste, ker mora vedeti vsak, da samo eden u-tegne dobiti gotov predmet na ta način, nikakor pa vsi, razen da smo ga na kosce razdelili med seboj. To pa naredimo drugo pot.
Torej priložena slika naj bode dokaz drugim krajevnim odsekom VPZ. Bled, da tukaj v St. Catharines nismo v času kampanje spali, ampak smo delali za povzdig članstva pri našem odseku in pa Zvezi v splošnem.
"živela naša Mladina!"
Louis Zevnik,
vodja Ml. Odelka.
Mladinski odelek odseka VPZ. Bled št. 12 "Novo Mesto v St. Catharines, Ont.
K drugi obletnici Edinosti
Nekje v Angliji — Dragi prijatelji in znanci! Najbrž i ste morda pomislili, kaj neki: "Kje se nahajam in kako se mi godi?" Ob tej priložnosti vam hočem pisati obširnejše vsled tega, ker kakor je bil do sedaj daljši presledek, morda bo tudi ta pogovor za dalje času predno bom imel priložnost za pisati vam vsem skupaj.
Ni potrebno ponavljati da e nahajam na to stran Atlantika. Preplul ga sem srečno še lansko leto, kot vam je znano, od tega času se pa nahajam v Angliji. Za to dobo smo iz dneva v dan se pripravljali za veliko delo, ki je bilo pred nami in katero je treba dovršiti, poglavitno vstanovitev druge fronte.
0 drugi fronti je bilo precej zanimanja ne samo med navadnimi krogi ljudstva, ki so razumeli to potrebo, marveč tudi med višjimi državnimi krogi. Kajti z vstano-vitvijo druge fronte, je najkrajša pot k zmagi in k rešitvi zasužnjenih evropskih narodov, če kdo drugi, tega se zavedajo slednji, ker zadnjih treh in štirih let, je bila za njih najčrnejša doba kar zgodovina pomni. Vzelo bo še dosti času in dela predno bomo dobili podrobne podatke o strahotah, ki so jih narodi v Evropi in posebno Jugoslaviji preživeli. Toda druga fronta z vojaškega stališča, ni bila tako e-nostavna zadeva, kot si bi na vpogled kdo predstavljal. Treba je bilo ogromnih priprav v orožju municiji, prevoznih sredstev in pa izurjena armada. Vse to skupaj je zahtevalo daljšega času, previdnosti in dobrih preračunov.
Te ogromne priprave sem videl v zadnjem manevru, ki je trajal nekaj tednov. Videl sem tudi ogromno število vojaštva, nastopajoč na bojnem polju, namreč čez angleški kanal. Seveda to je bil manever, toda pred pribli-žajočo realnostjo, namreč vstanovitvijo druge fronte. Ni izključeno da bi ne bila vstanovljena predno dobite to pismo (Op: Pismo je pisano koncem maja meseca, ured.). Ko bo enkrat vstanovljena, bo seveda marsikateri nas tudi sodeloval v njej, kateri smo še zaenkrat daleč od fronte.
Glavni namen mi je bil pisati k drugi obletnici Edinosti. Zato mi oprostite, da ne nadaljujem o vojnih za-
devah, opisal bom o temu pozneje.
Vi — dragi rojaki in rojakinje, številni naročniki dne 15 julija boste praznovali že drugo obletnico Edinosti. Rad bi vam bil na ust-režbi in se vdeležil sem in kje koncerta, piknika ali pa kake druge zabave v ta namen. Zaenkrat ne bo mogoče, toda s prepričanjem, da se mi morda bo kdaj prožila tudi ta sreča o kateri dostikrat premišljujem.
Vi — ste si ustanovili svoj list, verjemite mi, da ste z tem vstanovili nekaj velikega — nekaj, kar človek na vpogled ne more preceniti. Pomislite ob tej priložnosti, kako velika opora je v vaši sredini, ki raznaša na daleč vaša dela, vaše misli in želje. Veže vas z ostalim svetom, raznimi narodi in na prevem mestu z junaškom borbo naših dragih bratov in sester v naši slovenski zemlji — v Jugoslaviji. Druga obletnica Edinosti, ni zgolj obletnica enega časopisa, marveč obletnica vašega plemenitega narodno-kulturne-ga dela, narodne zavesti. To je obletnica z katero kanadski Slovenci praznujejo obenem svojo vdanost protifa-
šistični borbi, kajti nihče drugi kakor resničen protifašističen tisk, je najmočnejše orožje borbene črte v zaledju, na domu.
Ob tej priložnosti pomislite na propagandno aktivnost raznih agentov fašizma, pomislite na pretekli dve leti krvave borbe v rojstni domovini. Pomislite, kdaj bi bili z navadnimi pismi uspeli obvestiti javnost in pa samih sebe, kaj vse se je godilo in so nameravali doseči protinarodni elementi o-krog bivših protinarodni režimov. In če je kdaj koli o-bstojala večja potreba da se oklenete svojega časopisa, da delate za njegov obstanek, je torej danes, ko je na tehtnici največje vprašanje narodov in človeštva. Danes se moramo združiti — moramo biti edinstveni kot ena duša, kot ena sama misel, da se ostvari to, kar zahtevajo narodi in človeški interesi za nas in za bodoča po-kolenja.
K sklepu vam kličem vsem znancem in prijateljem, visoko dvigniti svoj časopis E-dinost in ga podpirajte z
vsem kar zmorete.
Johny Kosmrl.
REZOLUCIJA SANS-OVIH PODRUŽNIC
Na skupnem zborovanju newyorških podružnic SANSa, štev. 46, 59, 63, 85, 87 in 93, dne 20. junija 1944, v Slovenskem domu v Brook-lynu, N. Y., je bila sprejeta sledeča resolucija:
Ker je Slovenski narodni kongres v Clevelandu sprejel resolucije, ki so dale SANSu naloge, ki jih ima izvrševati, pa so nekateri elementi z zahrbtnim zavijanjem resnice pričeli ruvati proti SANSu in trdijo, da SANS ne zastopa večine slovenskega naroda v Ameriki, in
ker je SANS gmotno pomagal ZOJSA, da je bila razklinkana laž o Mihajli-viču, in
ker je SANS pomagal, da je ameriška javnost izvedela resnico glede dela Osvobodilne fronte in njene armade pod vodstvom maršala Tita, in sta na podlagi tega razkritja Anglija in Amerika pričeli nuditi pomoč maršalu Titu in njegovi osvobodilni vojski, tako da se more sedaj toliko usješneje bojevati proti nemškim vpadnim
tolpam in Mihajlovičevim izdajalskim četnikom, in
ker sta tudi Anglija, A-merika in Rusija — postali svoji vojaški misiji v glavni stan maršala Tita, in
ker velika večina nas slovenskih Amerikancev z vso vnemo podpira delovanje Jugoslovanske osvobodilne fronte, zato
naše podružnice odobravajo dosedanje delo SANSa in mu proporočajo da še z večjo vnemo deluje v prilog Jugoslovanske osvobodilne fronte in za osvoboditev vsega slovenskega naroda, tako tudi naših Slovencev v Pri-morju, na Koroškem in v Prekmurju, kajti sedaj je najbolj primeren čas, katerega ne bomo imeli nikdar več in zato se ga moramo po-lužiti in izrabiti v naš prid. V ta namen naj SANS napne vse svoje sile, ki so na razpolago.
Brooklyn, N. Y., 20 junija 1944
Joseph Zavertnik, preds. Frank Padar, tajnik.
Goebelsa obdaja bojazen
London — Nazi-fašistične-ga propagandnega ministra Goebelsa obdaja bojazen pred zmago zaveznikov. Namreč vsak zločinec predno ga zadene kazen skuša izviti tudi iz suhe trte nekaj v samosvojo obrambo. Nekaj takega je opaziti tudi pri nacističnem propagandnem ministru Goebelsu.
Namreč pred nedavnim je DNB nemška časopisna a-cija ponavljala besede propagandnega ministra Goebelsa, kot opozorilo nemškemu narodu pred zavezniško z-mago. Goebels pravi: "Naši sovražniki cinično pričakujejo in polagajo veliko zaupanje na popolni poraz Nemčije. Nikakor bi se ne zadovoljili samo z vničenjem naše industrije, paraliziranjem ekonomskega živlenja in od-poslati tisoče naših vojakov in delavcev v Sibirijo in raz-djati našo domovino na kosce. Ne. Njihova želja j? vni-čiti nemško nacijo in nacionalni obstanek."
Pred tremi leti Goebels je bil povsem drugega mnenja. Napovedoval je nemškemu ljudstvu raj preko Dnjestra in Volge, nadnaravno oblast nad Slovanskimi narodi in p,a ogromne privilegije izvoljencem tretjega Rajha. Ka kšna slutnja naj bi obdajala nemško "nadnaravno silo" da jo zadene poraz pri Leningradu, Moskvi, Stalingradu in celo v obkoljeni Jugoslaviji, dočim o drugi fronti so bila mnenja nacističnih morilcev, da je kaj takega popolnoma nemogoče. Toda kolo zgodovine se je zaobrnilo, namreč zavzelo je le pravično smer pred katerim kot razvidno neuidejo fašistični in narodni zločinci.
REDNA SEJA 6 AVGUSTA
St. Catharines — Odsek "Novo Mesto" št. 12 V. P. Z. Bled, je sklenil da preloži svojo redno sejo za en teden. Redna seja za mesec avgust se bo vršila v nedeljo dne 6 avgusta t. 1. Na to sejo vabimo vse člane našega odseka, ker imamo par stvari, ki jih je potrebno rešiti z večino člonstva, tj. izvolitev delegatov za bodočo konvencijo itd.
Vzrok za preložitev seje iz druge na prvo nedeljo je, ker bode imel odsek Ž. K. Slovencev piknik dne 13 avgusta. Torej članstvo naj se udeleži redne seje dne 6 a-vgusta kakor je omenjeno.
Jos. Pogorelec, tajnik.
Pismo iz Starega
Kraja
Noranda — Ni dolgo odkar smo čitali žalostno vest od preminule Karoline Pez-dirc. Medtem je njej žalujoči soprogn Joh Pezdirc, prejel skoraj enako žalostno pismo iz starega kraja, namreč iz Drašič pri Metliki, Bela Krajina. Pismo je odano v Egiptu in dadtirano dne 23 junija 1944. Pismo dobesedno glasi:
Dragi Ivan!
Po dolgem času se oglasimo, da smo živi in zdravi, jaz in oče. Sama sva doma, Tvoja brata Tone in Stanko, sta bila v koncetraciji na Ra-bu. Tone je bil 9 in Stanko pa 14 mesecev. Zdaj sta pri-partizanih. Pri nas je Ivanka Paulovičeva. Na Rabu pa
je umrl Korleč Tone, Tvoj bratranec, piše se Kostelic in Hanček Jurekin od Tvoje sestre mož, piše se Mohorčič in Blažov Jože (Dolenji) piše se Simonic in več drugih.
Francek Pezdirc, Tvoj bratranec je ubit. Pri nas je samo strah, skrivamo se in smo goli in bosi. Kupiti nei moremo nič, Ie velik strah imamo svak dan. Pavlovičev Tone, sin Tvoje sestre, je tudi pri Partizanih. ..
Te pozdravljamo in Te prosimo, da nam odpišeš ako ste živi in zdravi. Še en pozdrav Tebi in Karolini! Ali je zdrava? Naj se čuva. Prosimo odgovor. Vas pozdravljamo vsi skupaj, posebno oče in mama."......
To pismo je prejel John
Zaključek šest mesečne kampanje članstva VPZB
Odsek St. 1.
Antonija Otoničar. Josip Pavček. Antonija Lavrič. Mary Novak. Ronald Kuzyk. Paulina Branišelj. Ivan Zoretic.
Odsek St. 2.
Mate Kranchevich.
Odsek St. 3. John Kraševec. Matevž Veselic. Joe Knevs. Janko Duralia. Karlo Radelja. John Mate. Nick Bracika. Anton Sile. Rudolf Hiris. Toni Kraševec. John Rade.
Odsek St. 4.
Ani Kasteltz. John Barič.
Odsek St. 5.
Pavel Sterk. Matey Seliak. John Romšek. John Namre. Dominik Mikolič. Joe Andrec. Frenk šutej. Louis Ursič.
Odsek St. 6.
John Siminich. Gustav Malenšek.
Odsek, St. 7.
Marija Papič. Frank Babinac. Katarina čadež.
Odsek, St. 9.
Frank Steklasa.
Odsek, St. 10.
Francika Hočevar. Odsek, St. 11.
Ivanka Campa. Jožef Kezele. Annie Seme. Frank Seperič. Angela Terček. Leo Terček. Hellena Nightingalle.
Odsek, St. 12.
Anton lic. Frank Pintar. Edna Golub. Peter Gersich. Frank Kramar. Joseph Kolenc. Justina Hočevar.
Odsek, St. 13.
John Kralj. Toni Grenko.
Odsek St. 14.
Bara Bartakovich. Sam Bartakovich. Mile Rukavina. Josep Vukovich. Marko Hrbolich. Nick Basich. John Poje.
Novi odsek Mnt. Park, Alta,
Odsek. St. 15.
John Likevich.
Meri Sarich.
Mate Prpich.
Frank Lovšin.
Joe Gerich.
Viktor Bogda.
Jovo Gnatovich.
Peter Dika.
Josef Dragosh.
Vaso Rapaich.
Mate Babich.
Leo Rešek.
Steve Kubas.
Glavni Urad VPZ. Bled
Mesečno poročilo odseka Zveze iz Calgary, Alta.
Cenjeni sobratje gl. odborniki :
Redna seja odseka Zveze v Calgary se je vršila dne 2 julija, kateri je prisostvovalo 12 članov (nekoliko članov odsotnih), čitana so pisma glavnega odbora in nato je podano poročilo odbora za skupno delo z sobrati če-hoslovaki.
Poročilo omenjenega odbora je zelo povoljno in kaže dobre plodove skupnega dela v borbi proti fašizmu. Nekoliko plesnih zabav je bilo prirejeno in sicer celotni dobiček iz prve zabave je bil $26.60 in druge pa $13.30 vprid Osvobodilni borbi narodov Jugoslavije. V ta namen skupna vsota zbrana do danes znaša $500.00. Denar je naložen na banki in ga odpošljemo na pristojno mesto, kakor hitro dobimo obvestilo za to.
Na našo pobudo odsek HBZ. je priložil v ta namen zaveznico v znesku $50.00. V drugem pismo vam pošljemo skupno podpisano zaveznico iz Calgary $500.00 in od odseka HBZ. $50.00, kar skupno znaša $550.00.
Glede prihodnje Konvencije Zveze naj omenim, da nam bo ne mogoče poslati delegata radi odaljenosti in velikih stroškov. Poslali bomo pa resolucijo, katero bomo sestavili na podlagi izredne seje, ki se vrši dne 16 julija. V resolucijo bomo vstavili naše predloge, priporočila in vse naše želje o čem naj bi konvencija razmotri-vala in ukrenila vse potreb-
no za nadaljno delo.
Mi polagamo veliko zaupanje na konvencijo in se bomo tudi vladali po njenih zaključkih. Zato pa kličemo, da naj bližnji odseki pošljejo več delegatov, ko nam ni mogoče radi preodalje-nosti.
Z bratskimi pozdravi, Matt Žalec, tajnik.
Preložitev Konvencije Zveze
Toronto — Vsled tehničnih in tudi vsled tega, da se več odsekov Zveze ni pripravilo za konvencijo, namreč na podlagi njihovih pisem, Izvršni Odbor je prišel do zaključka, da se Konvencijo preloži iz 30 julija na 19 in 20 avgusta, kar pomeni da se bo druga redna konvencija vršila mesto 30 julija kakor je bilo poročano, dne 19 in 20 avgusta.
Zato naprošamo odseke Zveze, kakor tudi glavne o-dbornike, da se ravnajo po gornjem zaključku. Delegati,kakor tudi glavni odborniki naj pridejo v Toronto ne kasneje v soboto pred 10 uro zjutraj. Vse drugo kar se tiče naslova za delegate in vsa druga pisma in čestitke, naj se naslovi na Zve-zin naslov, 206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont., kakor je bilo omenjeno v oklicu za konvencijo prejšnega tedna.
Izvrševalni tajnik,
Ludvik Troha.
Pezdirc 12 julija 1944.
Kakor razvidno iz tega pisma, nam je jasna slika, kaj vse naš narod trpi. Spodaj podpisani sem dobil eno tako žalostno pismo lansko leto, namreč, ida je cela Vas pogorela, ki je štela 150 številk. Ali kljub temu se še dobijo ljudje, ki se izgovarjajo da je vse propaganda, oziroma da nemški "nadljudje" kaj takega ne počenjajo, končno pa zakaj se upirajo nemškemu "nad človeku." Seveda kdor jih od bližje pozna, tega ne bodo govorili pred njim. Moj stari prijatelj Alojz Zevnik, gotovo kaj takega ne bo govoril, ker je zadnjič prav dobro opisal v listu, kaj so nemški zagri-znjeni Fritci. Pozdravljen Lojze, pa se še kaj oglasi!
Zatorej dragi rojaki in rojakinje, moja edina želja je, da začnemo delati z vso vnemo ne samo nekaj nas, marveč vsi skupaj, za pomoč našim junaškim bratom in sestram v stari domovini. Kateri še niste člani Zveze Kanadskih Slovencev, pristopite k nam. Pristopnina kakor tudi članarina ne omejuje nikogar, ker ni visoka in gre za plemenite svrhe. čitali smo zadnjič zaključek seje glavnega odbora Zveze, kjer jesklenil dati iz skupne blagajne $200.00, kateri so zbrani izključno od članarine za pomoč staremu kraju. Poleg tega pa organizirani bomo daleč več utegnili pomagati jim v starem kraju moralno in gmotno, kakor pa vsak posebej. Naj slišijo naši bratje in sestre v starem kraju, ida smo kanadski Slovenci organizirani in da složno delamo vprid njihovega osvobojenja. Tak glas jim olajša težke rane, navduši in opogumi jih k težkim nalogam. Zato pristopite v Zvezo vsi kateri še niste njeni člani!
VELIKI PIKNIK DNE 13 AVGUSTA
Naj še omenim od zadnjega piknika, ki se je vršil 1 julija. Moram reči, da se je nepričakovano dobro obne-sel. čistega dobička je bilo $362.00, kar smo seveda razdelili na tri bratske organizacije. Drugi piknik, kjer bodo sodelovale vse organizacije podporne in politične slovenske, hrvatske in srbske, se bo vršil v nedeljo dne 13 avgusta t. I. Tem potom se že sedaj naproša vse Slovence, Hrvate, Srbe in drur ge Slovane, da se zagotovo vdeleže tega piknika, ker vse do zadnjega centa je namenjeno za naše trpeče brate in sestre v stari domovini.
Z narodnim pozdravom vsem Slovencem in Slovenkam v Kanadi in Ameriki: "Smrt fašizmu! Svoboda narodu !
Jack Modic.
POZDRAV EDINOSTI
Vancouver — Odsek Zveze Kanadskih Slovencev pozdravlja drugo obletnico E-dinosti, njenega delovanja med Kanadskimi Slovenci za slogo in podpiranje borbe proti fašizmu. Kdo bi mogel podcenjevati neodvisen delavski časopis v sedanjih ve-levažnih in zgodovinskih časih, saj se imamo le delavskemu časopisju zahvaliti, da smo pravilno poučeni o poteku sedanjih dogodkov.
Torej rojaki: Slovenci in Slovenke, podpirajmo svoj list, ne samo z denarjem, a-mpak tudi idejno. To je list v katerem lahko vsak izrazi svoje mnenje. Tukaj imamo priliko da širimo idejo svobode, demokracije in boljšo bodočnost za nas vse. Drugi prelivajo kri za te ideje, pomagajmo mi vsaj s peresom, dobrimi nasveti in priporočili.
Z željo za uspeh listu E-dinosti, pozdravljam vse njegove čitatelj e.
Frank Sodeč.
širite čitajte in postanite naročnikom Edinosti
IMENITEN USPEH VSE-SLOVANSKEGA PIKNIKA
Timmin« — Tukaj se je vršil kakor je bilo že poročano dne 23 junija Vse-slo-vanski piknik, katerega so priredile Vse-slovanske organizacije iz Timminsa, Schumacher in South Porcupine, odnosno odbor Združenih Slovanov.
Ker je bilo izredno lepo vreme, je biLa tudi vdeležba nepričakovano obilna. Dalj časa je vladalo večje zanimanje med tukajšnimi slovanskimi priseljenci za ta piknik, kjer so poleg druge zabave, plesa itd., tekmovale med seboj mlade partizanke za prvo mesto, kakor jih vidimo na priloženi sliki.
Prvo mesto je dobila Sla-vica Fak Hrvatica, katera je zbrala $202.10; zatem Sonja Holinka, Ruskinja $152.-62, zatem Mery Slak, Slovenka, $84.65, Slovakinja $61.-77, Ukrajinska, Olga Spa-suk, $50.06; Bolgarska, Pe-nca Dimitrov, $48.27; in Poljakinja J. Senus $48.15.
Skupno vsoto so zbrale naše mlade partizanke $647.62.
Njihova želja je, posebno pa zmagovalke Slavice Fak, se zahvaliti vsem, ki so jih podpirali v tekmovanju za prvo mesto, posebno članom in članicam njihovih o-rganizacij.
Celotni dobiček piknika znaša $953.38, katera vsota je vložena na banko in bo vporabljena za pomoč narodom v starem kraju.
Na pikniku so govorili predstavniki od vsake naro-
dnosti, ter so v svojem govoru naglasih potrebo delovanja za slogo in zedinjenje vsih Slovanov in njihovih organizacij, po vzorcu svojih bratov in sester v starem kraju. Navdušeno so bili pozdravljeni predstavniki U-krajincev, Slovencev in Hrvatov. Kajti Rdeča Armada in Narodno-osvobodilna armada se iz dneva v dan približujete druga drugi in ni daleč dan, ko se bodo v resnici tudi združile na bojnem polju proti skupnega sovražnika vred z vsimi drugimi partizanskimi odelki Poljakov, Čehov, Bolgarov in zavezniško armado za končni obračun nad Hitlerjevimi morilci.
Poleg govora na pikniku je prečitana resolucija, po Martinu Bajuku, kjer se zahteva priznanje Ribar-Tito-ve vlade in druga za povrnitev Ukrajinskih delavskih dvoran resničnim lastnikom.
V tej veličanstveni manifestaciji so sodelovale skoraj vse tukajšne organizacije slovanskega porekla s redko izjemo. Nekoliko je res žal temu tudi takih, ki navidezno odobravajo slogo in pravijo da so za svoj narod, toda kaj hladno se ponašajo napram takim prireditvam. Vsa čast in hvala ruskim, ukrajinskim, poljskim, slovaškim in bolgarskim priseljencem, kateri so razumeli potrebo in pa značaj neiz-recivega trpljenja narodov Jugoslavije bolj, kakor nekateri njenih sinov in hčera.
George Fak, poroč.
Zapisnik redne seje Izvršnega odbora VPZ Bled
Brat predsednik odpre sejo ob 9.15 zjutraj v navzočnosti devet odbornikov Iz-vrševalnega odbora.
1	— čitanje zapisnika sej z dne 16 aprila in 18 junija. Oba zapisnika sprejeta enoglasno.
2	— Poročilo tajnika: Br. tajnik poroča, da je bilo število aktivnega članstva z dne 30 junija 494. Za zadnja tri meseca so suspendirali 4 in črtana pa člana. Vztano-vljen je novi odsek v Mountain Park Alta pod imenom "Vidmar" št. 15 z 13 člani. Račun tajnika in blagajnika za zadnja tri meseca, prio-bčen na kraju zapisnika.
3	— Poročilo mladinskega vodja: V teku kampanje se je vstanovilo 5 mladinskih odsekov in sicer pri odseku št. 2 Val D'Or, 22 članov; odsek "Zarja" Sudburv št. 9. 21 članov, "Edinost" št. 11 Toronto, 14 članov; "Novo Mesto" št. 12 St. Catharines, 71 članov; "Sloga" št. 14 Kirkland Lake, 24 članov.
V Mladinski Odelek je pristopilo ZE CESR kampanje 157 članov, katerih skupno število znaša koncem junija 245 članov. Zveza je prejela za članarino od mladinskih odsekov za tri meseca $72.41.
4	— Odobrena je bolniška podpora za br. M. špehar radi tri dnevne lokal odsotnosti po točki 33 drušsvenih pravil, se mu odobri podpora za 15 dni. Nadalje zadeva br. Rus, pri odseku št. 3, Ti-mmins-u, na predlog br. Kraje, da se vpraša za bolj natančna pojasnila od zdravnika, namreč ali je omenjeni povzročil si poškodbe v blaznem stanju in ali je sedaj popolnoma zdrav. Zdravnik naj pojasni iz kakšne-
član prizadeval poškodbe, ga vzroka si je omenjeni ter se za to bodo odloži iz-plačitev bol. podpore.
5	— Radi vprašanja odseka št. 11, Toronto, glede izplačitve operacijske odškodnine, je sklenjeno, da se ne izplača na podlagi opozorila, kterega smo prejeli od zavarovalnega Urada iz Toronta, da smo podvrženi osebni kazni, če izplačujemo v take svrhe. To vprašanje naj se razpravlja na Konvenciji dne 10 septembra.
6	— Na pojasnilo mladinskega vodja da odpotuje iz Kirkland Lake v Južni Ontario, njegov sedanji noslov je: Joe lic, 14 Main St. Port Dalhouse, Ont. Mladinski o-delki naj vsled tega obrnejo na njegov naslov za vsa na-daljna vprašanja in poslovanje.
Nadalje zavzema dve mesti v Izvrševalnem Odboru in sicer kot vodja Mladinskih Odelkov in podpredsednika Zveze, kar tudi želi obdržati do konca leta. Kar pa po sklepu konvencije lanskega leta v decembru glasi, da se izvoli celotni Izvrševalni O-dbor v Kirkland Lake in z tem utegne odstraniti potovalne stroške. Toda sklenjeno je, da se v slučaju odsotnosti predsednika vrne v Kirkland Lake in zastopa njegovo mesto in to na Zvezne stroške v kolikor se tiče potovanja in zamude časa.
7	— Radi stroškov odvetnika Bruce Williams, ki jih je Zveza izplačala kakor je bilo prej poročano in katerim se članstvo odseka št. 14 protivi izplačati, namreč poravnati Zvezi, je sklenjeno na predlog br. F. Pavček, da mora članstvo dotičnega odseka poravnati omenjeno
za pomoč svobodni jugoslaviji
Z leve na desno sedeče: M. Slak, S. Fak in S. Holinka, Stoječe: O. Spasuk, J. Senus, P. Dimitrov in Slovakinja.
veliki piknik v hamiltonu
Vancouver — V ta namen so priložili sledeči tukajšni rojaki, celotno vsoto $1,741.-00. Prispevatelji posamezno so priložili:
John Popovič.......... $300.00
Ivan Grdina ........... 125.00
Tony Ogulin ............ 101.00
John Kraševeč ...... 100.00
Joe Strodl .................. 100.00
Frank Sodeč ............ 100.00
Z. K. Slovencev .... 50.00 A. Mally (Kamloops) 50.00
John A. Zitko............ 50.00
John Legat.................. 50.00
Joe Brezovar ............ 50.00
Frank Gorenc........... 50.00
Frank Ronner........... 50.00
Tony Malenšek .... 50.00
Edvard Zitko ............ 50.00
John Kerin .....-............ 50.00
Joe Kokar .................. 50.00
Joe Sterk...................... 30.00
John Simonič ............ 30.00
Frank Sterle ............ 30.00
Joe Mramor..................	25.00
John Balkovec ..........	25.00
Frank Račečič............	25.00
Louis Jakše ..................	25.00
Marko Pezdirc...........	20.00
J. Celič.............................	20.00
Joe Zokel......................	20.00
John Jakša ...................	15.00
Louis Kusel ..................	15.00
J. Jakovič ..................	15.00
Frank Oblak ............	10.00
	10.00
L. Jamnik ........................	5.00
Majštrevič. (Kamps)	5.00
J. černe (Kamps)......	5.00
Kernikar (Kamps)	5.00
Frank Zitko ..................	5.00
	5.00
	5.00
J. Uhan .......................-.....	5.00
J. Benčina ......................	5.00
Jurišič (Kamloops)	0.00
Arsog (Kamloops)	2.00
Skupaj: $1	,741.00
Slovenci iz Hamiltona in okolice priredijo veliki piknik dne 13 avgusta v Fruitland, nedaleč Hamiltona na istem prostoru, kjer so bratje Hrvati že parkrat priredili piknik.
Poleg jestvin in raznovrstne zabave, za ples bo igrala izvrstna godba. Prireditveni odbor se je pripravil tako, da ne bo manjkati ničesar.
Celotni dobiček piknika gre za pomoč našim junaškim bojevnikom, bratom in sestram, materam in otrokom v starem kraju. Torej rodoljubna dolžnost nas veže, da bi ne smelo biti Slovenca ali Slovana, kateri bi ne podpiral to nadvse plemenito delo.
Vsled tega vas uljudno vabimo vse Slovence in Slovenke, brate Hrvate in Srbe, da se vdeležite piknika omenjenega dne. Enako se pa naproša društva in organizacije, da ne prirede svojih zabav istega dne, marveč, da se skupno podamo roka v roki za pomoč našim trpečim toda junaškim bratom in sestram v starem kraju. V slučaju slabega vremena se piknik preloži za 20 avgusta, to je drugo nedeljo.
Za nadaljna pojasnila se obrnite na br. Tony Mihelič, 236 Fairfield Ave, predsednika piknika.
Nepozabite rojaki in rojakinje v nedeljo dne '13 avgusta.	Prireditveni Odbor:
Uspeh Vse-slovenskega piknika v Norandi
kdo naj pozabi madbid
Dne 18 julija je preteklo 8 let odkar sta Hitler in Musolini, na zločinski način napadla Španijo. Niti volivni triumf španske rebublikans-ke vlade Narodnega Fronta se ni do dobra raznesel po tej čudoviti in prirodnim čarom napolnjeni zemlji, z svojim do skrajnosti potrpežljivim ljudstvom, je že segla krvava roka za orožje na znotraj in na zunaj z namenom vničiti ne samo demokratično pridobitev španskega
naroda pri volitvah v februarju 1936, marveč podvrči njegovo usodo za nadaljna pokolenja sovražnikom napredka in svobode.
Kdo naj pozabi vrednostne besede španskih matera pri Madridu — junaške bojevnice Dolores Ibarury (Pa-sionarija) ? Mar niso bile njihne besede pereče opozorilo svetu; vsem svobodoljubnim in demokratičnim elementom, pred nevarnostjo ki preti pred fašističnimi morilci ? In kako močno opozorilo! Ni potrebno večje očitnosti. Milijoni ljudskih žrtev so priča!	1
Noranda — Vse-slovanski piknik, katerega so priredile tukajšne organizacije za pomoč junaškim narodom Jugoslavije dne 1 julija, se je prav dobro obnesel. Piknik se je vršil na dobro znanem mestu pri rojaki, Glin Wood mestu, katerega uspeh je nadvse zadovoljin. Na zgorenji sliki so naša tu-kajšna vrla dekleta, ki so skupno zbrala v tekmi za kraljice piknika okrog 211 dolarjev. Z leva na desno, Doris Dražič, Srpkinja, ki je dobila 2525 glasov; Mery Sibirsky, Ruskinja, 6204 glasov; Anny Novak, Slovenka, dobila 7139 glasov; Matilda Radoševič. Hrvatica, dobila je 5276 glasov.
Tem potom se zahvaljujemo vsem. ki so pomagali z delom, vdeležbo ali drugače za uspeh piknika. Posebej se zahvaljujemo tovarišfči Any Mudjar, katera je cel čas stala na vhodu, zatem bratom Slovencem in Hrvatom, ki so tako izvrstno pripravil i pečenko, posebno Frank St-rnad. kateri ie največ delal za okusno pečenko. Prav lena hvala vsem. ki so se vde-ležili piknika in nam omogočili dober usneh. Saj bo čisti dobiček šel le za plemenite svrhe.
Opozarjamo pa one, ki so
se poslužili odtrgati letak na poštenem poslopju. Namreč na poštno poslopjo smo nabili letak za piknik, zlobna roka ga je otrgala takoj drugega dne. Letak se lahko strga — toda našega edinst-va pa ne! To naj ve tisti, ki se poslužuje tako umazanega dela, da mu to ne bo prineslo želj enega cilja, bolj pa prezir od vsih svobodoljubnih ljudi, ki so vsaj toliko dorastli, da spoštuj o narodne ustanove in javna naznanila.
Josip Cesič.
vsoto do koncem julija, ako pa ne poravna za to dobo, se vloži obtožnico na prihodnji Konvenciji. Omenjeni predlog je sprejet z pet proti štiri glasov.
8	— Glede shrambe na Royal Banki (bančni predel) se pooblasti predsednika, da hrani ključe.
9	— Sklenjeno je da se prihodnja seja vrši dne 3 septembra.
Zaključek seje ob 12 uri. Račun tajnika in blagajnika
DOHOTKI ZA DRUGO ČETRT LETJE. ODSEKI PLAČALI ČLANARINE MLADINA VŠETA
Odsok št. 1	$438.93
2	196.75
3	568.
4	266.82
5	169.50
6	92.
7	208.
8	79.
9	204.68
10	107.
11	269.29
12	233.63
13	63.50
14	347.31 Drugi dohotki vrnjen ček
za blagajniško mizo $19.50 Obresli na Royal Banki $17.-56. Bank of Comerce $6.29. Skupaj. $3.287.76.
IZDATKI BOLNIŠKE PODPORE
Odsek št 1 $505.62
2	429.75
3	544.50
4	190.
5	99.12
6	100. 7 32.
8
9 72.
10	378.
11	196.
12	67.
13
14	169.
, Upravni stroški $251.04. Šesto voj. posojilo $2000.00 Stroški Advokata $ 100.00 Bilanca, Aprila 1. 1944 $11.503.10
Bilanca July 1. 1944 $9.-656.83.
MLADINSKI ODLEKI VS TANAVLJENI PRI ODSEKI
Odseku St. 2 22 M. čl. Odseku St. 9 21 M. čl. Odseku St. 11 14 M. čl. Odseku St. 12 71 M. čl. Odseku St. 14 24 M. čl.
Zveza narastla za časa kampanje za 157. Mladinskih članov.
Skupno število mladinskega članstva junija 30. 245. SEZNAM ODSEKOV KOLIKO SO NARASTLI ZA ČASA KAMPANJE
Odsek Št. 1 25 čl. Odsek	2 1 čl.
Odsek	3 34 čl.
Odsek	4 7 čl.
Odsek	6 3 čl.
Odsek	5 18 čl.
Odsek	7 9 čl.
Odsek , 8 Odsek	9 8 čl.
Odsek	10 2 čl.
Odsek	11 25 čl.
Odsek	12 17 čl.
Odsek	13 9 čl.
(Drugič Obnovljen.) Odsek	14 28 čl.
Odsek	15 13 čl.
(Novo Ustanovljen.)
Skupaj pristoplih odraslih članov ze časa kampanje. 199. Zveza V. P. Z. B. Šteje Junija. 30 496 aktivnih članov odteh je še nekoliko novih članov kateri niso še plačali pač so bili sprejeti koncem tega meseca kar bode število naraslo čez 500. članov.
Tajnik. V. P. Z. B.
Junaška obramba Sevastopola
Spisal Podadmiral, F. Oktyabrsky ( Prevedel J. Smrke )
Strojničar, Ivan Bogatir _____________________________________S. Gališev
"Te svinje!" nas ne puste delati, je godrnjal korpo-ral. . . še enkrat je tvegal. Naj se fašisti priplazijo prav do zgradbe. Kakor hitro bodo blizu, proti-tankovski top, bo unihnil.
Sovražne krogle so živžigale, ter brenčeče odletavale od cementne zgradbe. Granate so razbijale cementne plošče, razstrelni koščki so poškodovali kolo pri strojnici. Bogatir je bil ranjen v čelo. Kri mu je tekla po obrazu. Ke so prišli Nemci že prav blizu, je utihnil proti-tančni top.
"To imate sedaj vi podgane" — je zakričal korpo-ral. In ploha ognja se je vsula z njegove strojnice na fašiste. Najbolj srditi boj je trajal kakih petnajst minut. Ena sovražna krogla je prebila roko Bogatirju, ni pa odnehal kljub temu streljati.
Le par Nemcem se je posrečilo, da so se zaenkrat rešili iz tega spopada. Cementna zgradba je še vedno stala, kot nepremagljiva trdnjava, Nemška ofenziva na tem delu fronte se je izjalovila.
Ta večer Ivan Bogatir je bil poslan v bolnišnico. Na njegovo začudenje, čital je v armadnem časopisu odlok najvišjega Sveta Sovjetov, da mu je podeljeno odlikovanje: "Junaka Sovjetske Zveze!"
Marija Bajda
L. Ozerov
Sevastopolčani so jo klicali "neustrašena Marušja", ko je bila še predavateljca rdečega Križa Pred tem pa je delala za pultom v vaški prodajalni. Ko je izbruhnila vojna, je sklenila, da je njeno mesto na bojni črti. Po delu je obiskovala tečaj za strežnice in ko so Nemci prodrli do Krima, njeni gibčni prsti so obvezovali rane ranjencem ravno tako spretno, kakor preje v prodajalni papirnate zavoje.
Bila je postavljena kot predavateljica rdečega Križa, pri nekem strelskem batalijonu. In bilo je tukaj da se je postavila kakor mlada neustrašena žena. Ranjenci, kateri so se vračali k svojim odelkom, so ji vedno stisnili roko z smehljajem rekoč: "Hvala Marusja. . . Ti si resnična prijateljica! Te besede so povzročile, da ji je začelo srce hitrejše utripati in pojavila se ji je želja, da gre na bojno črto z njimi. Na vsezadnje se ji je le izpolnila. Bila je dodeljena k poizvedovalnemu odelku. Izročila je svojo zdravniško oprembo svoji prijateljici Tanji Rjabovi, sama je pa vzela avtomatično puško.
Ni to, da je nevarno živlenje poizvedovanja utrdilo Marijo. Bila je pogumna mlada žena tudi preje. Ampak njej je izlikalo njen talent za hladnokrvnost pogum, ter ; dodal še ostrejše rezilo k že itak močnemu sovraštvu do sovražnika. Marija je sedaj vedela za gotovo to, da kadar preizkušnja pride ne bo omahovala.
Dan preizkušnje je prišel. Vroč junijski dan in skozi gromenje in rjovenje sevastopoljske bitke. Cela fronta je slišal ime Marija Bajda. Naslednje je, kaj se zgodilo:
"Marija in njeni tovariši — avtomatičarji — so bili v prednji bojni črti. To noč so Nemci obsvetljavali cel teren z raketami, kakor hitro se je začelo malo daniti, so začeli pošiljati na stotine bomb in granat. Marija je vedela, da je to le začetek. Slabše šele pride. Skupaj z častniškim namestnikom Mihajlom Masijenkom in dvema vojaka, je pazila ostro na nemško črto. Kakor hitro so Nemci skočili iz zakopov, je njena avtomatična puška zapela smrtno pesem fašistom. V par minutah je postrelila deset sovražnih vojakov.	<
Nemci so pritiskali naprej od vseh strani. Peščica avtomatičarjev, je morala neprestano menjati položaj pri odbijanju divjega napada sovražnika. Marija je stekla od zakopa v zakop, zavzela pripravno pozicijo ter odprla ogenj, še deset fašistov je obležalo od njenega cilja. Municija je pošla. Pogledala je okoli za drugo,,toda niti enega patrona nikjer. Ležala je in premišljala za sekundo, potem pa je skočila po konci in urnih skokov se podala po dovodnem jarku kjer so bile potrebščine in municija. Na njenem potu je zagledala ranjenega Rdečear-mejca. obvezala mu rane in mu pomagala na obvezova-lišče. Potem brez da bi počivala, pograbila je več zabojev municije in tri ročne granate, ter se podala nazaj kjer se je vršil neenak boj med peščico avtomatičarjev in celo stotnijo nemških avtomatičarjev.
Junaška poizvedovalka je skoraj dosegla svoj cilj, ko je bila njena pozornost obrnjena na neki čuden glas s polja na nasprotni strani. Dvignila se je preko dovodnih jarkov ter zagledala štiri Nemce z avtomatičnimi puškami, kateri so gonili s sabo enega naših mož. Oni, da hočejo imeti živega, je mislila Marija in v ističas se je tudi odločila, da bo rešila svojega tovariša.
Kratka serija je zapela in tri Nemci, so se zvrnili mrtvi na zemljo, četrti je bil pa ranjen. Rdečearmejc je bil rešen. Brez da bi čakala da poizve njegovo ime, je hitela nazaj do svojih tovarišev.
(Se nadaljuje prihodnjič)
zahvala za gostouubnost in postrežbo
D. Dražič, M. Sibirski, Radoševič.
A. Novak, (kraljica) in M.
Toronto — Ko sem pred tedni obiskal svojega brata F. Sheryak v Milwaukee Vis. USA., sem se ustavil z svojim prijateljem, kateri je e-nako ob tej priložnosti obiskal sorodnike, J. Petricem in njegovo družino v Chica-go, da obiščemo Gl. urad SNPJ. Ker je bil ravno praznik 4th july, smo bili za trenutek nekako v zadregi, kako bodemo preživeli ta dan v tako velikem tujem mestu. Toda spoznali smo takoj na prvo vprašanje, da se nahajamo med rojaki Slovenci. Kot navadno segli smo v pogovor in se tudi predstavili drug drugemo, odkod pridemo itd., ter se obenem tudi dogovorili, da nas ni skrbi za to ali ono stvar. V resnici imeli smo lep popoldan v družbi rojakov in se zabavi-li prav po domače, da je bilo zabave še več, smo se "ba-linali" po starokranjsko v prostorih "Proletarca" na vrtu.
Torej naj se tem potom zahvalim vsem tistim roja-
kom in rojakinjam, kateri so nam izkazali gostoljubnost in nam tudi postregli prav izvrstno, posebno Mr. in Mrs Bizjak. Enako se zahvalim Mr. in Mrs. Vraničar, katera živita v South Chicago, ki sta nas tako prijazno sprejela in pogostila, kakor da se poznamo nevem že kako dolgo let akoravno smo se videli, prvikrat. Vsaj za mene je bilo prvikrat, toda želja mi je da bi ne bilo zadnjikrat. Zahvalim se tudi Mrs. Vider, za njen trud, ko nas je spremljala po mestu Chicago, katero je za tujca preveliko, da si ga lahko ogleda v kratkem času.
Ob koncu tudi lepa hvala Mr. in Mrs Berger, za njih postrežbo v njihovem hotelu na 2653 S. Lavvndale Ave, katera priporočam rojakom, ko gredo v Chicago, da se oglasijo pri njih in se okrepčajo prav po domače.
Vsem iskrene pozdrave in zahvalo,
J. Sheryak.