Uredništvo in upravniStvo v Ljubljani. Frančiškanska ulica štev. 6, I. nadstropje, ==== Učiteljska tiskarna. =' Reklamacije za list so poštnine proste Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; po-Kojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po do-=== govoru primeren popust. ...... Izbaja razen nedelj in praznikov vsak ———— dan opoldne. ————— Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36'—, za pol leta K 18'—, za Četrt leta K 9'—, za mesec K 3-—. Za Nemčijo celo leto K 40'—, za ostalo tujino in ===== Ameriko K 48. ; Glasilo jugoslov. socialno demokratične stranke. mm Posamezna Številka 14 vin. ■■ Št. 112. V Ljubljani, sobota dne 18. maja 1918. Leto II. Časovni pojavi. Mnogo^ je ljudi, iki so slopi in povrhu še Rtimi, zakaj drugače bi ne mogli pojmiti', da slepo drve itjavendan liti mislijo, da se danes ne izhaja z vsakdanjo metodo. Nemški uačijo-nahsti prav sedaj niome 'kar najbolj s svojimi nacionalu/imi »belangi«. Menijo, da je zveza Avstno - Ogrske z Nemčijo ogrožena 'iin se de-™;jo zaradi tega silno razburjene. Po pose tu cesarja v nemškem glavnem stanu delajo sklepe, ki nisi;) prav častni. Naelionahisrtiani časopisi nam pripovedujejo, da je sedaj zvezno ■razimiertie z Nemčijo 'poglobljeno iin (izpopolnjeno, ikakor da bi bila to zadeva, po kateri se Pretežni večini prebivalstva tako ikolče. V najširših itn splošnih krogih prebivalstva je edino glavno vprašanje, ali ne pridemo skoro do irrtiiru. Vsako dejanje in nehanje mogotcev v državi se presoja po tcim, če nas utegne količkaj približati rnliru. Prav tako se ocenjuje tudi zvezno razmerje z Nemčijo. Pretežna večina .prebivalstva se presneto malo riiga, ailli ga kdo zmerja z izdajalci naroda ali defajtisti. Vidi se ivseikakor vsak dan, da se ^obe ravno sedaj !Uuldife z železno voljo. Njih je tako močna, da hočejo tudi za tiste, 1 fie morejo' več hoteti. Dnevni pojavi kažejo, kam nas je dovedla ^ojna. Enkrat zavre tukaj, drugič .tam. Graški štrajk na primer gotovo ni bila kaka svetovno &»lmčna prikazen, ifcoda nastal je jz razmer ;j-asa, kakor dogodki drugje. Sile.pi in gluhi so, . brskajo po »ognjišču zarote« din čudno moč-n! so'_kfi mislijo na »moč«. Pa ko ise z iskanjem utrudijo in mislijo, kaj bi se dalo storiti, da bi Se kaljenji mir zapet utrdit, isie pojavijo blizu daleč stvari, ki zahtevajo, isto delo. Broz ftiika, brez vsakršne notranje .zveze se. razvilo dogodki. Vsekakor nikjer ne manjka podganja. Iščejo se podžigovalci med delavstvom. Ko kje kak razburjen delavec izprego-Vori par cikonnih in ostrili besedi, .tedaj ga smatrajo že za »kolovodjo«. Tako vsaj pravijo oni, ki imajo moč v državi. Pa iščejo dalje tudi duha. Zaraditega ne utrnejo, .da se dejanja Posameznika .porajajo iz čustev skupnosti. Debeli vojni dobičkarji pravijo: Kar počno de-latvci, si me sim/amo več puščati, ker drugače. saj so vsi dobri patriot je — bi bilo vojskovanje ogroženo Da oni in njihovi organi vedno zopet dražijo in izzivajo delavce, katerim se o/b^ današnjih razmerah umevno ne godi Preveč dobro, se ne zavedajo morda več. Po LISTEK. Ponižanim in razžaljenim. Vidci scin človeka, kakor nestvor je bila njegova ^°stava, ki jo je zverižil stroj in jo spačil v sramoto naravi in njenim zakonom. Upognjeno glavo je naslanja na pi si, v enakomernem in trudnem taktu so se le dvigale m zopet udirale pod zamazano srajco, dolgi vrat je pričal, da je navajen upogibati se, sključena Pleča so kazala, da so navajena na bremena. Njegov "braz je bil poln gub in jam in jamic, izmozgane črte **• votle, mrtve oči so kazile njegova lica, usta so se Sirila v resigniran, trpek izraz, misli so bile pri strojih, n.^esa so poslušale venomer pisk sirene in drdranje in Ropotanje strojev, oči so gledale topo v tla, zanje ni ljilo ne desnice, ne levice; bližal se je domu, in čim bližje je stopal dolgih korakov proti svojemu domu, tem bolj so se mu krQjij koraki, tem bolj je postajal mračen njegov pogled, in roke, žuljave in sajaste so se stiskale v pest, brezmočno in tresočo. Misli so mu "bajale domov; suhe roke, drobne in oslabele so se ^vignilc v njegovo naročje, bledi obrazki so mu podali zagrenjene nasmeške in v očeh so zablesketale 1 'e, utešene želje in prošnje: Oče, bogdaj, pričakovali S|no te že dolgo, ker smo ... Ker te ni bilo tako aolgo! Vse se je. vršilo liho, besede niso mogle preko usten, zamorjene so ostale v grlu, le oči so govorile sedanjih razmerah more podjetirk ali tovarniški ravnatelj delavca poslati v strelske zaiko-pe, k stražnemu bataljonu ah k delavskemu oddelku. Delavci so po večjem oproščenci ali komandi,ranči. Njih oprostitev ah »komandi-runga« traja le za dobo potrebe v obratih. Kdo odloča o potrebi? — Morda so pač vojaški voditelji v obratih, stoječih pod vojno službeno, uporabo, kli izvršujejo svoj polsel z zanimanjem, 'resnostjo _ in tudi s potrebno avtoriteto napram podjetnikom1. Toda ali .imamo potrebno izbero častnikov? Ali uvtidevajo v vojaških 'krogih, da se mora z ljudmi, ki težko delajo in obenem stradajo in tud.ii sploh trpe v vsem pomanjkanje, ravnati drugače, kakor po vojaško? Danes se govori o redu več. kakor ob času Sturgkha. Absolutni samodržci se postavljajo pokom cu. Iker se jim zde vezi redu .nekoliko rahlejše. Niso posebno trdine, Ali je bilo že kdaj toliko kraje, kakor dandanes? Ali piska itako mnogo ljudi na ukaze, predpise, razglase, pravilnike in prepovedi? Pravijo, da Avstrijec sameobsebi ni tako. rodoljub iv kakor Nemec. Morda je to res. Morda je ibemu vzrok tudi to, ker je pni nas že toliko prepovedanega, da že več ne vemo, kaj de dovoljeno. Toda zato je Avstrijec dobrovoljneijši in potrpežljivejši. da, rečti smerno — poslušnejši. Za zločine ali za silovitosti ni kmalu dostopen. Alko se kljub temu rnansikaii pripeti, kar se večkrat malo preveč oddaljuje oJd redu, tedaj moramo marljivo preiskali, kakšne posebne razmere so to zakrivile. Ako jih ni mogoče odpraviti', pa se moira računati! z ustrojem človeka!. Siila1, če jo prav kdo ima, hulkiaj še iveldno me pomaga, tudi ne, če jo hoče.uporabiti ne lOziraje se na žrtvie. Seveda, ljudska psihologija ali celo sodiOlogiija še vedno ni učni predmet v enoletnih prostovoljskih tečajih, ikadetmih šolah ali na vojaških akademijah. Toda drugače se dandanes ne da več napraviti. Kdor ne pozna Jjudse duše, njenega čustvovanja in razpoloženja, oni oškoduje sebe in še .druge z neprimernimi Odredbami. V času, v katerem se ne mlore dovolj varno spraviti niti dobro zastražen ega transportnega blaga na lice mesta, v katerem miti vislice ne morejo odstraniti tihotapstva z živili1, se mora pač drugače ravnati, kakor se ravna. Da veljajo delavci, zlasti socialno - demokratični delavci, elementom redu kot nekaki zli duhovi, ije znano. Enega jezi njih skupnostni čut, drugi pa se zanašajo na ta čut. Cesto, pa celo oboje strašii in poživlja marsikoga. Dober meščan, ki se morda zgraža nad delavcem zairadi razbitih izložbenih oken, pozablja, kolikokrat je v svoji razburjenosti se izrazil o vojnih dogodkih: »Kje so vendar sedaj socialni demckraitje, da si puste vse doipasti?« Pozablja namreč, da tako sami prikrito podkuria. delavce, če si tako puste še dolgo dopasti. Zdi se tudi, da se je pri mnogih ljudeh vdiomačilo mnenje, da) uporablja socialno - demokratična stranka disciplino svojih pristašev le za to. da se jim prikrivajo neprijetni dogodki. Da je strankina organizacija bojna organizacija delavcev, nočejo pcjmiM. Dobro bi pa bilo, ako bi mogli pričeti, počasi misliti, da ne napravijo nobenih napačnh računov, 'kaitii pri sedanjih časovnih pojavih je to mnogo lažje, kakor še kdaj. Perspektive evropskega socializma. Petrograška »Navaja Žizn« je priobčila 14. majal poročilo italijanskega poročevalca F. Cicaottija o razgovoru s sodrugom Turatijem, ki je prav zanimivo. Na) vprašanje, kako sodil dogodke na Puškam, je Turati izvajal: »Moje mnenje je, .da je napravila Rusija usodepolno napako, iker je zanašajoč se na pomoč nemšike večine odredila demobilizacijo. Vendar pa uitegme 'imeti ruski socializem v vprašanju narodne neodvisnosti lin mednarodne pravičnosti kakor tudi pri odstranitvi imperialistične nesreče važno vlogo, če bi sodeloval, opirajoč .se na novo 'in reorganizirano armado, pri .splošni mirovni konferenci. Žal, da je že jasno, da holmia dolsoglli .pač ile diploma-tioni mir. Menim, da se bo ruska .socialistična vlada sedali, ko je sipiotznala svoje napake, ki jih je napravila, utaldiila, iin da bo izrabila rnii* v ito, da preuredi neugodne ruske ^razmere polagoma potom drznih reform.« Jako temeljito se je izjavil Turati o 'smereh italijanskega socializma: Aneksicnlističnia orientacija osrednjih držav, ki se je pokazala v Brest-Litoivsklu in velika nevamoisit francosikc ofenzive sta .bili povod, da smo -omilili svojo opozicijo napram vladi: Za možnost sporazumnega imiru hi zadostovalo, če bi se odvrnil nemški napad; ta uspeh bi bil povzročil, .da stavijo osrednje države sprejemljive mirovne pogoje. Italijanski in z drobnih teles so upili izžeti, lačni udi, utihnili so že zdavnaj, spoznali so, da je vse vpitje zaman, za nje ni življenja, ni veselja . . . Večni molk je segal iz vsakega kota, od tal se je vzpenjal tja do stropa in objemal vse, pohištvo, stene in ljudi. Bilo je, ko je stopil prvič v tovarno. Sam ni vedel kako, prijelo mu je prsi in jih zožilo z enim samim objemom, srce in dušo pa je prevzela tesnoba, čutil je, da je postal drugačen, kot je bil prej, dokler še ni videl tovarne. Stroji so ga privezali nase in gorje — od tedaj mora biti njih neprostovoljni jetnik, in če se jih hoče odkrižati, tedaj zavpije desetero lačnih ust, da ga šiloma vrže zopet strojeni v objem. Izgubil je svoj korak, njegove stopinje so začeli meriti oni, ki so ga priklenili k strojem, iz srca so mu vzeli vso toplo po življenju hrepenečo kri in usadili vanje sovražtvo in onemoglost, duša je hirala od dne do dne, kaplja za kapljo jo je zapuščala, mesto krvi pa se je naseljevalo suženjstvo in slabotnost. Življenje je postalo trpljenje, o da bi bila prišla smrt! Pa smrti ni bilo, življenje je rodilo preko smrti trpljenje, in trpljenje je prehajalo od očeta na otroke in otrok otroke. Postalo je tako bistven del životarjenja, kakor da je tako že od pričetka sveta, kakor bi bilo pisano: Delaj in trpi! Za njegovim hrbtom je stal gospodar, z bičem v roki, v taktu Strojevega ropotanja je vihtel nad njim svoj bič, če je hotela roka počivati, z grabežljivo roko je segel po njegovem pičlo odmerjenem koščku kruha, če se je drznil napraviti v tednu odmor v delu. Gorje, če se je upiral! Bil je na cesti, zaničevan in goljufan. | Da bi bil sam! Na cesto bi vrgli tudi njegovo kri, da' bi jo močila umazana deževnica in omadeževala pocestna nesnaga. Delaj, zato si se rodil v siromašni zibelki, zato si bil zavit v razcapane, umazane cunje, stradaj, saj ne poznaš dobrote in sladkosti in jih nikdar poznal nisi. Trpi, ker ti je tako zapisano na obrazu, bodi suženj, zakaj tudi te je ustvaril bog. Za dolgo mizo je sedel častitljiv gospod, svečanostim je bil opravljen, z obraza mu je sijala samozavest in zakon, pravica je gledala iz njegovih oči. »Kaj hočeš? Ako so pravične tvoje zahteve, bodo tudi pravično uslišane, če pa so krivične, te zapremo, ker daješ pohujšanje drugim; pa pomisli, da bo to zate mila kazen, zakaj »kdor pohujšuje bližnjega . . .« »Milost, gospod sodnik! Pravične so moje zahteve, poslušajte jih, prosim! Prostega me je rodila moja mati, pa rodil sem se v cunjah in revščini; to je bila moja usoda . . . prišel je gospod in me videl raztrganega. Sodil me je po obleki, in ker je bila ta slaba, je obsodil mene: Suženj si in ostani! Gospod sodnik, povejte mi, kje je zapisana taka postava, da bodi raz-trganec suženj? Ali ni zapisano, da smo vsi ljudje bratje po Adamu in da nikdo ne bodi drugemu suženj? Ali ni zapisano, da plačaj dolgove svojemu bratu, ali ni pisano tega v vašem zakoniku, g. sodnik?« »Ali, kaj pa hočeš s tem? Kdo ti kaj dolguje? Ako je tvoja tožba resničana,v dobiš pravico in dolgovi se ti poplačajo. Govori!« (Konec prih.) socializem ii>a mora gledati na to, da ob času, iko se bo oidočevaflja misoida mairodolv, mie bo ostal osaimlirem. Zato miara ipdiizkasiti, da doseže v zvezi z meščanskimi strankami, (ki unad .voj-aio niso postale tocmDpnamiititnainie!, /moč, ida 'pripomore 1'talliji do resničnega dieimiolkiriafrilčneiga 'reda m da iztrabi predvsam sivoi vipiliv iv neposredno 'korist proletariata. Ker smatram zmagoslavno. isociallistiono .revoludiiio' tsedai za nemogočo, si tmoramo prizadevati, izrabiti velikanske sile 'italijanskega socializma, da ustano--vimo resnično demokratično državo, ki naj polagoma prevzame državno uipravo im zaceli rane. ki jih iie prizadejala ivojma. Zato ipa je potrebno, da ibo šla njena 'politika za tem, 'da skrbi za čim matiivečlo .protdniikclifo in .za polagoma' izvedemo socialistično porazdelitev industrijskih fin poljedelskih bogastev«. Politični pregled. “ Nova zve/a. Berlinska »Vossische Zeitung« poroča: Sestanek vladarjev v glavnem stanu je ustvaril temelj, na katerem bodo vodilni možje četverozveze dalje gradili. Grof Burian spremlja cesarja v Sofijo in Carigrad. Ko se vrne v Berlin, kamor bosta prispela tudi veliki vezir Talaat paša in ministrski predsednik Radoslavov. Razgovor bo veljal celemu vzhodnemu vprašanju, ne 'izvzemši poljsko vprašanje. Pričakuje se, da se pri tej priliki tudi definitivno reši vprašanje Dobrudže. Dne 25. maja bo zborovalo na Dunaju srednjeevropsko ujedinjenje, dne 30. maja pa v Badnu pri Dunaju v navzočnosti cesarja Karla nemško-avstrijska gospodarska zveza. Nova parlamentarna stranka. Pod vodstvom grofa \Valterskirclma ustanove tisti člani gosposke zbornice, ki so izstopili iz desnice, državno stranko. Tabor na Bizeljskem. Narodni jugoslovanski shod na Bizeljskem, ki se je vršil dne 12. maja, je sklenil soglasno: Neomejeno zaupanje Jugoslovanskemu klubu na Dunaju in njegovemu predsedniku dr. Korošcu iu ga prosi, naj nadalje vztraja v boju za osvoboditev naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov v trdni slogi z bratskim češkitn narodom; protestira proti poskusu dr. Seidlerja in VVekerleja, razdvojiti Slovence od Hrvatov in Srbov, in končtio protestira proti izdajalskemu Stadler-Pilarjevemu nastopu, s katerim se podpira naše narodne nasprotnike s tem, da se odreka bratov Slovencev. —- Nov kurz na Hrvatskem? Kakor smo že poročali, se ie vršil pretečeno nedeljo v Zagrebu političen sestanek v svrho, da se izvede ujedinjenje vseh onih elementov, ki ne pripadajo obstoječim strankam ter so pripadniki velike ideje zedinjenja in neodvisnosti naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov v samostojno neodvisno državo. Obenem pa se iz Zagreba poroča, da se je začela na Hrvatskem v polni meri gonja proti jugoslovanskemu gibanju, katera ima svoj izvir v Bu-dapešti. V zvezi s tem je tudi imenovanje novega vojaškega poveljnika v Zagrebu. Prvi čin novega vojaškega poveljnika je bil, da je bilo v vseh zagrebških listih zaplenjeno poročilo o gori omenjenem sestanku. Listi so dobili strog nalog, da ne smejo poročati o zadevi. Madžarski šovinizem torej že uganja svoje orgije na Hrvatskem. — Ogrski državni, zbor je končal v četrtek debato o davčnih predlogah ter se je potem odgodil do 23. maja. Koncem seje jc poslanec grof Apponyi interpe-liral o sestanku vladarjev v nemškem glavnem stanu ter izjavil, da z veseljem pozdravlja obnovo zveze med Avstro-Ogrsko in Nemčijo. Glede poljskega vprašanja, ki naj se baje reši potom perzonalne unije med Avstrijo in Poljsko, pa mora odločno izjaviti, da Ogrska, brez ozira na stališče strank, protestuje proti vsaki rešitvi poljskega vprašanja, ki bi dovedla Ogrsko proti komurkoli v kak inferioren položaj. — V Nemčiji se zmanjša količina kruha. Iz Berlina se poroča, da se početkom junija zmanjša količina kruha. Socialno demokratično glasilo »Vorvvarts« objavlja ta vladni ukrep z naslednjo opazko: V virtem-berški poslanski zbornici jc poslanec Hartmanu naznanil, da se je tisti dan, ko je bila enaka volilna pra-vica na Pruskem odklonjena, tudi sklenilo, da se po-čenši od 6. junija zniža količina kruha. *” Centralne države in ententa. Francosko časopisje razpravlja o sestanku vladarjev v nemškem glavnem stanu. Sestanku se pripisuje zgodovinski pomen. Francosko časopisje naglaša pri te priliki, da mora ententa zasledovati politiko, ki meri na to, da se razbije centralnoevropski blok. Thomas pravi v »Heure«: Ce hočejo aliirane vlade učinkovito podpreti vojaška prizadevanja, morajo z vsemi sredstvi nahujskati avstrij-sko-ogrske narodnosti. Tudi rimska »Idea Nazionale« priznava izreden političen pomen sestanka. List pripominja: Dejstvo, da je Avstro-Ogrska potegnila svojo artiljerijo z zapadne fronte, kaže, kako Avstro-Ogrska zbira vse svoje moči in to naravno le proti Italiji. — Z zapadne fronte. Angleški listi javljajo, da bodo Nemci svojo novo ofenzivo izvršili v smeri na Amiens. Vodil lo bo baje feldmaršal pl. Mackensen. — Položaj v Rusiji. »Norddeutsche allgemeine Zeitung« poroča iz Moskve, da je vest Reuterjevega urada, glasom katere so v Moskvi izbruhnili krvavi izgredi in poulični, boji, popolnoma neutemeljena. — Finska. Danskim listom se iz Petrograda poroča, da so ruske oblasti zasedle železnico Valkea-na Finsko. Rusi so se umaknili iz finskih trdnjav ob finskem zalivu. Besarabija bo pripadala Rumunski. V nekem razgovoru je izjavil rumunski ministrski predsednik Marghiloman: Besarabija bo ostala v SVoji celoti pri Rumuniji, izvzemši majhne poprave meje na severu, ki se bo morda izvršila. — Ministrska kriza v Italiji. Iz Rinia se uradno poroča, da je kralj sprejel deinisijo ministra generala Dallolio in ministra za pomorski promet in železnice Bianci. Na mesto železniškega ministra Stefani pravi, da izgubi kabinet dva posebno zaslužna člana. Dallolio da je ustvaril italijansko orožje ter ga je po kobaridski katastrofi uspešno obnovil. — Afera Bomiet-Rouge .ie končana. V torek je izreklo pariško vojno sodišče zadnjo obsodbo obtožencev. Duval je bil obsojen na smrt, Marian Lantlau na osem let prisilnega dela, Goldsky na osem let prisilnega dela in bil razven te^a degradiran, Joucla na pet let prisilnega dela, Leymarie na dve leti ječe in 1000 frankov denarne globe, Vercassou na dve leti ječe in 5000 frankov denarne globe. Znižanje angleškega uvoza. Angleški poslanski zbornici je vlada 16. t. m. predložila državni proračun. Predsednik trgovinskega urada je pri tej priliki naglašal, da se je angleški uvoz od početka vojne silno zmanjšal. Skupni izvoz leta 1917 je znašal dve tretjini uvoza v letu 1913, a letos bo kakor vse kaže — iznašal le polovico uvoza v letu 1913. Pred vojno bi nikdo ne bil prorokoval, da bi dežela ob neznatnih omejitvah mogla shajati s polovico predvojnega uvoza. To, pravi minister — je dragocen nauk, ki se po vojni ne sme pozabiti. « — Drobne pol. vesti. Soc.-dem. /izvrševalni odbor v Berlinu je izdal oklic, v katerem pravi: Ce že vlada nima toliko moči, da bi zlomila odpor pruske zbornice proti volilni reformi, pa nai to zbornico razpusti. Dnevi darovanja * za slovenske slepce, invalide in vojne sirote. Rojaki! C. kr. deželno predsedstvo v Ljubljani je dovolilo podpisanemu društvu in odboru, sestavljenemu iz zastopnikov raznih slovenskih stranic in slojev, z odlokom z dne 17. maja štev. 2664/Priis. da se smejo v dnevih od 1. do 4. junija nabirati darovi za slovenske slepce, invalide sploh in vojne sirote po celi deželi kranjski. Imeli smo že mnogo darilnih tednov in zbirk. A nabrane svote so šle večinoma v razne centrale. Sedanja zbirka pa se bo porabila izključno le za naše ljudi, naše rojake, naše domače žrtve vojne. Zato se s tem večjim zaupanjem obračamo do vseh rojak*..v ?. lepo in nujno prošnjo, da -naj se v navedenih dnevih z blagimi darovi spomnijo naših ubogih trpinov, ki jim je kruta vojska oropala oči, noge, roke ali zdravje ali očeta. Državna preskrba teh revežev je daleko premaihna, zato mora vmes poseči zasebna milosrčnost. In komu naj pomagamo, če ne svojim ljudem, ki so del našega naroda, naš up in naša bolečina.... Potrebe so velike. Nočemo državi odvzemati njene dolžnosti, marveč naloga podpisanega odbora je le, pomagati našim ljudem, da pridejo do svojih pravic. A vsa državna podpora ne zadostuje. Število potrebnih je veliko. In če se vsakemu da le kaj malega, je treba velikih svot. Tem večjihT ker se imajo slepcem in dela popolnoma nezmožnim invalidom oskrbeti mali domovi. Invalidi se navajajo k delu, kolikor so ga zmožni, a potrebujejo orodje, obleko, obutev in druge potrebščine. Sirote se oddajajo v zavode ali k dobrim ljudem. Doslej smo oskrbeli okoli 100 sirot. V Ljubljani bodo v ta namen razne prireditve in zbirke. Delo nabiranja so prevzele požrtvovalne gospe in gospodične. Trgovci so obljubili del skupička enega dneva. Istotako nekatera podjetja. Po deželi pa sc obračamo do duhovščine, učiteljstva in županstev, da dogovorno med seboj organizirajo pobiranje darov od hiše do hiše. Gospodje duhovniki se naprošajo, da ljudstvu priporočajo to zadevo v nedeljo 26. maja, slavna županstva naj jo razglašajo pred cerkvijo, spoštovano učiteljstvo pa naj opozori šolsko mladino na to delo ljubezni in usmiljenja. V vsaki župniji ali občini na! se določijo požrtvovalne in zanesljive osebe, ki bodo s pooblastilom našega društva in odbora pobirale darove. Njihova imena na) se vpišejo v poslana pooblastila. Posebno naj bodo pripoi oceni nasi slepci, iuvalidje in sirote imovitejšim osebam in denarnim zavodom. Nabrani darovi, seznami in pooblastila nai se odpošljejo najkasneje do 15. junija, ker je treba do konca junija izkazati oblasti višino zbirke in razdelitev darov. Darovalcem vso srečo in blagoslov božji! Ljubljana, 18. maja 1918. Društvo »Dobrodelnost«. »Slovenski odbor za vojne invalide«. Dnevne beležke. — Člani in članice društva »Svobode« se vabijo na važen društven sestanek, ki se bo vršil jutri, v soboto ob N. zvečer v društvenih prostorih, Šeilenburgova uliica 6, II. nadstropje. Na sestanku poroča sodr. Milost iz Trsta. Nihče naj ne manjka. — Gosti dobrodošli. — Razširjajte »Naprej«! Za moč lin uspešno delo strankinih delavskih organizacij je majnujneje, da je maš idnevtnik »Naprej« razširjen v pnvli vrsti med delavstvom. Dogodki raz~ voiia kažejo, da stoji delavstvo pred težkimi naioigamli. In če miimamo zveze imed seboj. nimamo dobro razšifiieniaga im utrjenega 'lista, ikje .nai objaivtljarno svoje Sklope, kije najj pojas-najemo in razpravljamo o naši bodočnosti. Kdor ne čita, je brezbirižnež, ilalukomišljenec. Delavci >pač talki ne 'smejo biti. -Povsod mora v rodbine »Naprej«! — Društvo splošne mladinske zveze v Idriji priredi shod pod paragrafom 2 četrtek dne 23. maja ob pol 9. zvečer v društvenih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika. 2. Volitev zaupnikov. 3. Slučajnosti. Ker je shod zelo važen za nadaljni razvoj društva, se prosi, da se ga člani polnoštevilno udeleže. — Odbor. — Na trboveljskem zborovanju govorita za socialne demokrate ss. Čobal lin A. Kristan-Zborovanje ije jutri, v nedeljo, ob 2. popoldne pri Šipamcu. Delavstvo nastopi na tem zborovanju 'samotstoiimio in .ponovi svotie stališče v primeirnS in dostojni obliki. — Vladine obljube o odpravi imUtJiriZf!' cije in trboveljsko delavstvo. Pod tem naslovom bi se dalo o marsičem govoriti, a zadostuje naj za enkrat samo to ’ Kaj misli vojaška oblast s tem, da vsiljuje delavcem vojaške kape, ki se jih delavstvo na vse kriplje brani. Še nismo pozabili let 1914 do 1917, ko smo bili sužnji brez najmanjše svobode, zaznamovani s trakom, da smo se od daleč poznali in bili tako izpostavljeni nevarnosti, da nas vtaknejo v luknjo, ne da bi v resnici kaj zakrivili. Zadosio-valo jo, če je kdo po devetih bil zunaj hiše ali če si v naglici šel na cesto brez traka. Zakaj delavcu, ki je ves dan v rudniku ali v tovarni, se je lahko zgodilo, da je pozabil trak-Njegova glava je polna raznovrstnih skrbi v teh resnih časih, ko so muči sam in vsi njegovi, ure in ure hoda z nahrbtnikom na svoje'^ okostju (ker meso je požrla vojna), da prezvvv sebe in svojce, da more vztrajati, da si mogočniki bašejo žepe na račun naših žuljev. Apro-vizacija itak daleč ne odgovarja vsakdanjim potrebam. Iste delavce se je še zapiralo in mučilo z raznimi šikanami. In komaj je to malo poleglo, pričelo se je malo svobodneje gibanje, že pride vojaška oblast in razburja delavce s kapami. In kaj namerava vojaška oblast s tem ? Morda misli, da se bodo s kapo na glavi skrile luknje na črevljih, da se bo skrila nagota naših razstrganih oblek? skratka, da se bo odpravila mora, ki nas mori štiri leta? Gospodom preseda odkar je delavstvo dobilo malo več svobode, da se je začelo buditi, zato se mu vsiljujejo čepice, katere naj nosi v službi in izven službe, da se ne bi moglo svobodno gibati. V knjižici v pritožbeni komisiji stoji natanko zapisano: Delavstvo, ki stoji^ pod vojno dajatvenim zakonom je izven službe prosto, sme iti v vsako gostilno, kavarno, brez ozira na uro, sme pripadati tej ali oni stranki, nositi trake in druge znake, izven službe ga h temu ne more siliti vojaški vodja skratka ima izven služba vse pravice kot vsaka druga civilna oseba, če bodo pa kapo izven službe na glavi, potem se bojimo, da bomo vojaki tudi izven službe. — Kje so torej vladne obljube o odpravi militarizacije ? Deželna naposiovalnica za oblačila naznanja, da se 12., 22. in 23. t. m. ne bo sprejemalo prijav in prošenj za izkaznice A (t. j. izkaznice za cenejše blago) ker sc morajo dosedanje prijave v teh dneh rešiti. Pripominja se pa, da se bodo v teh dneh izdajale, kakor do-sedaj izkaznice B (to je izkaznice za blago oz. čevlje, ki se ga lahko kupi v vsaki trgovini) in nakaznice sukanec. Dalje se določa sledeči red za nadaljne prijave za izkaznice A: dne 24. in 25. t. m. pridejo na vrsto stranke z začetno črko I; dne 27., 28. in 29. t. in. stranke z začetno črko J; dne 31. t. m., 1., 3. in 4. junija stran-z začetno črko K; dne 5. in 6. junija črka L; dne 8. in io. junija črka M; dne 11. in 12. junija črka N; llne 13. in 14. junija črka O. Za temi pridejo ostali na v in spored se bo pravočasno objavil v listih. U-tadne ure od 9 do tričetrt na 12 dopoldne in od 2 do | ^ ure Popoldne. Pisarna Šolski drevored štv. 2. Da se »apravi nekak red in se izogne prevelikemu navalu 'i' čaka"iu. naj se popoldne /.glasujejo izključno le s užkinje, dopoldne ostale stranke. Stranke, ki prosijo ?a 'zkazriice B ali za nakaznice za sukanec, sc lahko Mašujejo celi dan. Ponovno se opozarja občinstvo, da !e zaeukratna zaloga zelo majhna in bo mogoče ustre-Cl Prošnjam v zelb majhnem obsegu. Poživljajo se stranke v svojem lastnem interesu, da se zglašujejo rus samo oni, ki so neobhodno potrebni kakega oblila. Tudi ni sedanja razdelitev blaga zadnja, tem-'eč je itak pričakovati sukcesivno od central na Du-',aiu novih pošiljate v, tako, da bodo pozneje prišli a ko na vrsto tudi oni, ki sedaj niso neobhodno poredni novega oblačila. Končno se v pojasnilo naznanja, 'zkazUice A, B nimajo nič skupnega z izkaz-L«imi A, Bj c itd. mestne aprovizacije. Člani kontnega društva za Ljubljano in okolico dobe izkpz-"ICe A .pri prešojevalnici, blago pa pri svojem kon-Surnnem društvu. Zato morajo pri prijavi to vedno o-,nen'ti, da se zamorc izkaznico pravilno izstaviti. Osmo vojno posojilo je razpisano kot 5'/s od-m„o 401etno amortizačno posojilo v 51/a odstotnih leta •-4 izplačljivih državnih listinah. Podpisauje posojila se ptične koncem meseca maja in bo trajalo ves mesec lunij. ' ^ civilne obrate ne bodo več oddajali Kiostva letnikov 1894 do 1900. Iz iva-žmih viaiaiš-i'' interieisoiv se prošnje za ipnepuistiiteiv moštva 'Stnfkov 1894 'do 1900, sposobnega za frontno 1‘Užfoo, kakiršniesakioili pioMfca, ne morejo vipo-tevintj s strani vojaškega poveljstva v Gradcu, iw l^e samo 'za imelkai čaisa. Odveč je tedaj '^kie m take ipirepusitfit-ve vl-afgaiti._ Mišljenje človeka ne more biti predmet fen11 kazensko-sodnemu preganjanju . . . kdor por/n a poliitičnie procese, katere sto« oibrav-bavaia vojaška sodišča in ki so bili več ali biainj zgolj procesi o imiišlijenju človeka, se ine bo malo čudil, da je izreklo zgornji temeljni izrek cr,ask° višje 'sodišče, to se je šlo za revizijo po . nem sodišču 'izrečene obsodbe. Lovro Pe- vvui, poštar In veleposestnik v Iviainlkorvcih na 'Merskem, je bil inamrieč .radi zločina umotenija ■J&virieigA irn)jru (§ 65 a) obsojen na 18 mesecev je*ke ječe. Sodilo ga je graško vojaško sodišče, ^bininirami stavek se glasi: »Tio pa mi iše nič, se pomlisili, kako gre «t.u Srbom, (kjer n. pr. (v. Mauthausen jih anmtre po sto na dan«. Ker je J,1 obtoženi več let Sokol in po mišljenju bibe- railnj Slovenec, je bilo vojaško sodišče mnenja, ua je_ že v mlini em času opontr.al preiti naši dir v zavili upravi ‘in .z razmerami v splošnem ni bil Ziaidiovoljan, čeprav se 'obtožencu iiz njegovega življenja ne da dokazati imcibem gotov slučaj Srbom prijaznega mišljenja. Šlo se je za neko cs®dičenjc, za zaupan pogovor med divama 'fm pri jat oljarna. Graško nadsodišoe je ta , 1’ocas revidiralo m izreklo, da je razsodba vo-2sodišča kršila zakon, zategadelj se raz-ft°dba razveljavi in Lovro Petovar od obtožbe Prosti. Kakor znano, je gospod Lovro Potovat k^zen že prestal ‘in izgubil službo kot po-‘a,r ter mu je bila odvzeta tudi trafika. ki se ga je udeležilo nad 4000 oseb, razentega pa je bilo pred zborovalnieo zbranih nad 10.000 ljudi, za katere v dvorani ni bilo več prostora. Na tem zborovanju sta govorila urednik Spatny in Jaroslav Kvapil o pomenu delavstva v kulturnem oziru. Poleg teh dveh govornikov so še govorili Klofač, Haberman, Soukup ter dr. Verbensky. Za Poljake je govoril dr. vitez Moračevski, njegova soproga, za srbske in hrvaške socialiste Šmitran, za slovenske Anton Kristan. Po zborovanju so odšli socialisti v veličastnem izprevodu v češki muzej na slavnostno zborovanje. Pred muzejem sta nagovorila množice še Klofač in Haberman. V Pantheonu je imel slavnostni govor dr. Karl Kramar Za njim so govorili pisatelj Alojzij Jirasek, slovaški pesnik Zvjezdoslav, poljski pisatelj Kas-prowicz, italijanski državni poslanec (tirolski) Conci, dr. Iv. Tavčar, zagrebški župan Srkulj, predsednik bosanskega sabora Vojeslav Šola, češki pisatelj Krejči in predsednik Češkega svaza Stanek. Po zborovanju v Pantheonu se je zbrala velikanska množica pred hotelom „pri zlati gosi“; govorilo je ljudstvu več govornikov z balkona hotela. Zvečer je bila predstava v gledališču, kjer so peli Smetanovo „Libušo“. Po predstavi se je zopet zbralo številno občinstvo pred hotelom, kjer je bilo nekaj nagovorov. Množice so se razšle šele po polnoči. — Koroški deželni odbor je izdal oklic, s ikateuim vabi mu 'hfenlkoštnl iDiomldebelk vse poslanice 'im zastopnike javinth ikisinporaicnj ina veliko ;manfifest.acjjskio zborovanje y deželni hiši preiti jugosliavainislki državni umisli, lčoinštatnjc-ni'0 samo, da 120.000 'koroških Slovencev nilmia v deželnem odboru nobenega zastopnika — i>ač jasen dokaz, da ,ic itneba za maiš narodni obstoj garancije v lastni državimositi. Glede Ogrov je v seji 'pireh rainjevuilmega urtuda izjavil socLataio-dietmolkratličini .poslanec Groge,r: Ni sovražnik, ki nas izstrada, telinveč maš zaivezmik-sosed Oger ne, kli mam oneimogio-ouje živliienoe. Ge že pri nas v Avstriji mi nikogar, da bi napravil v tem; oziru red, naj to saj stori armada ter vrhovno, ipovelljsltivio. — Višji se oglašajo... V zadnji seji prehranjevalnega urada v Celovcu |c vzkliknil župan celovški Weitzllalr: »Preb-iivalsitvo strada!« Kvoto- za imešo1 so znižali na deset dekagramov, po gostilnah ipa imajo, na nazpo-lago baje še dovolj ime/sa. Rotil jih je: »Boljše 'mona postati. .veJečiislaina .gospoda- od vlade, sicer bo prišel hud, zelo- hud konec«. — 63 koroških učiteljev je doslej padlo- v v-oiinL — Na ljubljanskem kolodvoru je vojaška straža zasačila -štiri fante, kli so kradli tobak iz vagoima. Dva fanta sta zbežala, druga) -diva pa so izročili pristojnemu -sodlišou. — Klerikalizem v klasju. Kot donesek k sedaj vladajoči metodi, da sc mladina sili k pobožnosti, bodi 00; v četrtek, dne 23. maja: od 8. Jo št. 4000 do 4100, o J do 12. št. 4100 do 4200, Hi 3. do pol 5. 4200 do 4300, od */a5. do 6. št. 4300 do 4400. Vsaka oseba dobi ’/* kilograma, cene se poizvedo v prodajalni. Nakazilo moke trgovcem. Trgovcem se bode nakazovala moka oziroma blago, ki se bode oddajalo namesto moke, v torek dne 21. maja popoldne ob 3. uri /lopoldne v mestni posvetovalnici. Mast za železničarje državne železnice, ki imajo izkaznice ubožne akcije. Železničarji državne železnice, ki imajo izkaznice ubožne akcije in ki pri zadnji razdelitvi niso dobili zabele, prejmejo mast pri Miihl-eisnu na Dunajski cesti v torek, dne 21. t. m. in v sredo, dne 22. t. m. Vsaka stranka dobi za vsako osebo četrt kile čiste masti. Določen je tale red in te cene: Stranke z zelenimi izkaznicami A dobe mast v torek, dne 21. t. m. od 8. do 9. ure dopoldne po 5 kron kilogram. Stranke z zelenimi izkaznicami B prejmejo mast v torek, dne 21. t. m. od 9. do 11. ure dopoldne po 10 kron kilogram. Stranke z rumenimi izkaznicami C istega dne popoldne od 2. do 5. po 10 kron kilogram. Stranke z rumenimi izkaznicami D in izkaznicami uradniških skupin pridejo na vrsto v sredo, dne 22. t. n}. dopoldne od 8. do 11. ure in bodo plačale kilogram po 16 kron. S seboj je treba prinesti železniško legitimacijo. brez katere ne bo prejel nihče masti. Sladkor in kavina primes za Vič. Občani Vica, ki imajo rumene izkaznice ubožne akcije, zaznamovane s črko B ali C. prejmejo sladkor in kavino pr.mes v to- rek, dne 21. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: Stranke z rumenimi izkaznicami B od 8. do ‘X ure dopoldne, stranke z rumenimi izkaznicami C od 9. do 10. dopoldne št. 1 do 200, od 10. do 11. štev. 201 do 400, od 11. do pol 12. št. 401 do konca. Vsaka oseba dobi pol litra kristalnega sladkorja in četrt kilograma kavice primesi, kar stnns skiii: 1 krono. Za sladkor prinesite s seboj dovolj velike lonce. Sladkor in kavina primes za Moste. Občani Most ki imajo rumene izkaznice ubožne akcije s črko B in C, prejmejo sladkor in kavino primes v torek, dne 21. t. m. popoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: Stranke z rumenimi izkaznicami B od pol 2. do 2. št. 1 do 100, od 2. do pol 3. št. 101 do 200, od pol 3. do 3. štev. 201 do konca. Stranke z rumenimi izkaznicami C od 3. do pol 4. št. 1 do 100, od pol 4. do 4. št. 101 do 200, od 4. do pol 5. štev. 201 do 300, od pol 5. do 5. štev. 301 do 400, od 5. do pol 6. št. 401 do konca. Vsaka oseba dobi pol litra kristalnega sladkorja in četrt kilograma kavine primesi, kar stane skupaj 1 K .Za sladkor prinesite s seboj dovolj velike lonce. Za tiskovni sklad »Naproja«. Ob i>riliiki prvega maja je nabral S. V. Žižmond na iitalii-ic.nskern bojišču pri 1. bateriji od sledečiJi darovalcev, kateri obenem pošiljajo vsem: eita-teljani »Napreja« najsrčnejše pozdrajve: Leop. Fekonja, Andrej Kral;j, Anton Škri, Josip Du-kič in V. Žižmond po 5 K; Alojzij Uršič im Ro-dolfo Bassanese po 4 K: Štefan Mozetič, Ivan Gabrovec, Andrej Peršič po 3 K; Ivan Valen-(tinčič, Anton Belinger, Franc Moderc, Jožef Pahor, Jožef Stan tič, Alojzij Žerjal, Martin Rogina, Ivan Muravec, Anton Orub ešiič, Ivan Volarič, Alojziij Leskovec, Anton Kos, Avgust Pirc, Jožef Vižintin, Ivan Peres in, Josip Mar-telas, Peter Tnrceiln, Valentin Ratiftistuttia, Mihael Blason iin Ivan Ražeim po> 2 K; Anton Fir-bas, Franc Lieber, Jožef Nnk, Karel Rožič. Anton Eržen, Franc Šuligoj, Ivan Meriaik, Jožef Berginc, Anton Volk, Ani ton Tončič, Franc Janc, Jožef Tomič, Štefan Marušič, Viktor Pipan, Mario Pavlin, Giusepp PieuKn, Pietro Gorjup, Viittorio S e lv a, Valentin Hadaftn, Ivan Škabič, Ivan Rotvain, Jakob Fornetič, Ivan Ni k deti1, Lorene Stanek, Franc Slane in Ivan Kaplar po 1 K. Skupaj 108 K. — Nadalje so darovaiH: Skobi Franc 75 vin.. Kolenc .tos«). Trst, 2 K. Sodirugi v Celju nabrali pri se?i peffi-tičnega.Odbora 7 K; Fr. Jereb, Feldp. 419 9 K-Žnidarčič, Zidan mast, 2 K. Skupaj 128 torom 75 vin., F. Kumr nabral v Sp. Idriji K 12.40; nadalje so darovalki železničarji iz Škofje Loke m sicer: Kovač A. 50 vin., Likozar J. 50 e'r* čič 20 vin. — Vsega skupaj 145 K 75 vin. — Lepa hvala! Razno. * Zavarovalnica za zobe. Neka norveška za\.>rl| valna družba je prišla na idejo, da uvede zavarova nico za zobe. Kdor si hoče zavarovati svoje zobe, h° plačeval majhen znesek in bo imel zalo pravico do redne in potrebne zdravniške oskrbe svojih zob. Ta misel je gotovo prav primerna in pametna. Zavarovalnica za zobe bi imela celo nedvomno velik socialui pomen, ^ se posreči, da se pritegnejo k temu tudi siromašne; • ljuuski sloji. Mnogo bolezni bi tako odpadlo in mnogo manj povodov bi bilo zanje. izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Pete jan. Tisk .Učiteljske tiskarne* v Ljubljani, im MIZARJI za pohištvo in stavbenstvo sprejme tovarna Št.Vid nad Ljubljafl0 8. t E Sl N E , Dunajska cesta št. $• Agitirajte za „Naprej“I Pošiljajte ga vojakom! IT Kam v Ljubljani o Binkoštih ? Veliki dveurni binkoštni spored v Kino Central » se je včeraj v petek pričel in UZ&Uja ebORO posornos*. « Najboljša in najcenejša zabava! ■*5—— Sobota 18. maja ob pol 5., 7. in 9. zvečer. — Nedelja 19. in ponedeljek 20. maja ob pol 11. dopoldne, ob 3., 5., 7. in 9. zvečer: Otrok mojega bliiniega. Ljudska igra v filmu s predigro in v štirih dejanjih. Posvečeno zakladu cesarice Zite za mladinsko skrb. V glavni vlogi Einar Zangenberg in najodličnejši dunajski igralci. Eskimov otrok. Izvrstna veseloigra v 3 dejanjih. V glavni vlogi najodličnejša filmska igralka As ta Nielsen. Prve predstave vsalt dan tudi mladini pristo|inc. Pri (eli dve uri trajajočih predstavah »e zvišajo \sto|ini