ŠKOF GREGORIJ ROŽMAN Pozdrav Slovencem v Argentini Toplo se zahvaljujem za prijazni sprejem, ko sem drugič stopil na jenca prav radi izprašujejo kako “lajkaš” Ameriko? In zakaj jo tla 'Argentine, ki je postala Vaša “lajkaš”? V severno-ameriškem domovina, kjer ste si v svobo- slovenskem narečju pomeni lajka- ’ ti toliko kot “rad imeti”. — Naj¬ bolj je zadela bistvo inteligentna naseljenka — pisateljica, ki je v kratkem, klasično lepem člančiču, ki ni presegal dvajset vrstic, odgo¬ vorila: Ameriko lajkam, ker spo¬ štuje človekovo osebnost. Kdor v Združenih državah nekoliko pazlji¬ vo ogleduje način življenja, medse¬ bojnih odnosov, političnega boja in strankarskih bitk, z začudenjem spozna veliko razliko med “starim” in “novim krajem”. Nič si ne pri¬ zanašajo v volilni borbi, v cunje včasih drug drugega raztrgajo, a to se nikdar ne zgodi, da bi kdo ne prisedel k mizi, pri kateri sedi “nasprotnik”, ali da bi ne šel v lo¬ kal, v katerem se je zbralo par na¬ sprotnikov. Osebno si niso odtu¬ jeni; vsi so enako ponosni držav¬ ljani “najmočnej še “države sveta. In ko so volitve končane, poraženi kandidat takoj po telefonu ali brzo¬ javil čestita svojemu srečnejšemu nasprotniku k izvolitvi. — če se bo naša mladina v letih svojega bivanja v USA nalezla tega duha di miru in gospodarskem napred¬ ku uredili novo življenje v upravi¬ čeni nadi, da bo Vaša poštenost, delavnost in zvestoba mogla doseči tudi primerne uspehe. To nado de¬ lim tudi jaz z Vami in v tej nadi pozdravljam Argentino in vas. Prinašam Vam prisrčne pozdra¬ ve Slovencev v Združenih državah. Ne bi mogel imenoma našteti vseh, ki so mi izrecno naročili, naj v nji¬ hovem imenu pozdravim vse tu¬ kajšnje Slovence, posebno pa one, s katerimi ste delili življenje in trpljenje v begunskih taboriščih. Seveda so pozdrave naročili pred¬ vsem novonaseljenci, pa tudi mno¬ gi ugledni in spoštovani starejši naseljenci so mi dali š seboj po¬ zdrave na Vas, rojaki, južno od e- kvatorja. Vidim in čutim, da o- gromne daljave niso pretrgale ve¬ zi, s katerimi nas je povezala trda usoda begunstva, enotna ljubezen do naroda in neodoljivo domotož¬ je. In če pride k temu še nadnarav¬ na vez iz naše skupne vere, smo še trdneje povezani med seboj in z narodom v domovini. Moda bodo gotovi krogi ugovar¬ jali trditvi, da smo povezani z na¬ rodom v domovini, češ, da smo se sami izločili iz naroda, da smo iz¬ koreninjenci, plevel, ki ga je “na¬ rod” vrgel preko plota — pa to so besede, v veter govorjene. Dejstvo je da ta vez obstoja in so iz pravega, zdravega naroda najbrže bolj izko¬ reninjenci tisti, ki mu z nasiljem nalagajo težek jarem tujega siste¬ ma, ki ni zrasel iz slovanske duše, ampak je njej povsem nerazum¬ ljiv in odvraten. Nas v tujini bi morala skupna u- soda še mnogo bolj povezati med seboj kot smo bili povezani v do¬ movini. Kamorkoli pa pridem med rojake, tožijo nekateri, da je pre¬ malo edinosti med nami, da se deli¬ mo v struje in se razhajamo v raz¬ ne smeri, da ni dovolj enotnosti v načrtih in metodah, s tem pa sla¬ bimo itak dovolj šibke svoje sile. Ne bilo bi nič izrednega, ako bi se needinost, ki je je že doma bilo dovolj med nami, v begunstvu še povečala. Needinost je simptoma¬ tičen pojav v vsaki emigraciji, v politični, še bolj pa v gospodarski. Ne zdi se mi preveč tvegana trdi¬ tev, da je slovenska emigracija še najmanj razklana, mnoge druge na¬ rodnosti še bolj trpijo na bolezni needinosti. Pa to spoznanje nas ne izgovarja krivde. V kolikor smo needinosti krivi sami, v toliko je nujno treba, da se poboljšamo. Vzrokov za to e- migrantsko bolezen je mnogo, ne¬ kateri izhajajo prav iz fizične iz¬ črpanosti in živčne preobremenit¬ ve preteklih let že doma in potem v begunstvu. To moramo upošteva¬ ti pri presoji krivde needinosti. — Opozoriti pa hočem na en vzrok, ki ga moremo popolnoma odstraniti, ce hočemo, s čemer bi medsebojne odnose bistveno zboljšali in mož- uost skupnega delovanja in trpljenja za isti cilj povečali. Ta vzrok je: pomanjkanje osebnega spoštovanja. V tem pogledu, se mi z di, je bila in je še naša vzgoja po¬ manjkljiva! Tu moramo nastaviti z reformo. Včasih se nam zde Hiudnostne forme narodov, med katerimi živimo, pretirane, neod- kritosrčne, narejene, z eno besedo: hinavščina. Pa ni tako, vsaj vedno ? e - So vendar le tudi — če ne re- cem v prvi vrsti izraz spoštovanja do osebnosti bližnjega. V Združenih državah novonasel- in pri povratku v domovino prine¬ sla s seboj spoštovanje osebnosti vsakega človeka, bo naš narod o- bogatila z zelo pomembnim moral¬ nim darom. Prav bi bilo, da bi si vzeli za svo¬ je posebno izpraševanje vesti: Ka¬ ko spoštujem osebnost svojega bližnjega, vsakega človeka, prija¬ telja in nasprotnika? Prepričan sem, da človeštvo ne bo ozdravelo in ne bo prišlo na boli zdrave in trdne temelje ,dokler ne bo spošto¬ vanje temeljna čednost medseboj¬ nih odnosov. Saj je Stvarnik sam vse človeške odnose in razmerja po¬ stavil na zapoved: Spoštuj! Po bož¬ ji zamisli naj bi bila na medseboj¬ nem spoštovanju zgrajena družina: mož- žena; starši — otroci; na e- nakem spoštovanju naj bi stale vse druge edinke in druga združenja: soseščina, občina, dežela, država, narod. In tudi naši odnosi do Boga samega morajo stati na spoštova¬ nju, na naj višjem, naj popolnejšem LA NUEVA PROVINCIA ARGENTINA LA PAMPA 4* SE LLAMARA EVA PERON En uno de los salones de la Časa de Gobierno en Santa Rosa se efectuo un sencillo acto durante el cual asumio su cargo el nuevo co- misionado federal de La Pampa Sr. Dr. RAUL R. PELAEZ. En tales circunstancias, el doctor Pelaez manifesto al dirigirse a la concurrencia, que pondra "TODAS SUS FUEZAS AL SERVICIO DEL MO- VIMIENTO QUE CONDUCEN EL GENERAL PERON Y EVA PERON". Ayer comenzaron en Santa Rosa las deliberaciones de la Conven- cion Constituyente que debera sancionar la Carta Magna destinada a regir en lo sucesivo la vida institucicnal de la nueva provincia de La Pampa, a la que se impondra el nombre de EVA PERON. NOVA ARGENTINSKA PROVINCA LA PAMPA SE BO IMENOVALA EVA PERON V Santa Rosa, glavno mesto nove argentinske province La Pampa, je prispel novi zvezni komisar za to provinco Dr. RAUL R. PELAEZ ter je v vladni palači prevzel svoje posle. Po prevzemu novega položaja Je nagovoril zbrano množico pred vladno palačo ter je naglasa!, da bo vse svoje zmožnosti posvetil giba¬ nju, ki ga vodita general PERON in EVA PERON. Včeraj se je v Santa Rosa sestala ustavodajna skupščina, ki bo imenovala EVA PERON. spoštovanju Gospoda Boga, ki se sprejela prvo ustavo za novoustanovljeno argentinsko provinco, ki se bo na zunaj kaže v bogoslužju. — Tudi vsi naši medsebojni odnosi naj stoje na spoštovanju osebno¬ sti, potem upam, da nas bodo raz¬ lična gledanja, različna mnenja, različni značaji ločili sicer v sku STALIN ZDRAV IN ČIL I Dne 22. febr. je v Washingtonu na , sovjetski ambasadi visela kom. zastava pme. a ne več v sovražne skupine. | na pol droga . B ii je to znak velike ža- ker bo spoštovanje, ki stoji nad vsem, vezalo vse skupine v druž bo in je ne več razbijalo v drobce, Po Churchillovem obisku Predsednik angleške vlade Churchill je zaključil svoje posvete v Združenih državah in v Kanadi in je na poti do¬ mov. Svoje bivanje v Združenih državah je Churchill končal s posebnim obiskom ameriškemu kongresu, kjer je ponovno potrdil potrebo po sedolovanju med An¬ glijo in USA. Toda predaleč to sodelo¬ vanje ne bo šlo, kajti splahneli so vsi načrti o tem, da bi se ameriške sile pri¬ ključile angleškim v obrambi Sueza ali pa drugih pozicij na Bližnjem vzhodu. KAKŠNI SO SKUPNI NAČRTI DO KITAJSKE? Precejšnje vznemirjenje so v Angliji iz¬ zvale novice, da je Churchill v Washing- tonu pristal na bombardiranje kitajske¬ ga zaledja Koreje, ako bi komunisti pre¬ lomili sedanje razgovore v Pan Mun Jo¬ nu. V londonskem parlamentu napovedu¬ jejo hude debate o tem, pa tudi v Parizu so v skrbeh zaradi tega, ako bi se izka¬ zalo, da je Anglija pristala na razširi¬ tev sovražnosti v Aziji. Pod Edenovim predsedstvom je bila seja vlade in po se¬ ji je bilo objavljeno, da ni misliti na to, da bi angleška vlada spremenila svoje stališče do kom. vlade v Pekingu, s ka¬ tero ima diplomatske stike. Med tem pa pišejo newyorški listi, da je navečji Churchillov uspeh glede Ki¬ tajske, da je dosegel, da bodo smeli ja¬ ponski industrijalci še naprej izvažati svoje izdelke v kom. Kitajsko. V novem¬ bru 1951 je ta izvoz dosegel tri miijone dolarjev mesečno, v decembru pa je že poskočil na 5 miljonov dolarjev. Ves ta japonski izvoz na Kitajsko pa gre čez Hongkong in tako ta angleška kolonija pred kitajskimi durmi mnogo zasluži s svojim posredništvom in s svojim lad¬ jevjem. Ko so pred nekaj dnevi v Tokiu obja¬ vili, da se bo Japonska pogajala samo z nacionalističnim režimom gen e r a 1 a Čangkajška za mirovno pogodbo, se za¬ radi tega v Pekingu niso nič vznemirili. Pohiteli so še celo z naročili in načrti za sklenitev posebne trgovske pogodbe med kom. Kitajsko in Japonsko. Ko se razširijo ponekod novice o tem, da se mislijo Angleži oddaljiti od svoje dosedanje politike do kom. Kitajske, te¬ daj v južni Kitajski naraste gonja pro¬ ti Angliji. Ko so bili pogovori med Chur¬ chillom in ameriškimi zastopniki na viš¬ ku, je komunistični radio v Kantonu, ki je tik pred Hongkongom, ves dan odda¬ jal ploho govorov o tem, kako pripa¬ da Hongkong Kitajski in kako bodo kit. kom. znali zasesti to angleško kolonijo. Japonska se spreminja v velik arze¬ nal zaveznikov na Daljnem vzhodu. Ve¬ lik del opreme za ameriško vojsko na Koreji se ne izdeluje več v USA, ampak že na Japonskem. Odvisno robo, ki ne služi ravno naravnost vojaškim potre¬ bam, pa Japonci lahko prodajajo na Ki¬ tajsko, v Indonezijo in v Indijo. Dopisnik “New York Timesa” pa poroča iz Hong¬ konga, da je ugotovil, da gre precej ja¬ ponskega gradiva, ki lahko služi v voj¬ ne namene, iz Hongkonga na Kitajsko, ne pa mimo Kitajske proti drugim de¬ želam jugovzhoda. losti in ameriška policija je ves dan mo¬ rala odgovarjati na telefonske pozive, ali to ne pomeni, da je umrl Stalin. Toda Stalin ni umrl, pač pa se je zdrav in čil istega večera v Moskvi ude¬ ležil spominske slovesnosti za obletnico Leninove smrti. Bil je v prvi vrsti med slavnostnimi gosti med Molotovim in. Malenkovim. — Nekaj dni poprej pa je osebno pregledal vse sovjetske pomor¬ ske centre ob Baltiku in ob črnem mor¬ ju — in uspeh njegove kontrole: odsta¬ vil je celo vrsto admiralov in poveljni¬ kov z mornariškim ministrom vred. Tako so se spet morali zmotiti tisti, ki so računali s Stalinovo boleznijo in upali na popuščanje napetosti v svetu, ako se Stalin umakne z vodstva. Komu¬ nistični svet trdno drži Stalinova pest in ta pest zbira vse sile za udar. Spopadi v Egiptu vedno bolj naraščajo V teku policijske racije v vaseh Tel El Kebir in El Hamada so angl. vojaki prijeli okrog 120 egipt. policajev z njih generalom vred, češ da so pošiljali na skrivaj orožje upornikom. Zaradi te ak¬ cije je prebivalstvo, zlasti pa študentje, pričelo s povečanimi demonstracijami, guerilci pa so razširili delokrog svojega delovanja posebno na področju Port Sai¬ da in Ismajlije. V noči od sobote na ne¬ deljo so Angleži zato obkolili vso Ismaj- lijo ter pričeli s hišnimi preiskavami. Aterirali so več ljudi, češ da so pripa¬ dali “terencem”, obenem pa našli velike količino skritega orožja. V spopadu, ki se je med Angleži in Egipčani v soboto razvil v Ismaliji, je bila ubita tudi ame¬ riška državljanka sestra Antonija iz re¬ da Sv. Vincencija Pav. Tako Angleži ka¬ kor Egipčani dolže sedaj drug drugega zaradi umora redovnice. Napetost je povečal še Churchillov predlog Amerikancem, naj pomagajo vsaj simbolično Angležem v obrambi Sueza; z veseljem pa so Egipčani spre¬ jeli na znanje ameriški sklep, da ne bo¬ do pomagali Angležem. Mirovni razgovori na Koreji na mrtvi točki V Pan Mun Jonu na Koreji je sedaj prišlo do resnega zastoja pogajanj za premirje, ko so komunisti obtožili Ame- rikapce, da so ameriška letala bombar¬ dirala ameriško ujetniško taboriše v severni Koreji. Amerikanci so najprej obtožbo zanikali, po preiskavah zadeve pa delno priznali “napako” ameriških pilotov, ki so res odvrgli nekaj bomb na taborišče in pri tem ubili in ranili večje število ujetnikov ZN. Mirovna po¬ gajanja so sedaj na mrtvi točki, ker sta obe strani izjavili, da “ne moremo spremeniti svojega stališča niti za las”. Boji pri 20 stopinjah pod ničlo in glo¬ bokem snegu skoro na vsem bojišču pa se nadaljujejo, čeprav v zelo zmanjša¬ nem obsegu. Aktivno je samo ameriško letalstvo, pa je bilo v zadnjem tednu v šibkem položaju napram sovjetskemu, saj so bili ruski MIG-15 napram ame¬ riškim lovcem v nadmoči 5:1. Kljub te¬ mu ameriške eskadrile niso utrpele več¬ jih izgub, sovjeti pa so izgubili v še¬ stih dneh nad 37 letal. Kako se jim mudi... Pred kratkim smo pisali, kako je Rart- kovič v beograjskem parlamentu pozval emigrante, naj se vrnejo domov. Njego¬ vim agentom v tujini pa je bilo že malo pred tem govorom naročeno, da morajo čim več ljudi spraviti domov... Gotovo jim je hudo zabičano, da morajo imeti velik uspeh, ker so tako ti titovski agen¬ ti tukaj v Buenos Airesu začeli širiti go¬ vorice, da se jih je že 90 prijavilo za vrnitev v domovino. Ker pri tem prvem valu številk, ki so jih sprožili še pred beograjskim govorom, niso mogli imeti kaj prida uspeha, so že takoj prve dni po Rankovičevem govoru to število ve¬ čali in ga sedaj pripodili že na 300. Zanimivo pa je, da ti agentje ne vedo povedati nobenega imena tistih, ki da so se že prijavili, da se bodo odzvali Ran- kovičevim vabam. Imena ne vedo postre¬ či nobenega, pač pa hitro dodajajo, da bo vožnja kar zastonj, kdor se kmalu pri¬ javi. Številke, ki jih širijo, niso važne, ker ljudje vedo, kaka je njih veljava. Zani¬ mivo je le, da morajo titovski agenti SLOVENCI m HRVATI “Američki Hrvatski Glasnik” ki velja za poluradno glasilo Hrvatske seljačke stranke, je objavil dne 24. oktobra 1951 uvodnik, ki ga je napisal glavni urednik lista dr. Dinko .šuljak. V uvodniku piše med drugim tudi to — le: “Ko bi bili srbski politiki, posebno ti¬ sti iz srbske zemljoradničke stranke, iskrenejši in bi ne pisali eno za ameriške uradne kroge ,drugo pa pisarili po svo- - 'li-s&lk' in tolkli .sv-ojih r-rictp- šev, bi se stvari bolje razvijale. Morali bi biti tako iskreni, kot je na hrvatski strani dr. Vladko Maček, a na slovenski dr. Krek, ki sta v medsebojnem iskre¬ nem sodelovanju napravila tako situaci¬ jo da so bratski odnosi med slovenskim in hrvatski narodom taki, kot niso bili še nikoli v zgodovini. Dr. Vladko Maček in dr. Miha Krek, smatrata, da je potreb¬ no tesno sodelovanje vseh begunskih de¬ mokratskih političnih predstavnikov iz! ozemlja današnje Jugoslavije kot eondi- cio sine qua non za uspeško borbo pro¬ ti Titu in komunizmu in kot edini po¬ goj za končno zbližanje in skupni obsta¬ nek srbskega, hrvatskega in slovenskega naroda. To je edina alternativa namesto Tita”. Za vse, ki so kolikor toliko poučeni o političnih dogodkih, ne predstavlja gor¬ nje poročilo nič novega. Tesno in iskre¬ no sodelovanje med dr. Mačkom in dr. Krekom traja že dolgo časa. Razmerje med slovenskim in hrvatskim narodom je bilo vedno bratsko, čeprav smo vča¬ sih v politiki hodili vsak svojo pot. Ven¬ dar se nam je zdelo prav, da ponatisne¬ mo lepa izvajanja dr. Dinka Šuljaka za¬ to, ker se vendar le dobijo nekateri, ki! trdijo, da med Slovenci' in Hrvati ni so¬ delovanja, da hočejo Slovenci preko in mimo Hrvatov zopet ustvariti predvoj¬ no Jugoslavijo itd. Vsem tem, sicer red¬ kim nergačem iz slovenske in hrvatske strani, je sedaj dr. Šuljak lepo povedal, da je usoda slovenskega in hrvatskega naroda v tej težki uri v rokah modrih mož. DRUGA DRUŽABNA PRIREDITEV DRUŠTVA SLOVENCEV NA PRISTAVI Po lepo uspelem silvestrovanju namerava Društvo Slovencev prire¬ diti na Pristavi drugo družabno pri¬ reditev in sicer v soboto dne 16. fe¬ bruarja t. 1. V odboru za društvene prireditve pripravljajo še zanimivejši program kot je bil na silvestrovanju. Prav tako bodo pomnožili svoje dobrote kletarji in kuharice. Igral bo naš priznani slovenski orkester. imeti posebno kopico ljudi, ki se jih po¬ služujejo, da širijo njih pozive in gesla. Torej: ko boste iskali vir, ki trosi te go¬ vorice, boste gotovo odkrili titovca ali pa propagandista, ki je v titovski služ¬ bi. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 24. I. 1952 M TEDNA V TEDEN Iz svobodnega sveta USA: Truman je predložil kongresu v odobritev državni proračun za leto 1952-53 v višini 85.400 milijonov dolar¬ jev. Od tega gre 60% za vojaške potre¬ be USA in njenih zaveznikov. Ameriško prebivalstvo se je zvišalo v zadnjem le¬ tu na 155,575.000 ljudi. — USA je uki¬ nila vso vojaško pomoč Perziji, ker je Mosadek odklonil podpis pogodbe o med¬ sebojni vojaški pomoči. — Truman je sprejel ostavko Griffisa, dosedanjega a- meriškega poslanika v Madridu. — Se¬ nator Taft, republ. preds. kandidat, je izjavil, da v slučaju, če propadejo mi¬ rovna pogajanja na Koreji, ne vidi “dru¬ ge možnosti, kakor pričeti s splošno vojno proti Kitajski.” Poudaril je, da bo treba sprejeti nasvete, ki jih je predlan¬ skim dal Mac Arthur ter vreči v borbo tudi Čangkajškove oddelke s Formoze. — Ameriška vlada je obljubila Franciji zračno in pomorsko pomoč v slučaju vdora rdečih kitajskih oddelkov v Indo- kino. Istočasno bodo navozili večje ko¬ ličine orožja na področje jugovzhodne Azije. — Po izjavah amer. mornariške¬ ga ministra Kimballa, ima ZSSR na razpolago 300 do 400 podmornic, med¬ tem ko jih ima USA samo 100. — USA je pričela pogajanja za sklenitev medse¬ bojne vojaške pogodbe z Ekvadorjem. Slična pogajanja je pričela doslej že tu¬ di z Brazilijo in Perujem. FRANCIJA: Faure je sestavil novo vlado, v kateri je Sehuman še vedno zun. minister in Bidault obrambni. — Organizacija atlantskega pakta — NATO — je po izjavah nekaterih čla¬ nov postala že tako zamotana zadeva, da jo bodo morali razdeliti na številne odbore in pododbore, po vzoru ZN. Ne¬ kateri se vprašujejo, če ne bo počasi postala tudi tako neučinkovita, kakor so ZN. — Francoske vojaške oblasti v In- dokini so ugotovile, da so kitajski ko¬ munisti ustanovili tkzv. “človeški vlak” iz 150.000 do 200.000 kulijev, ki prena¬ šajo orožje in municijo iz rdeče Kitaj¬ ske v Indokino. — Konferenca držav Ati. pakta se bo pričela 16. 2. v Lizboni. — Po izjavah visokih komunističnih o- sebnosti v Parizu, ki so člani ZN, sma¬ tra Kremelj letošnje leto kot “kritično, leto 1953 pa kot odločilno za svetovni mir”. V letošnjem letu bo sovjetska di¬ plomacija sprožila splošno mirovno ofen¬ zivo na vseh sektorjih, skušala nevtrali¬ zirati vse azijske države, počakala na izid ameriških preds. volitev in v pri¬ hodnjem letu šb mirovala skoro do kon¬ ca izvedbe nemške oborožitve in sodelo¬ vanja Nemčije v sklopu zahodnih držav. TUNIS: Zaradi aretacije nekaterih nacionalističnih voditeljev so pričeli do¬ mačini s protestnimi demonstracijami; najhujše so bile, ko je okrog 300 mla¬ dincev poleg demonstriranja pričelo raz¬ bijati še evropske, zlasti pa judovske trgovine. Ker hočejo prebivalci Tunisa dobiti enako samostojnost kot Libija, so se obrnili na Nehruja za posredovanje; predsednik zasedanja UNO v Parizu Meksikanec Padilla Nervo pa je Fran¬ cozom nasvetoval, naj spore čim prej urede sporazumno z domačini. PERZIJA: Mosadeg je sprejel poso¬ jilo 24 milijonov dolarjev, istočasno pa Angležem odpovedal pogodbo iz leta 1857, po kateri je smela Anglija imeti številno zastopstvo na vsem področju države. Zato je Anglija že ukinila delo¬ vanje vseh konzulatov, naročila pa oseb¬ ju, naj v Perziji še nadalje ostane. Te dni je bil imenovan tudi novi angl. po¬ slanik Hankey, ki obvlada perzijski je¬ zik, perzijska vlada ga pa odklanja. AVSTRALIJA: V Avstraliji so pred enim tednom prvič izvedli poskuse z atomskim eksplozivom. Je to prva deže¬ la poleg USA in ZSSR, ki je izvedla atomske eksplozije. JAPONSKA: Japonska bo zvečala svojo vojaško moč od 75.000 na 310.000 mož do marca prihodnjega leta. — Ja¬ ponska bo v kratkem sklenila s Čang- kajškovo vlado politični in vojaški pakt proti komunizmu. — ZSSR, ki bo še na¬ prej obdržala svojo okupacijsko misijo v Tokiu, je povabila Japonce na gospodar¬ ske razgovore v Moskvo v svrho skle¬ nitve pogodbe o zamenjavi dobrin. FORMOSA: čangkajšek je te dni za¬ ključil daljšo konferenco z najvišjimi vojaškimi poveljniki nacionalne Kitaj¬ ske. Za železno zaveso ZSSR: Sovjetsko zun. ministrstvo je objavilo, da se smejo člani tujih diplo¬ matskih predstavnikov v ZSSR gibati samo na področju do 30 km. od svojih poslaništev odn. konzulatov. Ameriška vlada proučuje podobno omejitev sovjet¬ skega osobja v USA kot protiukrep so¬ vjetski naredbi. Nedelja slovanskih novih maj ARGENTINA Nedelja 20. januarja t. 1. je bila za Slovence v Argentini velik dan. Tega dne je darovalo svojo prvo daritev Bogu v sami prestolnici, na področju Velikega Buenos Airesa in eden v Cordobi 6 slo¬ venskih novomašnikov, katerim je pre- vzvišeni škof g. dr. Rožman teden dni poprej, t. j. v nedeljo 13. januarja 1951, podelil mašniško posvečenje v cerkvi Marije Pomočnice kristjanov v Don Boscovem zavodu v Ramos Mejia. Novomašnik Tone Gosar, sin bi v. mi¬ nistra g. dr. Andreja Gosarja, je imel novo mašo — kakor smo že poročali v prejšnji številki — , že v ponedeljek 14. januarja ob pol enajstih dopoldne v ka- marinu bazilike Lujanske Matere božje. Asistiral mu je g. spiritual slov. bogo- slov. semenišča g. dr. Žakelj z dvema bogoslovcema. Pri njegovi novi maši so bili vsi slovenski lazaristi iz Lujana, iz Buenos Airesa pa kljub delovnemu dne¬ vu več slovenskih družin in Trnovčanov. Njegove nove maše se je udeležila tudi družina g. Valentina Markeža, pri ka¬ teri je novomašnik g. Gosar stanoval po preselitvi bogoslovja iz San Luisa v Adrogue. Navzoč je bil tudi g. Ladislav Lenček iz Bs. Airesa. Po novi maši so imeli vsi z novomašnikom v Lujanu zajtrk, nato so se pa odpeljali k Marke- ževim v Merlo na kosilo. V nedeljo dne 20. t. m. je pa g. Tone Gosar maševal v romarski cerkvi v San Anton de Padua. Udeležilo se je sv. daritve veliko Sloven¬ čev iz tega kraja, Merla in drugih oko¬ liških mest. Ostale nove maše so pa potekale ta¬ kole: G. Julij Čuk, doma iz Rovt pri Logat¬ cu, jo je imel ob osmih zjutraj v kapeli sester oblatinj, Calle Saavedra 3452 v Ramos Mejia. Pred vstopom v kapelo je novomašniku izročila novomašni križ gdč. Marija Javorškova, g. Vincenc Ja¬ voršek pa mu je s svojo gospo podelil očetovski in materinski blagoslov. Ra- moški pevski zbor mu je pod vodstvom g. čamernika zapel v pozdrav “Novi mašnik bod’ pozdravljen”. Zbor je nato pel tudi pri novi maši. Pred začetkom sv. opravila je imel lep cerkveni govor g. Janez Kalan iz Ramos Mejia. Po oprav¬ ljeni sveti daritvi se je novomašnik g. Julij Čuk z vsemi gosti podal na Javor¬ škov dom, kjer je bilo za vse pripravlje¬ no novomašno kosilo. Popoldne pa je imel novomašnik skupno s svojim novo- mašnim tovarišem g. Rozmanom pete litanije v ramoški farni cerkvi. G. Tone Dejak, doma iz Ribnice na Dol., je daroval svojo prvo daritev Bo¬ gu v prelepi baziliki sv. Jožefa v Bue¬ nos Airesu ob enajstih dopoldne, že pred to uro so se zbrali tu številni Ribničani, ostali povabljeni gostje in veliko Slo¬ vencev, ki so vsi novomašnika spremlja¬ li v sprevodu v baziliko. Novomašni križ je izročil g. Dejaku Jožko Petelin, sin g. Jožeta in Ančke Petelin, lep šopek be¬ lih nageljnov pa mala Pavlica, hčerka g. Andreja in Pavle Petelin. Ko je novo¬ mašnik vstopil v razkošno razsvetljeno baziliko, mu je s kora zadonela v po¬ zdrav slov. novomašna “Novi mašnik bod’ pozdravljen”. Dovršeno jo je zapel Slov. pevski zbor “Gallus” pod vod¬ stvom g. dr. Savellija. Po klicanju sv. Duha je stopil na priž¬ nico g. svetnik Alojzij Košmerlj. Imel je globok govor najprej v španščini, zatem pa tudi v slovenščini o pomenu cerkvene slovesnosti, ko sin malega, a vernega slovenskega naroda daleč od svoje do¬ movine, ki sedaj ječi pod komunističnim nasiljem v svobodni Argentini daruje svojo prvo sv. mašo Bogu in se tako uvršča med božje služabnike. Novomašniku so nato asistirali pri svetem opravilu sami njegovi ožji ro¬ jaki gospodje p. Ciril Petelin, Vinko Lovšin in fračiškan p. Arko. Poleg Slovencev je bilo pri novi maši g. Dejaka v baziliki sv. Jožefa tudi zelo veliko domačinov, ki so tako poveličali novomašno slovesnost našega rojaka. Domačini so tudi občudovali izredno le¬ po Mozartovo latinsko mašo, ki jo je z vsemi finesami izvajal Slov. pevski zbor “Gallus”. Po končani sv. maši so se vsi gostje z novomašnikom podali na Victor Mar- tinez 50, kjer je bilo v lepo okrašenih društvenih prostorih pripravljeno novo¬ mašno kosilo. Vsa slovesnost je potekala v pristno slovenskem novomašnem raz¬ položenju. Med njo je prvi povzel bese¬ do novomašnikov slavnostni pridigar g. svetnik Košmerlj, ki je v resnem in še- gavem tonu opisoval Ribničane. Za njim je govoril g. Stanko škrabec, novomašni¬ kov rojak in sosed njegove matere, na¬ to rektor slov. bogoslovja g. prelat dr. Odar, za njim pa predsednik Društva Slovencev g. Stare, in g. Jože Lesar. Novomašnika je z lepim govorom po¬ zdravil tudi njegov ožji rojak g. p. Ci¬ ril Petelin. Poudarjal je predvsem na¬ slednje misli: Novomašnik ima svojo mater doma. Ni je danes tu. Tu mu jo nadomeščajo Ribničani. Ljubezen do ma¬ tere je velika, še večja pa je ljubezen do Križa. Ker novomašnik nima pri sebi svoje matere, naj se oklene križa. Go¬ vornik ne želi novomašniku veselja, am¬ pak trpljenja, ker bo samo v pravem pojmovanju trpljenja našel pravi smi¬ sel življenja. Prosi naj ostane tih in skromen. V trpljenju bo našel sebe in utrjen po trpljenju bo mogel voditi dru¬ ge h Kristusu. Ob petih pop. je imel novomašnik g. Dejak pete litanije Matere božje z za¬ hvalno pesmijo v cerkvi sv. Julije. Po litanijah so se pa zopet vsi gostje zbra¬ li v društvenih prostorih. Med nje je prišel tudi prevzvišeni g. dr. Rožman. V svojem imenu in v imenu vseh svatov g-a je prisrčno pozdravil novomašnik, ki se je nato svojim rojakom Ribničanom iskreno zahvalil, da so mu pripravili ta¬ ko prisrčno novomašno slovesndst. Po¬ poldne je prišel na novomašno sloves¬ nost tudi g. župnik Orehar. Vse slovesnosti nove maše so gospodu novomašniku pripravili njegovi rojaki Ribničanje pod vodstvom gdč. Marije Petelinove in s tem pokazali, da ga sma¬ trajo za novo čast in ponos Ribniške do¬ line. G. Vinko Flek iz Črnomlja si je za svojo mašo izbral kapelo v salezijan¬ skem zavodu na Belgrano, v kateri je vsako nedeljo redna sv. maša za Slo¬ vence in ki je nekako slovenska farna cerkev v Buenos Airesu. Tudi na to no¬ vo mašo je prišlo zelo veliko Slovencev. Močno so bili med njimi zastopani Be- lokrajinci. Novomašno slovesnost je po¬ večal še s svojo navzočnostjo prevzviše¬ ni g. dr. Gregorij Rožman, ki je prišel na Belgrano v spremstvu g. prelata dr. Odarja in g. župnika Oreharja. Novo¬ mašnik g. Flek je po prihodu na Ko¬ roško leta 1945 namreč več mesecev slu¬ žil v rojstni fari našega škofa. Prevzvi¬ šeni se je sedaj odzval novomašnikovi prošnji in je osebno prisostvoval njego¬ vi prvi daritvi Bogu. Novomašnika, ki so ga v sprevodu spremljali v cerkev številni svatje 'in ostali rojaki, je pred vstopom v kapelo prisrčno pozdravil v ime n u vseh g. Miro Kovač ter mu izročil lep novomašni križ, katerega je novomašni¬ ku poslala iz domovine njegova mati, kakor tudi vino za njegovo prvo daritev Bogu. Iz nežnih otroških grl se je s kora nato razlila v vsej toplini in prisrčnosti slovenska novomašna pesem, s katero je slovenski mladinski pevski zbor pod vodstvom učiteljice gdč, Anice Šemro- vove pozdravil novomašnika. Ta zbor je med mašo izredno lepo pel Kosijevo mla¬ dinsko mašo. Slavnostni pridigar je bil. g. Gregorij Mali. Prisrčno je pozdravil navzočega škofa g. dr. Gregorija Rožmana, zatem pa v lepih izvajanjih poudarjal potrebo duhovnika za življenje vernikov in pro¬ slavljal žrtve, ki jih je morala doprina- šat.i novomašnikova mati, da je njen sin sedaj doživel najsrečnejši dan svojega življenja, ko je postal duhovnik kat. Cerkve. Novomašnik je nato opravil tiho sv. mašo, med katero je bil presbiter asis- tens g. župnik Orehar. Novomašniku in vsem njegovim go¬ stom, med katerimi so bile pred vsem družine, ki so za novomašnika skrbele vsa zadnja leta, ker nima nikogar svo¬ jih v svobodnem svetu, ie pripravila slavnostno novomašno kosilo druži¬ na g. Jožeta in Ane Starihe v Buenos Airesu, ki sta na novomašni slovesnosti zastopala tudi novomašnikove starše. Poseben sijaj je vsej slovesnosti dajala tudi navzočnost Prevzvišenega, katere¬ ga so vsi navdušeno pozdravljali, ko je spregovoril tudi nekaj lepih in pomemb¬ nih besed. Prevzvišeni je v svojem na¬ govoru predvsem poudarjal varstvo bož¬ je Previdnosti. Novomašnik se je na svoji življenski poti mudil tudi v nje¬ govi rojstni fari na Koroškem, zahajal v tamošnjo cerkev in v njej prejemal sveto obhajilo, v kateri je tudi Prevzvi¬ šeni sam prejel prvo sv. obhajilo. Najgloblji vtis na vse goste sta na¬ pravili pismi, ki sta jih novomašniku pi¬ sala za njegovo novo mašo od doma nje¬ gova mati in njegov župnik g. dekan Bitner. Novomašnikova mati svojemu sinu čestita, da je dosegel svoj cilj in po¬ stal duhovnik, prisrčno se pa zahvalju¬ je vsem družinam, ki so v tujini skrbele zanj in mu pomagale. Pismo g. dekana Bitnerja je prebral g. Radoš, ki je no¬ vomašnika pozdravil tudi imenu Belo- krajincev. G. dekan Bitner prav tako čestita novomašniku in ga prosi naj ostane vzgleden katoliški duhovnik. Novomašna slovesnost je nato pote¬ kla v najbolj prisrčnem in prijateljskem razpoloženju. G. Jože Horn, doma iz Litije, je pel novo sv. mašo v župni cerkvi v San Mar¬ tinu. Predvsem je zasluga neumornega g. Jožeta Mandla, da je dobila ta pri¬ srčna slovesnost tudi mogočen zunanji sijaj: cerkev je bila prepletena s sto¬ metrskimi venci, po zvočnikih pa sta do¬ poldanska in popoldanska služba božja odmevali daleč čez sanmartinski trg skozi desetine kvader. Novomašniški sprevod s celebrantom, asistenco, svati in narodnimi nošami se je na poti usta¬ vil pred cerkvenimi vrati, kjer je gdč. Katica Kovačeva s primernim nagovo¬ rom izročila novomašniku križ. Odsotne starše sta zastopala ga. Sturmova in g. Zupan. Ob zvokih novomašniške himne se je pomikal sprevod skozi cerkev, ki je bila nabito polna slovenskih in do¬ mačih vernikov. Pred oltarjem je naj¬ prej opisal novomašnikovo težko živ- ljensko pot in vlogo slov. duhovnikov v novi domovini g. Severo Babuggia, na¬ to pa je s prižnice govoril g. Franc No¬ vak iz Temperleya, ki je v slovenščini poudarjal zlasti tesne vezi med. slov. du¬ hovniki in slov. družinami. Po novo- mašniškem blagoslovu in odpetju pesmi Veni Creator Spiritus, je celebriral g. Horn svojo prvo najsvetejšo daritev. Diakon in subdiakon sta mu bila san- martinska kaplana gg. Masseratti in Tržačan Lavriha, presbiter asistens g. svetnik Karel Škulj. Pevski zbor pod vodstvom g. Borisa Pavšerja je pel Vo¬ dopivčevo mašo, vmes pa posamezne ki¬ tice Cvekovega “Raduj se”. Po sv. maši je sledilo poljubovanje novomašniškega križa, obred, ki je tudi Argentince glo¬ boko osvojil. Pri slavnostnem obedu v dvorani KA je za slavnostnim pridigar¬ jem in novomašnikom spregovoril še starešina g. svetnik Škulj. Popoldne ob petih so bile pete lavretanske litanije z Marijinimi in božičnimi odpevi in bla¬ goslov z Najsvetejšim. Središče San Martina je bilo ta dan pod vtisom slo¬ venske nove maše. Novomašnik Jože Kunčič si je za svo¬ jo novo mašo izbral Unquillo pri Cordo¬ bi, kjer ima sorodnike in je tako med njimi prebil ta dan. G. Vencelj Rijavec, naš primorski ro¬ jak, je imel novo mašo tudi med svojimi rojaki, ki žive v Munro na področju Ve¬ likega Bs. Airesa. Za to slovesnost je bila župna cerkev lepo okrašena, vso slovesnost pa je še povzdignilo ubra¬ no petje slovenskega cerkvenega pevske-, ga zbora iz San Justa. Novomašniku je bil slavnostni pridigar g. Alojzij Kuko¬ viča, ki je govoril najprej v španščini, nato pa v slovenščini. Novomašno kosi¬ lo je g. Rijavcu pripravila Malgajeva družina. Med slovesnostjo se je zvrstilo več govornikov. Med drugimi je govoril tudi predstavnik reda palotincev, ki vo¬ dijo župnijo v Munro, ter je pohvalno omenjal versko življenje Slovencev, ki zelo dobro vpliva na ostale njegove žup- ljane. Nekaj prisrčnih pozdravnih besed sta spregovorila še novomašnikov slav¬ nostni pridigar g. Kukoviča in g. prof. Hafner, novomašnik g. Rijavec se je pa nato toplo zahvalil vsem, ki so mu pri¬ pravili tako lepo slovesnost. Popoldne ob pol šestih so se vsi svat¬ je podali zopet v župno cerkev v Mun¬ ro, kjer je g. novomašnik Rijavec skup¬ no s svojima novomašnima tovarišema gg. Povšetom in Pušom imel pete lita¬ nije Matere božje. V prijaznem Malgajevem domu sc je pa nato nadaljevala novomašna sloves¬ nost v najlepšem razpoloženju. G. Branko Rozman, doma iz Bohinj¬ ske Bistrice, je pa pel svojo prvo sv. mašo v cerkvi Marije Pomočnice kristja¬ nov v Don Boscovem zavodu v Ramos Mejia ob desetih dopoldne. Pred vsto¬ pom v Marijino svetišče je novomašnika pozdravil njegov brat Janez ter mu je izročil novomašni križ, delo akad. ki¬ parja Franceta Ahčina. Ramoški pevski zbor pod vodstvom g. čamernika, ki je prej pel že pri Čukovi novi maši, je so¬ deloval tudi pri Rozmanovi novi maši, ter je novomašnika s pesmijo “Novi mašnik bod’ pozdravljen” spremljal pred glavni oltar. Slavnostni- govornik je bil spiritual g. dr. Žakelj ter je poudarjal veličino duhovniškega poklica in pomen duhovnika za slov. narod. Pri sv. maši so novomašniku aistirali spiritual g. dr. Žakelj, g. Ladislav Lenček in g. Janez Ogrin. Po končanem svetem opravilu so se vsi svatje z novomašnikom podali v slo¬ vensko gostilno Ilirija, kjer je bilo za Med Argentino in Čilom bo v naj¬ krajšem času podpisana nova trgo¬ vinska pogodba. Argentina bo iz či¬ la dobivala soliter, baker, jeklo in les, v zameno bo pa pošiljala v Čile živi¬ no odnosno meso in žito. V kraju 9 de Julio se je nad estan- cijo “La Central” vnelo privatno le¬ talo in strmoglavilo na tla. Trije potniki so pri nesreči izgubili življe¬ nje. V Buenos Aires se je vrnil iz USA podtajnik prometnega ministrstva Enrique Carcano. V USA si je ogle¬ dal tovarne za izdelovanje lokomotiv, avtomobilov in letal ter je študiral tamošnjo ureditev prometne službe. Izjavil, je, da bodo USA v kratkem dobavile Argentini večjo množino no¬ vih lokomotiv in ostalega železniš¬ kega materiala. Brazilski poslanik dr. Juan Bau- tista Lusardo je te dni odpotoval v Rio de Janeiro na poročanje svoji vladi o razgovorih, ki jih je imel z argent. vladnimi predstavniki o novi trgovinski pogodbi med obema drža¬ vama .V zvezi z njegovim prihodom v Rio de Janeiro je brazilski zun. min. Joao Neves Fontaura izjavil, da je z brazilske strani načrt nove po¬ godbe že gotov in da bodo v kratkem prišli v Rio de Janeiro argent. stro¬ kovnjaki radi zaključitve razgovorov in sklenitve trgovinske pogodbe. V Avellanedi so te dni potegnili iz kanala 50 kg težko želvo. Nemško veleposlaništvo v Argenti¬ ni je začelo poslovati včeraj v za¬ časnih prostorih na Avdi Corrientes 316. V kratkem se bo preselilo v pa¬ lačo na Avdi Quintana, v kateri je bilo pred vojno nemško diplomatsko predstavništvo in je sedaj argent. Vlada vrnila nemški vladi to palačo z Vso opremo. Sedanja argentinsko-angleška tr¬ govinska pogodba poteče aprila me¬ seca. Zato je angl. veleposlanik Hen- ry Bradshaw Mačk že začel razgo¬ vore z zun. ministrom dr. Remorino za njeno obnovitev in dopolnitev .V ta namen bedo prispeli v začetku fe¬ bruarja v Bs. Aires tudi strokovnja¬ ki angl. min. za trgovino in prehrano. Anglija se trudi, da bi z novo pogod¬ bo dosegla, da bi ji Argentina dobav¬ ljala večje množine mesa, ker je angl. vlada morala prav sedaj znova zni¬ žati mesne obroke. Urad za nadzorovanje cen v Bs. Ai¬ resu je objavil sporočilo, da bo naj- strožie postopal z navijalci cen me¬ su. Mesarjev, ki bi navijali uradno določene cene mesu, ne bodo v bodo,- če samo kaznovali, ampak jim bodo za vedno odvzeli tudi koncesijo za izvrševanje mesarske obrti in za pro¬ dajo mesa. Novi francoski veleposlanik v Ar¬ gentini Guy de Girad de Charbonrie- res je pred dnevi izročil predsedniku gralu Peronu poverilne listine svoje vlade. Časnikarjem je nato izjavil, da bo njegovo delo v Argentini raz¬ meroma zelo lahko, ker obe državi veže staro, že tradicionalno prijatelj¬ stvo. Dejal je tudi, da je v Franciji še vedno v najlepšem spominu obisk ge Eve Peron, ki ga je napravila Pa¬ rizu pred leti. Novi francoski velepo¬ slanik bo sedaj takoj začel razgovore s predstavniki argent. vlade za obno¬ vitev trgovinske pogodbe med obema državama. V zunanjem min. preučujejo tudi načrt trgovinske pogodbe z Iranom, po kateri bo Argentina iz te države dobivala predvsem petrolej. V preuče¬ vanju je tudi trgovinska pogodba z Japonsko, ki se predvsem zanima za argent. volno. vse pripravljeno slavnostno kosilo. Med njim je bilo več govorov. Prvega je imel slavnostni pridigar g. dr. Žakelj, ki je pozdravil vse goste, omenjal novomašni¬ kovo dosed. življenjsko pot, na kateri je izgubil svojo mater. Novomašnika je prosil, naj ostane vzgleden slovenski duhovnik. Pozdrave Prevzvišenega no¬ vomašniku in vsem gostom je sporočil g. Janez Ogrin, o novomašnikovem literar¬ nem udejstvovanju je pa govoril g. La¬ dislav Lenček. Govorila sta še novomaš¬ nikov sošolec g. Markež ml. in njegov ožji rojak g. Jakob Rozman, nakar se je novomašnik zahvalil predvsem svojim staršem, pok. materi in očetu, ki je bil navzoč, za dobro vzgojo, Bogu in Mariji za milost duhovniškega poklica, vsem o- stalim pa za lepo slovesnost, ki so mu jo pripravili. Nato so se vsi svatje po- (Nadaljevanje na 3. strani) Buenos Aires, 24. I. 1952 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. / Momce Vz Marijan Marolt - petdesetletnik Umrli so. V Ljubljani: Josip Terčič, ekonom, Franc Kokalj, strojni ključavni¬ čar v p., Janez Škerlj, Ivana Mlinarič, ro j. šabec, Marija Minkuš, roj. Podgor¬ šek, Aneška Živic, roj. Čap in Vlado Ivanc kapetan v Murski Soboti (se smrt¬ no ponesrečil), Vinko Batič v Medvo¬ dah, Jože Jerman, tajnik sindik. podruž¬ nice drž. posestva Črmošnjice, Drago Pečnik, zastopnik pivovarne Laško v Brežicah, Avgust Novak* iz Polja pri Ljubljani, učenec industrijske šole za steklopihaštvo in optiko v Ljubljani, An¬ ton Godec, uslužbenec tovarne hranil v Vižmarju, Anton Zuperl, uslužb. cin¬ karne v Celju, Žane Gričar, upokojeni uradnik rudnika v Zagorju, Rudolf Fle- rin, ključavničarski mojster v Žirovni¬ ci. Janez štrukelj, vozovni preglednik ljub. gl. kolodvora, doma iz Št. Vida, Franc Čebulj, kovaški mojster iz Ježe- črnuče, Ana Simončič iz Leskovca pri Krškem, Marija Gorišek iz Žalca, Fran¬ ja Presker v Rajhenburgu, Julijana Pro¬ sek v Celju, Franc Lavrih,, žel. uradnik v p. v Šmihelu pri Novem mestu, Jan¬ ko Popovič, posestnik v Škemljevcu, Franc Rogelj, pos. iz Jezera pri Preser¬ ju, Franc Naglič, sodni uradnik v p. v Radovljici, Peter Arnuš, uslužb. tovarne gumijevih izdelkov “Sava” v Kranju iz Primskovega in Frančiška Strah, roj. žužek v Velikih Laščah. Na zadnjem občnem zboru slov. dram¬ skih umetnikov je bil izvoljen za pred¬ sednika Lojze Drenovec, za podpredsed¬ nika Vladimir Skrbinšek, za I. tajnika Demeter Bitenc, za II. tajnika Stane Po¬ tokar, za blagajnika Pavle Kovič. Od¬ borniki pa so Stane Česnik, Mira Dani¬ lo ter zastopnika gledališč iz Trsta in (Nadaljevanje z 2. strani) dali v ramoško farno cerkev, kjer sta novomašnika gg. Rozman in Čuk imela pete lavretanske litanije Matere božje. Tako so potekale novomašne sloves¬ nosti preteklo nedeljo šestih slovenskih novomašnikov. V vseh cerkvah, kjer so bile nove maše, je bilo veliko slovenskih rojakov, udeležilo se jih je pa lepo šte¬ vilo tudi domačinov, na katere je potek lepih cerkvenih slovesnosti, ki so imele povsod slovenski značaj, napravil naj¬ globlji vtis. Z 11 novomašniki, katerim je dne 13. > t. m. podelil prevzvišeni g. dr. Gregorij Rožman mašniško posvečenje se je šte¬ vilo slovenskih duhovnikov v Argentini povzpelo na 80. Od teh jih je iz ljubljan¬ ske škofije 60. Letošnji slovenski novomašniki bodo vsi nastavljeni v nadškofiji La Plata v provinci Buenos Aires ter bodo nasto¬ pili svoja prva dušnopastirska mesta dne 11. februarja t. 1. Maribora Babič in Mlakar. V nadzornem odboru so Janez Jerman, Janez Cesar in član ljb. Mestnega gledališča Fr. Pre- setnik. V Ljubljani je nedavno umrl znani veletrgovec z moko Josip Bahovec. Ob veliki udeležbi znancev in prijateljev so ga pokopali pri Sv. Križu. S. 1. novembrom 1951 je začela doma Veljati tudi nova tarifa za radio, ki je pravtako občutno zvišana. Sedaj je ra¬ dijska naročnina za prejemnik z elek¬ tronkami na leto 3000 din (mesečno 250 din), za prejemnik brez elektronk na le¬ to 240, za vsak zvočnik pa 480 din. Ra¬ dijske delavnice in prodajalne plačajo! na leto 7.200 din. Potniški promet se je po zadnjem vi¬ sokem zvišanju tarif na vseh železnicah doma zelo skrčil. V Sloveniji je padel približno za 30%. Istočasno so v Slo¬ veniji ukinili 13 potniških vlakov, u- Vedli pa 5 novih. Ljubljanski občinski svet je na svo¬ jem nedavnem zasedanju sklenil ukiniti “rajonske ljudske odbore”, ki so v po¬ sameznih delih mesta imeli dejansko ve¬ liko oblast nad ljudmi. Njihovo delo v UPrevzvišemi Prevzvišeni g. dr. Rožman sta¬ nuje v Buenos Airesu v župnišču pri sv. Juliji. Za ves čas njegove¬ ga bivanja v Argentini mu je dal sobo na razpolago g. župnik Ro¬ man Figallo. Tu mu sedaj mirno in lepo po¬ tekajo dnevi. Prevzvišeni je izred¬ no dobro razpoložen. Dnevno več¬ krat prihaja v društvene prostore na Victor Martincu, kjer je vedno živahno. Ljudje prihajajo sem po svojih opravkih. In za vse te naše ljudi je veliko veselje, da na Mar¬ tincu lahko pozdravijo tudi svoje¬ ga skrbnega nadpastirja. Naš Prevzvišeni ima za vsakega toplo in prijazno besedo, zanima se za vse in sporoča pozdrave družinam. V petek, dne 18. januarja t. 1. se je odpeljal v spremstvu g. pre¬ lata dr. Odarja in župnika g. Ore- harja na nadškofijo v La Plato kjer je pozdravil nadškofa Msgrja Tomaža Solari-ja in mu predstavil vseh enajst letošnjih slovenskih novomašnikov. Vsi ti bodo, kakor poročamo že na drugem mestu, nastavljeni v nadškofiji La Plata. Razgovor med prevzvišenim g. dr.i Rožmanom in nadškofom Msgr. Solarijem je bil zelo prisrčen. j dosedanjih letih je namreč obsegalo or¬ ganizacijo in izvajanje preskrbe, izved¬ bo nacionalizacije, ugotavljanje in izter¬ javo vojnih dobičkov, organizacijo zdrav¬ stvene in prosvetne službe, organizaci¬ jo in vodstvo raznih gospodarskih pod¬ jetij, izvajanje odkupov, določanje ter izterjavo davkov, reševanje stanovanj¬ skega in socialnega vprašanja, skrb za javni red in mir. V pomirjenje odžaga¬ nih komunističnih veličin sedaj kom. tisk navaja, da so ti “odbori” v glav¬ nem že opravili vse naloge, in da bodo število občinskih odbornikov zvišali od sedanjih 123 kar na 250 odnosno celo na 300. Komunistični partizani v Mirni so na nekem svojem nedavnem sestanku še le sedaj ugotovili, da duhovnik Jakob ši- raj v istem kraju med komunistično re¬ volucijo ni bil na njihovi strani. Na o- snovi “odkritij njegovega protiljudske. ga delovanja” so sklenili, da ga bodo izročili sodišču. Msgr. Pavlica umrl. Iz Gorice je pri¬ šlo žalostno sporočilo, da je tamkaj umrl za slovenski živelj na Goriškem zasluž¬ ni duhovnik Msgr. Dr. Andrej Pavlica. Ob Veliki udeležbi Slovencev so ga polo¬ žili k večnemu počitku dne 31. decembra 1951. Za novega goriškega nadškofa je bil 31. decembra 1951 imenovan Msgr. Am- brosi. med murni Popodne istega dne se je Prev¬ zvišeni vrnil v Buenos Aires ter je obiskal buenosaireškega nad¬ škofa kardinala Copella. Kardinal Copello je toplo pozdravil Prev- zvišenega ob njegovem ponovnem obisku Argentine nato se je pa za¬ držal z njim v daljšem prisrčnem razgovoru. V nedeljo, 20. januarja t. L, je Prevzvišeni v spremstvu g. prela¬ ta dr. Odarja in župnika g. Ore- harja obiskal direktorja Salezi¬ janskega zavoda na Belgrano, kjer imajo Slovenci vsako nedeljo svojo mašo. G. direktor je Prev- zvišenemu predstavil vse profe¬ sorje tega zavoda. Posebno pozor¬ nost je pa vzbudil med mladino, ki je bila zbrana tedaj v zavodu in je našega škofa prisrčno po¬ zdravljala. V ponedeljek popoldne se je Prevzvišeni odpeljal iz Buenos Ai¬ resa v Adrogue, kjer bo ostal do sobote in se bo z rektorjem bogo¬ slovnega semenišča g. prelatom Dr. Odarjem in gospodi profesorji pomenil o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na ta slovenski zavod. V soboto pa se bo vrnil zopet v Bue¬ nos Aires. Tiho in neopaženo je g. Marijan Ma¬ rolt 21. jan. t. 1. praznoval petdeset¬ letnico svojega rojstva. Zanemarili bi svojo dolžnost, če jubileja tega tihega in plodovitega kulturnega delavca ne bi poudarili. Saj je tako skromen, da pre¬ mnogi ne vedo za njegovo izredno raz¬ gledanost na umetniškem polju in za pomembnost njegovega dela. Značilno je za današnjo dobo, da se je pred letom dni zglasil v uredništvu na¬ šega lista mlajši kulturni delavec in se zanimal kedo bo pisal oceno za naš list o neki gledališki predstavi. Ko smo mu po¬ vedali, da Marijan Marolt, je začudeno vprašal: “Pa se on razume na to stvar?” član uredništva je bil tako za¬ čuden, da ni vedel kaj odgovoriti. Pa je zračunal kedaj je ta mladi mož zapustil domovino, koliko časa je bila prej vojna in postalo mu je razumljivo zakaj ne po¬ zna Marijana Marolta. Naj te vrstice pripomorejo, da bomo poznali in spoznali dela in stvaritev slo¬ venskih protikomunističnih izseljencev. ★ Ko so mu 21. januarja t. 1. čestitali žena Fani, hčerka Polona in sin Primož, so Marijanu Maroltu ob petdesetletni življenski bilanci misli pohitele ob šu¬ meče izvire Ljubljanice- na Verdu pri Vrhniki. Tam je na ponosni Maroltovi- ni srečno preživel mladost in lepo dobo bogatega ustvarjanja. Še tako blizu so tista leta, ko je na filozofski fakulteti ljubljanske univerze študiral zgodovino umetnosti in arheologijo ter se na pravni fakulteti pripravljal na svoj od¬ vetniški poklic. Potem pa je na Cankar¬ jevi in Maroltovi Vrhniki poprijel Mari¬ jan Marolt. Dela ni bilo malo: velepose¬ stvo, žaga in mlin, odvetniška pisarna so bile ena plat, druga pa: Predsednik Občinske hranilnice,, Gospodarske za¬ druge in Vrhniškega prosvetnega dru¬ štva. Režiser in igralec v neštetih igrah: Od Revizorja do ne vem katere operete. Koristi svojega okraja je zastopal na li¬ sti Slovenske ljudske stranke tudi v ba¬ novinskem svetu v Ljubljani. Vse to obsežno delo za družino, go¬ spodarstvo, prosveto in politiko pa ni moglo udušiti tihe, a vedno goreče lju¬ bezni do umetnosti in njene zgodovine v Marijanovem srcu. Njegov dom ni bil le pravi muzej redkih starinskih kipov in slik do najmodernejših del slovenskih umetnikov, ni bil le shajališče sloven¬ skih slikarjev, pesnikov in pisateljev, ki so prihajali tja na obisk in oddih, po¬ sebej pa še takrat, kadar so bili v stiski, ampak je bil tudi Marijanova delavnica — posvečena umetnostni zgodovini. Tam sta nastali lepi knjigi Dekanija Vrhnika in Dekanija Celje. Koliko član¬ kov in razprav je napisal tam za Zbor¬ nik za umetnost in zgodovino; naj ome¬ nimo le monografijo o slikarju Jožetu Petkovšku (1923) in dopolnitev Vurni¬ kove monografije o Valentinu Metzin¬ gerju (1933). Kar deset let neutrudljive¬ ga iskanja in zbiranja pa je zahtevala obširna monografija o slovenskem ba¬ ročnem slikarju Fortunatu Bergantu, ki pa v celoti, žal, še ni bila objavljena. Nič čudnega, če je bil Marijan Marolt prav zaradi tega svojega dela vedno v živem stiku s slovenskim kulturnim sre¬ diščem v Ljubljani, kjer je bil član Na¬ rodne galerije, tajnik Umetnostno-zgo- dovinskega društva in predsednik Pri¬ pravljalnega odbora za Umetnostno aka¬ demijo. Leta 1945 je kot odločen protikomu¬ nist z ostalimi Slovenci odšel v emigra¬ cijo, najprej na Koroško, nato pa v Ita¬ lijo, kjer je živel vse do svojega priho¬ da v Argentino leta 1948, V Italiji je ves čas sodeloval pri “Zedinjeni Slove¬ niji”, dnevniku slov. beguncev, ter je v njej objavljal svoje duhovite dopise naj¬ prej iz senigalskega, nato pa iz barle- škega taborišča. V tem taborišču je tu¬ di uredil prvo štev-revije “Zapad-West”. In ta Marijan Marolt, slov. kulturni zgodovinar in javni delavec ter mecen slov. umetnikov in vseh ostalih, ki so se v potrebi zatekali k njemu in v nje¬ gov gostoljubni dom, je v Argentini se¬ gel po praktičnem poklicu in se je odlo¬ čil za mizarstvo. Nova dežela ga ni po- amerikanila, da bi se odrekel duhovne- (Nadaljevanje na 4. strani) Naj novejša pesniška zbirka dr. Tineta Debeljaka "Poljub" je goto¬ vo najbolj reprezentativna publika¬ cija, kar so jih izdali dosedaj Slo¬ venci v svobodnem svetu. Je to zbirka naj lepših liričnih pesmi na¬ šega najmočnejšega pesnika v emigraciji.. Pesnik jih je posvetil svoji ženi in družini, ki je ostala doma. Pesniška zbirka je izšla sa¬ mo v 250 izvodih. Je vezana v us¬ nje, vsak izvod je numeriran in ima lastnoročni pesnikov podpis. Knji¬ ga, ki je edinstvena v naši literatu¬ ri, stane samo 32 Pesov. Ilustrirala jo je akad. slikarica Bara Remčeva, Slovenci v Argentini M. M. Mala i (Priredila Aleksander Majhen in Mar¬ tin Mizerit. Podobe narisal Stane Snoj. Založila in izdala “Svobodna Slovenija”. Buenos Aires 1951. 128 strani. Cena ? 15.— t. j. niti enodnevna očetova plača.) Pobuda za to knjigo je izšla iz lanske¬ ga odbora Društva Slovencev. Saj ni izdaja tajnosti, če povemo, da je tam vprašanje naše mladine stalno na dnev¬ nem redu. Razni dosedanji pripomočki za likanje slovenskega naraščaja so bili dobri, toda brošurico, še “samo” tipkane, zglodata kmalu čas in miš. Ko je potem enkrat izjavil predsednik Stare da torej ne kaže drugega, kot na svetlo dajati mladinske knjige je bil predlog soglas¬ no sprejet in prva — a v načrtu ne zad¬ nja — taka knjiga je del letošnjega knjižnega daru. Ta prva knjiga je namenjena otrokom, ki hodijo v ljudsko šolo in že znajo brati ‘n pisati nekaj ali vse v kastiljščini. ' kastiljskem jeziku tudi pove uvod, kakšen je njen namen: živa naj ostane otrokova zavest, da je Slovenec, kar mu daje posebne koristi in nalaga gotove dolžnosti. Kakor se pa z otrokovo novo igračo najprej poskušajo dragi roditelji ®°g ne daj da zato, ker bi tudi nje še nukala otročja igra, ampak samo zato, Qa bodo znali otroku dopovedati, kako z igračo prav ravna, tako bodo tu- dj 'Našo besedo” najprej prebrali star- SI > seveda z namenom, da bodo znali r ‘dadež prav voditi po labirintu desetih poglavij in stotin sestavkov. Če jih bo pri tem motil otrok, bo moral tačas v kot češ “zdaj berem jaz in hočem mir.” Ta knjiga je pisana za slovenske otro¬ ke. Ker je pisana v slovenščini, je jasno, v da je pisana za Slovence, saj drugi ljud¬ je tega jezika ne razumejo, otroci dru¬ gih ljudi še ceio ne. Ampak pisana je tudi za slovenske otroke, tu je debelo tiskana besedica “za”. Kaj to pomeni? Zelo mnogo! Vsak narod ima svoj značaj, svoje bistvo, če je res narod namreč. To bist¬ vo, ta značaj se javlja na svojstven način v izrazih pobožnosti, čeprav ga družijo s sosedi iste verske resnice; ta značaj se kaže v umetnosti, čeprav spa¬ da v isti zapadnoevropski ali dajno- vzhdni krog svoje soseščine in mi smo na svoji odisejadi čez pol svetovne oble na vsakem koraku ugotavljali, da je z nami nekaj drugače kot s tistimi, ki smo jih na tej poti srečavali. Ali torej ni tu¬ di značaj slovenskega otroka nekam dru¬ gačen, kot značaj otrok drugod? Mi¬ slim, da! Ne vem, če so se naši pedago¬ gi v to vprašanje že kaj več znanstve¬ no poglabljali. Naša pedagoška litera- rura je zelo obširna, toda če jo je kdaj to specialno vprašanje zaposlilo, ne mo¬ rem reči. Gotovo je le to, da znanstvene ugotovitve posebnega slov. troškega značaja niso bile premise za načrtno sestavljanje mladinskih učbenikov. Če je vendar slovenska učna knjiga v ve¬ čini slučajev dosti dobro odgovarjala duševnosti slovenskega otroka, je to zraslo iz pedagogove podzavesti, iz sile spomina na svoje lastno slovensko otro¬ štvo. če je tepen otrok sosednjega roman- skega naroda, kriči svoj “mamamia”, govori o strahotnih bolečinah, ki jih je pri najrahlejšem božanju pretrpel in o- troška tovarišija ga skuša — vsaj hi¬ navsko —• na najmilejše načine potola¬ žiti. Če je tepen slovenski otrok, ga ni nikoli “nič bolelo” in če gre le na jok, ga tovarišija ozmerja s “cmergo”. Te dni sem videl trinajstletnega fanta, ki je. na vrvici peljal za seboj lesen avtomobil¬ ček, kopa otročajčičev pa je hodila za njim kot trop za kozlom. Slovenski tri¬ najstletnik bi dal avtomobilček najmlaj¬ šemu in k večjemu še zviška motril otro¬ čje početje. Severnega sosediča so vedno mikale avanture v neznani svet zemelj¬ ske ali tehnične skrivnosti. Njihove pravljice govorijo o nečem daljnjem, v njih ni nič vsakdanjega. Če smo hoteli s takim blagom pri nas postreči otroški domišljiji smo ga morali prevesti iz če¬ ščine ali nemščine, kjer znata to pripo¬ vedovati babica in die Urgrossmutter. Pri nas “pripoveduje” dedek, ki ima si¬ cer skromnejšo domišljijo, pa jo zato pri vsakem stavku zabeli s svojimi dolgolet¬ nimi življenskimi skušnjami. Naš otrok ne sprašuje dosti “zakaj” je steklo pro¬ zorno in “zakaj” na smreki ne zorijo ja¬ bolka; tisti Župančičev “pa zakaj” je ne¬ kam dekadenten. Naš otrok sprašuje: “Kajne, očka, oča ali ata, sivka zato muka, ker ne zna govoriti?” Naš otrok bi rad bil velik in se pogovarjal z odra¬ slimi. Tudi on je rad z drugimi otroki pri igri, toda tovarišija mu ni vedno po¬ trebna. Zna se igrati tudi sam. Življen¬ jepisi naših umetnikov pričenjajo z idi¬ lami samotnih pastirčkov, ki s svojimi pipci rezljajo božje martre. Prvi zeksar, ki ga dobita pastir ali mala pomerkav- ka sosedovih otrok, prineseta domov ma¬ teri, da pokažeta, kako tudi onadva že del četrtega vogala pri hiši nekoliko po koncu držita. Knjiga" Naša beseda” je zelo primer¬ na za otroke takšnega značaja. Ničesar pomehkuževalnega ni v njej, nič laska¬ nja slabim razvadam. Knjiga vzgaja, ne uči samo. Bo rekel kdo, da drugače biti ne more. A “moderni” drugo jezični učbeniki se poslužujejo napetih dogodiv¬ ščin in nelepih otroških podvigov v sno¬ vi, da bi pospešili učenje branja. To spo¬ minja na židovsko šolo v taborišču Bar- letta, kjer so bili v šolskih sobah ved¬ no pripravljeni piškoti in pomaranče, s katerimi so vabili otroke k učenju he¬ brejščine. Ta knjiga vabi otroke k branju s tehtno, k dobremu vzpodbujajočo vse¬ bino in če je značaj naših otrok vsaj približno še tak, kot smo prej povedali, potem bo vsebina knjige najboljša vaba za naše fantiče in deklice. Začetne strani prinašajo branje krat¬ kih sestavkov, v katerih prevladujejo in so z rdečim tiskom povdarjene črke k, ks, h, g, j, c, č, z, ž, in š, tiste črke to¬ rej, ki se v slovenščini drugače pišejo a- li berejo kot v kastiljščini. Prav te črke ali vsaj nekatere njih so pa tudi v jezi¬ kih drugih narodov, med katerimi živi¬ jo naši izseljenci, neznane ali drugače izgovorljive in zato bodo te strani knji¬ ge prav prišle vsem otrokom v emigra¬ ciji širom sveta. — Drugo povlavje no¬ si naslov “Od zore do mraka”. So to spi¬ si za vsak in za ves dan. •— “Za dušo in telo” govorijo sestavki o Bogu in telesnem zdravju. — “Oče, mati” je po¬ glavje, ki navaja otroka k ljubezni do staršev, rodbine in do bližnjega.— “Ko pride nedelja” je nekakšna mala li- turgika — Obširno so opisani “Letni ča¬ si”, — a prav posebno sta obdelana dva na j več ja praznika s svojima pripravljal¬ nima dobama, svojimi soprazniki in sle¬ dečimi prazniki: ‘Prišel je čas okrog Božiča” — in “Zvončki beli so zapeli, Krist je vstal!” Sledijo daljše “Prav¬ ljice in pripovedke”, zadnje poglavje pa glasi “Dom slovenski — zemlja sveta.” Vmes je vse polno ugank. To pa niso samo opisi tega, kar po¬ glavja označujejo ampak tudi izvlečki iz pripovednih spisov, ki se na te vred¬ note nanašajo, pesmi in samostojne li¬ terarne črtice. Tu je zbrana modrost naših pisateljev in milo se stori človeku, ko sreča tista berila ki so mu pred desetletji kazala pot v življenje. Iz obi¬ lice slovenskih otroških čitank je izbra¬ no to, kar je najboljše. Kar največ gra¬ diva je usmerjenega v poznavanje slo¬ venske zemlje, njenega življenja in zgo¬ dovine. Za rešitev “problematike” otro¬ ka v novem svetu pa služi izbor črtic, ki jih je napisal Ine. Tu zvemo, kdo je tisti priljubljeni pi¬ satelj “Mlade gredice” v nedeljskih “Oznanilih” in kaj pravite otroci, kaj¬ ne, da je Ine Martine?! Zato, deklič in fantič, vzemita in berita to knjigo go¬ spodov Majhna in Mizerita! In če še ne vesta, kakšne so slovenske gore in polja- neč poglejta, kako lepo jih je narisal go¬ spod Snoj Stane! Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 24. I. 1952 LUBLJANA SEDAJ SLOVENCI Kamu&a Vse slovenske rojake v Kanadi ob¬ veščamo, da Koledar-Zbornik Svobodne Slovenije za leto 1952 lahko dobijo ali naročijo po pošti pri gdč. Anici Dolenc, Ontario Hospital, 1007 Lakeshore Rd, NEW TORONTO, Ontario in pri g. Francetu Koširju, 362 Wellesley Street East, TORONTO 5, Ontario. Cena Koledarju-Zborniku je 3.25 ka¬ nadskih dolarjev. Dalje obveščamo Slovence v Kanadi, da je prevzel zastopstvo tednika Svobod¬ na Slovenija g. France Košir v Torontu (362 Wellesley Street East, Toronto 5, Ont.). Vsi, ki nimajo še poravnane naročnine za prejšnja leta, naj jo-pošljejo na na¬ slov g. Franceta Koširja, kakor tudi na¬ ročnino za leto 1952. Tudi novi naročni¬ ki naj se javijo njemu. Naročnina Svobodne Slovenije za Ka¬ nado je za pošiljanje z navadno pošto 7 kanadskih dolarjev, za pošiljanje z avi- jonsko pošto pa 9 kanadskih dolarjev. Tudi pesniško zbirko dr. Tineta De¬ beljaka “Poljub” lahko naročite pri gdč. Dolenčevi ali pa pri g. Koširju. Stane 3 kanadske dolarje. Odpovedan koncert. Za dan sv. Treh Kraljev je bil napovedan koncert pro¬ svetnega pevskega zbora pod vodstvom č. g. Mirka Rennerja, a je bil odpovedan radi stavke uslužbencev na torontski cestni železnici in avtobusih. Spored obe¬ ta, da bo koncert zanimiv; zato smo se še bolj jezili na stavkujoče, ki so kar namah ohromili ves veliki Toronto. Imigrantje. Naši ljudje še vedno pri¬ hajajo v Kanado. V zadnjem času je prišlo veliko Primorcev, a prihajajo Slo¬ venci tudi iz Anglije, Nemčije, Belgije, Italije, Francije in Španije. Vendar ni pričakovati da bi prišle še kake večje skupine, ker je IRO prenehala delovati in mora vsak posameznik kriti potne stroške. Novi imigrantje so večkrat ra¬ zočarani, ko pridejo v Kanado, ker je težko dobiti delo. Veliko starejših de¬ lavcev, ki so delali po več let v isti to¬ varni, je sedaj brez dela. Sicer je to tu reden pojav v zimskih mesecih, le da je letos število brezposelnih večje kot na¬ vadno. Vlada se še ni zavzela za stvar, ker stanje ni tako kritično, da bi ogro¬ žalo gospodarski položaj dežele. Novejši naseljenci so večji del ljud¬ je, ki so zbežali iz domovine v zadnjih letih in niso bili mnogo po taboriščih. Sedaj se drže še malo ob strani. Mnogi M. MAROLT — 50. LETNIK mu svetu in se predal vsega lovu za ma¬ terialnimi dobrinami. Kot mizar dela 8 do 10 ur v tovarni, ostali čas pa posveča svoji umetnosti, brska po knjigah, re¬ vijah, zbira in piše. Zase in ostale. In ta “prosti” čas, ki ga precej drugih lju¬ di porabi za počitek, razvedrilo ali zi¬ danje lastne hiše, Marijan Marolt ali pa tudi Ludvik Kavšek piše duhovite pod¬ listke za “Svobodno Slovenijo” (V ko¬ lektivu!), v listu kot stalni kulturni po¬ ročevalec objavlja ocene vseh slov. kul¬ turnih prireditev v Bs. Airesu, ali napi¬ še kak članek za Duhovno življenje ali za Kat. misijone. Je tudi stalni sotrud- nik Koledarja-Zbornika Svobodne Slove¬ nije, kjer so njegovi pregledi udejstvo¬ vanja svobodnih Slovencev v gledališču in v likovni umetnosti že tradicionalni. V njem pa nastopa tudi kot odličen, du- hovito-šaljiv pisatelj (Buhkando trabajo, Zamejska potovka, Koledar 1951). OSEBNE NOVICE Družinska sreča. G. Stanislav Malalan in gaBernarda, roj. Pavlovčič v San Jus¬ to sta dne 19. januarja 1952 dobila hčerko. Čestitamo. P O SVETU pa ne vedo za naše prireditve ker še ni¬ so našli zvez z ostalimi begunci, ki so že dalj časa tu. Po zadnjih ugotovitvah je vseh Slovencev v Torontu že veliko čez 500. M. K. Avstralija Prvi božič v Avstraliji V kolikor so razmere dopuščale, smo božič še kar nekako proslavili. Bilo je seveda vse v strašno skromnih razme¬ rah. Ljudi, ki so drug od drugega zelo oddaljeni, nisva s p. Benom mogla do¬ seči z osebnim obiskom. Zato sva posla¬ la vsem Slovencem, v koliko sva jih do- sedaj mogla najti, posebno božično po¬ slanico, o kateri lahko rečeva, da je na¬ letela na zelo ugoden odziv. Po razporedu za sv. maše, ki ga dolo¬ ča katoliški odbor na Novoavstralce, je p. Beno Korbič bil določen za Hostel Villawood, ki je eno izmed zapadnih predmestij Sydneya. Tu se nahaja ta¬ borišče, v katerem živi poleg drugih na¬ rodnosti tudi okrog 40 Slovencev. Prili¬ ko je porabil in organiziral tako, da naj bo polnočnica, ki je bila za vse prebi¬ valce taborišča, slovenska polnočnica. ! Pozivu, ki je bil dodan božični okrožni ci, se je odzvalo še preko 100 Slovencev. P. Klavdij Ckorn, ki spada med po¬ tujoče ali bolje leteče misionarje, ni bil tako srečen. Določen je bil za božič, da ima polnočnico v taborišču pri New Castle. Daši mu je bilo sporočeno, da so fantje obveščeni —■ taborišče je samo za moške — ni bilo prav nič pripravljeno. Ujel je prvega človeka, ki ga je mogel dobiti, da mu je pomagal pripraviti dvo¬ rano in sklicati ljudi skupaj in to je bil pravoslavni Rus. Polnočnice se je ude¬ ležilo 25 ljudi, med njimi niti eden Slo¬ venec ali Hrvat. Isto se mu je zgodilo na sveti dan. Da je dobil nekaj ljudi za deseto mašo, jih je moral direktno vleči iz postelje. Udeležba skoraj ista kot za polnočnico, le s to razliko, da so bili pri maši 4 Hrvatje in en Slovenec. V decembru mesecu smo dobili dovo¬ ljenje, da smemo izdajati slovenski ča¬ sopis. List do imel naslov “Misli”. Vse¬ bina bo versko kulturnega značaja ih bo izhajal kot organ društva “Slove¬ nce”, ki se je ustanovilo istočasno s ča¬ sopisom. Vsa pojasnila glede društva in časopisa je možno dobiti na naslovu: 45 Victoria St. Waverley N.S.W. Prisrčen pozdrav Vam vsem pri “Svo¬ bodni Sloveniji” in vsem Slovencem v Argentini ter’srečno novo leto. P. Klavdij Okorn — p. Beno Korbič. In povrh vsega tega dela še Društvo Slovencev, v katerem je Marolt že dve leti kulturni referent. Vse to je Marolt potem, ko po osmih urah vsakodnevne¬ ga dela preneha biti mizar. Tedaj se pri¬ čne njegovo v pozno noč trajajoče delo za druge, za slovensko skupnost, za nje¬ no kulturno življenje in rast. Ob petdesetletnici tega životvornega slovenskega, kulturnega in javnega de¬ lavca naj mu bodo te vrstice v skromno zahvalo za vse njegovo plodovito in ne¬ sebično delo za slovensko umetnost in kulturo ter za narod doma in za njego¬ vo uveljavitev in boljše poznavanje v svetu. Slovenska mladina pa ima v ta¬ ko visoko in vsestransko naobraženem možu lahko prelep vzgled kako je tre¬ ba dati domovini na razpolago vse spo¬ sobnosti in ji po svojih močeh povsod služiti požrtvovalno in ne iskati samo materialnih dobrin. “Svobodna Slovenija” svojemu dra¬ gemu in zvestemu prijatelju in sotrud- niku k petdesetletnici iskreno čestita in mu samo želi, da bi mu Bog dal še to priliko, da bi lahko vse svoje velike spo¬ sobnosti v polni meri uveljavil in z njimi samo še povečal kulturno bogastvo na¬ šega naroda. Prijatelj našega lista v Trstu, ki se je teden dni mudil v Ljubljani in ki jo pozna že od poprej, nam je po vr¬ nitvi v Trst opisal sedanjo Ljubljano takole: ‘Ko stopiš z železniške postaje, zra¬ ven katere je postavljena lesena avto¬ busna postaja ugledaš med Kolodvorsko ulico in Resljevo cesto novi, precej ob¬ širni park, ki je dobrodošel vsem, ki mo¬ rajo kako uro čakati na vlak, a se ne ve¬ do kam dejati. Kolodvorska ulica je bist¬ veno nespremenjena. Je pa v načrtu, da podero vsa stara poslopja na desni strani in narede konec urbanističnemu škandalu, ki je viden vsakemu tujcu. Poleg palače nekdanje Vzajemne zava¬ rovalnice na Masarykovi cesti je postav¬ ljena nova obširna stavba “Telegrafa in Telefona”, ki sega v globino do Pra- žakove ulice za sodnijo in bo leta 1952 izročena namenom. Sodna palačo so dvignili za eno nadstropje. Dunajska cesta je urejena. Padal je “Figovec” in sosedni dve hiši do Slavije. Zaradi po- pomanjkanja miljardnega kapitala rfe bo tam še nič novega zraslo, razen mor¬ da provizoričen park. V bivših uršulinskih poslopjih sta na¬ meščeni razen dijaškega internata še dve gimnaziji. V Ljubljani je razen kla¬ sične gimnazije še 12. gimnazij, od ka¬ terih pa bosta zaradi štednje in pre¬ številnega inteligenčnega naraščaja dve postopoma reducirani. Na Mirju je zraslo nekaj institutov Tehnične visoke šole. Tehnična srednja •šola pa je pridobila eno novo nadstropje. Zidajo tudi v bližini in pa pod Rožnikom nove stavbe za visokošolske dijaške do- .niove. Internat za dijake Tehnične sred¬ nje šole je sedaj nastanjen v nekdanji hiralnici na Vidovdanski cesti. Hiralce so odpravili v tri graščine na Štajer¬ skem. V obnovljenem gradu Bokavce so namestili agronomsko fakulteto. V Križevniški cerkvi gospodujejo se¬ daj starokatoliki, ki so trdno upali, da Se bodo razvili v slovensko narodno cer¬ kev in so dvignili v začetku silen hrup. ,Pri otvoritveni slov. maši so udeležen¬ ci stali še na trgu. Potem pa je elan hitro upadel, tako da imajo mašo še dvakrat na teden z udeležbo vsakokrat od 4 do 6 vernikov. Pokazali so se torej za zelo bogaboječe. V katoliških cerkvah pa obisk ni padel, dasi komunistič¬ na vlada vodi oster boj proti Vati¬ kanu. Lanski Božič je bil navaden dela¬ ven dan, vendar pa je bila udeležba pri polnočnicah celo rekordna. Pri Sv. Pet¬ ru sta bili po dvajsetih letih zopet polni tudi stranski ladji. Tudi drugje je bilo vse polno, pri frančiškanih pa niso mog¬ li vsi' noter in je morala pri Vratih posredovati milica, da niso ljudi zmeč¬ kali. Na zunaj se prazniki zaradi po¬ manjkanja zvonenja sicer niso tako po¬ znali. — Pri Sv. Petru so zvonovi zaradi bližnje bolnišnice sploh utihnili drugje I pa je dovoljeno zvoniti na dan od deve¬ tih do poldne do šestih zvečer, to pa le Za pravilno rešitev ugank Odbi- ralnica. Čarobni kvadrat. Posetnica, Planine in Hodniki v mladinskem delu Koledarja-Zbornika Svobodne Slovenije za 1952 imamo priprav¬ ljenih veliko lepih nagrad. Otroci, na delo! Lotite se reševanja ome¬ njenih ugank in nam rešitve pošlji¬ te do 29. februarja t. 1. na naslov: Eslovenia Libre, Victor Martinez 50, Buenos Aires. SLOVENSKI TISK ¥ ARGENTINI Družabna pravda, januar - februar 1952, štev. 53/54. Vsebina: Milan Maj¬ nik, Majhen list o velikih stvareh; Anč¬ ka, ženo osvoboditi gospodarske tekma, Zren, Žosistična pot; Msgr. M. Škerbec, Še o podružabljenju, Pismo, VI. Socialni večer, Socialno . politični cilji zapadno- evropskega katolicizma, Trgovanje — pravni naslov za pridobivanje, Dr. I. Ahčin, Kako sodobni kapitalizem omilja svoje metode. O Hlapcu Jerneju in nje¬ govi pravici (y), Trgovska morala. Po¬ leg krajših notic so številki priložena pravila organizacije Družabna pravda. Nudimo izredno priložnost pod¬ jetnim ljudem, ki žele povečati svoje dohodke s prodajo televi¬ zijskih aparatov. Pismene ponudbe pod TEL. SYL. na uredništvo SVOBODNE SLOVENIJE trikrat na dan po eno minuto. Pritrka- vati pa je sploh prepovedano in tudi po¬ grebno zvonenje je odpadlo. Vse se je torej umaknilo v notranjost cerkve, da ni na zunaj nihče moten. Na desni strani Poljanske ceste je zrasla od Galacijeve hiše do bivšega Li- chtenturna nova, kakih 90 m dolga, sta¬ novanjska hiša, za njo proti sv. Jožefu pa še 3 druge stanovanjske hiše. Cerkev sv. Jožefa sama je preurejena za film¬ sko snemanje. Presbiterij pa je oddeljen z zidom od ostale cerkve in puščen še v prejšnjem stanju. V samostanu je se¬ daj Filmski urad. V Domu duhovnih vaj pa oddelek otroške bolnišnice. Lichten- tv.ren in Marijanišče se uporabljata kot dijaška domova. V Šentpeterski kasarni je dekanat medicinske fakultete z bolni¬ co za novotvorbe in protezno delavnico. Na vrtu pred kasarno stoji na zunaj že dodelan obširen in lep Dečji dom, za ka- tez-ega so darovali leta 1945 ameriški Slovenci temeljni kapital, ki pa seveda ni bil zadosten. Poslopje po štirih letih na znotraj,še ni dokončano. Na Šarabo- novem in gluhonemničnem vrtu stoji ve¬ liko poslopje splošne poliklinike — se¬ veda še v surovem stanju. Obstoja ve¬ likopotezen načrt, po katerem bi imele biti podrte vse hiše v Cegnarjevi, Ravni karjevi, Zalokarjevi in Korytkovi ulici. Namesto njih bi sezidali paviljone za bolnike, zdravnike in strežniško osebje. Izvedba tega načrta je zaradi pomanj¬ kanja, denarnih sredstev odložena ter so s tem številnim prebivalcem teh hiš še ohranjena stanovanja. Pri preurejanju Zaloške ceste so po¬ drli cerkvico sv. Jožefa na Selu, ki jim je bila na poti. Sedaj pride na vrsto še samostan karmeličank. Toliko o tem. Dalo bi se še kaj napi¬ sati, pa naj bo za danes dovolj. Samo to še: Draginja doma je velika. Blaga je sedaj razmeroma dovolj, toda cene niso v pravem razmerju s prejemki. Ljudje godrnjajo in zabavljajo, vlada pa jih to- ]a,ži, češ, da bodo cene padle. Ljudje seveda v to dosti ne verjamejo, saj mo¬ rajo danes v Ljubljani plačati za vsa¬ kih tisoč litrov vode ki jhi porabijo, kar 10 dinarjev. Eno pa je gotovo: Zrak je odličen ih poceni. Škoda samo, da ga smradijo sedaj komunisti. Smm Martin> V nedeljo 13. t. m. je delil v župniji San Martin zakrament sv. birme Msgr. dr. Nurtez Mendoza. Birmanih je bilo 490 oseb. Najstarejši je bil možakar 54 let star, najmlajši pa štirimesečni dojenček. Birmani sta bili tudi dve slovenski de¬ klici, stari 9 in 12 let. Maribor bo v bodoče imel potniško le¬ tališče na Dravskem polju med Slivnico in Miklavžem, odkoder ie do mesta 8 km. Staro letališče na Teznu zaradi šte¬ vilnih daljnovodov bližnjih industrijskih podjetij ni več uporabno. Naročajte in širite Svobodno Slovenijo NOVI MAŠI V nedeljo, 27. januarja t. 1. bosta imela novi maši novomašnika gg. Anton Škulj in Jože Puš. G. Anton Škulj jo bo daroval v župni cerkvi v San Justo ob desetih dopoldne, g. Jože Puš pa v Mendozi, v kapeli, kjer imajo tamošnji Slovenci vsako nedeljo službo božjo. I. V 20 dneh prispejo sledeči paketi: Paket B: 2% kg sladkorja 2 kg kave Cena S 125.— Paket G: 2 kg kave 2% kg riža Cena $ 125.— Vreča 45 kg bele moke $ 300.— Vreča 63 kg moke iste vrste „ 400.— Vreča 50 kg riža „ 380.— Vreča 50 kg sladkorja „ 400.— III. Dnevno odpošiljamo Marsikdo š& ne ve ... . .. da človek diha ■povprečno le krat na minuto, t. j. 23.04.0 krat na dan tev v tem času preteče sko- zi pljuča ok. 10.000 litrov zraka. ...da je človeški las debel eno dvajsetinko milimetra. .. .da iskra traja eno dva j s etti- sočinko sekunde. .. .da je lastovica najhitreje ptica na svetu z 220 km na uro. ...da meteorji (utrinki) zaž o- re v višini 120 do 180 km v ozra - čju. Najvhčja, ki sta padla na zem- Ijo sta: ameriški, ki je padel v Arizoni in tehta nad 10 milijonov ton ter sibirski, ki je padel v Sibi¬ riji in tehta 1416 milijonov kg. Koledar-Zbornik Svobodne Slovenile 1952 V Koledarju-Zborniku Svobod¬ ne Slovenije je vsako leto objav¬ ljena tudi poslanica predsednika NO za Slovenijo g. dr. Kreka. V letošnji na enem mestu ugotavlja naslednje: “Slovenci poznamo svoje po¬ slanstvo. Vemo, kakšne so naše naloge in cilji, ki jih imamo kot posamezniki in kot narod. Na. strašne, a veličastne čase borbe fronte satanove s Kristusovo, nas je pripravil veliki dr. Anton Bo¬ naventura Jeglič, a nepremakljive narodne cilje nam je postavil dr. Anton Korošec, ki je v četrt sto¬ letjii, svojih prizadevanj izklesal vzor in primer uspešne borbe ma¬ lega naroda. Sedaj, ko so naše krščanske sve¬ tinje in narodna izročila v smrtni nevarnosti, smo toliko gorečnejši in bomo trdnejši in zvestejši nji¬ hovi branilci. Vemo, da bo vihar prešel, a narod naš bo ostal in ži¬ vel. Smo in hočemo biti le orodje za kovanje njegove sijajnejše in srečnejše bodočnosti.” To je samo odlomek. Poslanica je pa tako pomembna in važna, da bi jo moral poznati vsak Slovenec, ki še čuti s trpečim narodom doma.’ Kupi Koledar in jo preberi. Ne enkrat, večkrat. Koledar Svobod¬ ne Slovenije lahko dobiš na Victor Martinez 50. Stane samo 35 Pe¬ sov. Pri naročilih po pošti 3 Pese več za poštnino in ovojnino. OBVFSTILA Fantovski izlet v Monte bo v nedeljo 27. januarja t. 1. Odšli bomo točno 6.30 uri izpred slovenske pisarne na Victor Martinez 50. Ne pozabite na vozne list¬ ke. S seboj prinesite tudi glasbene in¬ strumente. S tistimi, ki bodo odšli z vla¬ kom ob 6.30 uri s postaje Constitucion se bomo dobili ob devetih pri farni cer¬ kvi, kjer bo sv. maša. Če bi pa bilo vre¬ me zelo slabo, bo izlet preložen na po¬ zneje. Socialni tečaj “Družabne pravde”. DP namerava letos organizirati dva večer¬ na soc. tečaja. Prvi bo nadaljevanje predlanskega in lanskega in bodo na njem podrobno obravnavali tretji del okrožnice “Qudragesimo anno”. Na dru¬ gem tečaju bodo pa obravnavali sploš¬ ne pojme socialnega vprašanja ter or¬ ganizacijsko tehniko. Tečaja se bosta začela v mesecu aprilu. Prijave spreje¬ majo odborniki Družabne pravde. II. V roku 7 do 8 tednov prispejo sledeča naročila: Štev. 1: 4% kg sladkorja $ 50.— Štev. 2: 4)4 kg riža» 50.— štev. 6: 9 kg sladkorja 85.— Štev. 7: 9 kg riža 85.— Štev. 3: 4% kg kave Santos 145— Štev. 8: 9% kg kave 290.— Štev. 9: 19 kg (netto) kave 560.— Štev. 11: 40 kg (38 netto) bele moke 220.— Štev. 10: 20 kg (17 netto) svinjske masti 200.— Odpošiljamo tudi pakete, ki jih stran¬ ka sama pripravi, z letalsko pošto zdravila: "€1SA Sl © Y U ” — nrarna !ra zEalarna OLAZABAL 2336 Tel. 76-9160 pol kvadre od Cabilda 2300 BUDILKA — višek obzirnosti in prizanesljivosti. Prejeli smo najnovejše nemške budilke znamke “KAVALIER”. Svoje lepo ime zaslužijo zaradi tega, ker opravljajo svojo nalogo na najbolj obziren in vljuden način. Svojega gospodarja spravijo iz postelje ta¬ ko, da ga pri tem živčno preveč ne razburijo. Ob določeni uri začne budilka lahko tolči na svoj zvonček, desetkrat zaporedoma v presled¬ kih desetih sekund. Kdor ima rahel spanec, se bo že pri prvem udar¬ cu prebudil. Kdor pa spi tako trdno, da ga ti udarci ne bi prebudili, tega vrže nato budilka iz postelje z vsem svojim ropotom. AVTOMATIČNE URE znamke Cyma, Unver, Record Watch Geneve, Hidalgo — kakor tudi solidne švicarske ure v najnovejši izdelavi in modernih oblikah. POROČNE IN ZAROČNE PRSTANE — v 18 krt zlatu. VSA POPRAVILA UR IN ZLTNINE TER NAKITA — točno, hitro in zanesljivo. Imprenta “Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires, T. E. 54-4644 10 gramov streptomicina: $ 190.—; 3.000.000 enot penicilina: $ 190.—; 1000 tablet PAS: S 500.—. Za Bolgarijo pri vsaki letalski pošiljki $ 60.— več. Paketi prispejo v 2® dneh Najboljše in r.ajcenejše pakete pošilja v Slovenijo in Evropo sploh A M m It I C A ” Osebno: AVENIDA BELGRANO 1323, Buenos Aires — Tel. 37-6904 od 8. — 12.30 in od 14.30 — 20. ure. Pismeno: CASILLA DE CORREO No. 3985, BUENOS AIRES Vsi paketi so zavarovani! Vsako, tudi najmanjšo škodo povrnemo v celoti. Kvaliteta prvorazredna! Zahtevajte naš veliki cenik. Tu navajamo samo nekatere cene.