Izhaja:
10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat.
&
V e 1 j a :
za celo leto s prilogo »Domači Prijatelj« 2 goldinarja. — Priloga izhaja 10. in 30. dan v mesecu.
Denar naj se pošilja pod napisom:
Upravništvu „!lira“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
&
Leto XVII.	V Celovcu, 10. novembra 1898.	Štev. 31.
Vabilo.
Katoliško-politično in gospodarsko društvo
za Slovence na Koroškem
napravi
¥ nedeljo dné 20. novembra 1898, ob 3. uri popoludne
v gostilni pri „Cvancgerju“ v Biačah pri blaškem jezeru.
Ob ugodnem vremenu na prostem. Dnevni red:
1. Pozdrav. — 2. Katere stranke se naj oklenejo Slovenci? — 3. 0 državnem in deželnem zboru.— 4. 0 naših šolah. — 5. Nasveti. — 6. Prosta zabava in petje.
Slovenci! Pridite vsi! Pri vstopu se je izkazati z vabilom.	Odbor.
Državni zbor.
(Izvirno poročilo iz Dunaja.)
Slovanska narodna zveza, večina in vlada.
Že ob zaključenju XIV. zasedanja državnega zbora sredi meseca junija t. 1. so zastopniki slovenskega, hrvatskega in rusinskega nàroda, ki so združeni v slovanski krščanski nlrodni zvezi, mi-nisterskemu predsedniku grofu Thunu ustmeno in pismeno naznanili najnujnejše zahteve glede ravno-pravnosti v malih in srednjih šolah, pri uradnijah in v javnem življenju. Grof Tkun je pripoznal, da so želje in zahteve postavno opravičene ter obljubil, da hoče pravično postopati tudi proti Slovencem, Hrvatom in Malorusom in zboljšati njih nàrodne in gospodarske razmere. Minulo je poletje, a vlada ni ganila mezinca, da bi Slovencem na Koroškem, na Štajerskem in Primorskem uresničila ravnoprav-nost in Rusinom izpolnila tiste zahteve, katerim je deželni zbor Gališki pritrdil. Starim kvivicam so se pridružile le še nove — jako občutljive in ne-
znosne. Graško nadsodišče, kateremu so podrejene vse c. kr. sodnije na Koroškem, na Štajerskem in Kranjskem, je dosledno izključilo slovensko obravnavo s slovenskimi strankami, enako so postopala manjša sodišča po slovenskih pokrajinah na Koroškem.
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Celovcu po odhodu edinega pristava nijeden sodnikov in pri-stavov ni vešč slovenskega jezika in vendar imajo sodnijski uradniki večinoma občevati in poslovati s slovenskimi okoličani. V Železno Kaplo je pravosodni minister poslal c. kr. notarja, ki je slovenščine nezmožen — v okraju, kjer prebivajo izključ-Ijivo Slovenci. Slovenščine zmožni davkarski in poštni uradniki so bili premeščeni med Nemce, na njih mesto so prišli nemški uradniki. V Šmohoru in v Velikovcu še vedno službujeta c. kr. glavarja, pristna Nemca, katera še besedice ne znata slovenske, torej sta primorana v uradu in zunaj urada na svojih obilnih komisijah s Slovenci občevati ali nemško ali v sili s pomočjo kakega tolmača. Vodo bi nosili v Dravo, ako bi ponavljali pritožbe, kako nespametno, kako kvarljivo in protipostavno so glede poučnega jezika uravnane ljudske šole za slovensko mladino. In vendar bi vlada pri nekoliko resni volji lahko odstranila to krivico, ozdravila najnevarnejšo rano, katera kakor okužljivi rak spodjeda naše ndrodno življenje in spodkopava naš nàrodni obstanek. Pri vseh narodih so začetne šole uravnane tako, da se otroci poučujejo na podlagi svojega materinega jezika. Zakaj vlada vkljub vsem prošnjam in pritožbam ne skrene ničesar, da bi to edino pravo, zdravo in postavno ravnilo obveljalo tudi na Koroškem v ljudskih šolah, katere obiskujejo slovenski otroci? Zakaj ne umakne dosedanje, duševni omiki in gospodarskemu razvitku koroških Slovencev nasprotne jezikovne uredbe c. kr. deželnega šolskega sveta v Celovcu za naše ljudske šole? Zakaj vendar enkrat potom splošne uredbe ne zaukaže, naj bodi za slovenske otroke slovenščina poučni jezik? S tako določbo bode konec vsem šolskim jezikovnim pritožbam, konec vsemu šolskemu prepiru.
S polno torbo podobnih pritožeb so došli tudi zastopniki štajerskih in goriških Slovencev, primorskih in dalmatinskih Hrvatov in Rusinov k novemu zasedanju na Dunaj. Poslanci vseh skupin v „Zvezi“ so naštevali iz vseh dežel, katere za-
stopajo, dolgo vrsto slučajev, ki jasno pričajo, da se razmere v zvezi zastopanih slovenskih nIrodov--tf' v zadnjem času niso zboljšale, pač pa v marsikaterih reččh še poslabšale. Katoliška nàrodna stranka na Kranjskem pa je svojim zastopnikom po enoglasnem sklepu naročila, da naj z vso odločnostjo zahtevajo od grofa Thuna, da izpolni Slovencem tolikokrat vladi že naznanjene zahteve — ali pa, da naj izstopijo iz vladne večine in neodvisni na vse strani urejajo svoje glasovanje in delovanje v zbornici strogo po svojem prepričanju. V tem smislu je posl. dr. Krek stavil primeren predlog, ko se je v „Zvezi“ pričelo posvetovanje o političnem položaju. Kakor strela iz jasnega neba je zadel ta nepričakovani korak vlado in desnico. Slovensko vprašanje je hipoma postalo os, okoli katere se je sukala nekaj časa naša notranja politika. Grof Thun mora pred vsem drugim spraviti pogodbo z Ogersko pod streho, sicer mora odstopiti. Vladi je torej vse ležeče na tem, da si v ta namen ohrani sedanjo večino. Ako bi izstopila cela „Zveza“, ki šteje 35 poslancev, razbita je desnica; pa tudi če bi izstopili samo Jugoslovani, grof Thun ne more več računiti na večino, s katero stoji ali pade. Iz tega lahko sodimo, koliko preglavice je delal odločni in možati nastop slov. kršč. ndrodne ,,Zveze“ vladi in njenim pristašem. Dné 7. okt. je pred-sedništvo „Zveze“ izročilo ministerskemu predsedniku grofu Thunu obširno in natančno spomenico o najnujnejših naših težnjah. Ministerski predsednik je obljubil, da bode naše zahteve natančno presodil in kar mu bo „mogoče“, našim željam vstregel.
O posameznih tirjatvab so se dné 22. oktobra dogovarjali odposlanci „Zveze“ z ministerskim predsednikom. Ustmeni razgovori so poučili grofa Thuna o žalostnih razmerah slovenskega nàroda sploh, zlasti pa o neznosnem položaju koroških, štajerskih in primorskih Slovencev. Pogovori so dali poslancem priložnost, ministerskemu predsedniku dokazati žalostno resnico, da so ravno upravne oblastnije (deželni predsedniki, okrajni glavarji itd.) po po-samnih kronovinah do sedaj tako ravnale, kot bi slovenskega nàroda — zlasti na Koroškem in Štajerskem — ne priznavale. Pri celej državni opravi nimamo svojih mož, ki bi imeli srce za naše ubogo ljudstvo in smisel za njegov napredek. Polena duševnemu in gospodarskemu razvoju Slovencev me-
M ix Ix e.
(Priredil Svečan.)
Velecenjeni gospod urednik!
V jednem svojem dopisu ste mi pisali, da me imate neizmerno radi ter ste me ob jednem po-dregnili, naj Vam zopet kaj napišem za „Mir“. Vse menda bo dobro, samo da nekaj pošljem; če nimam drugega gradiva, naj vsaj zvesto opišem, kaj me je letos po letu najbolj jezilo.
Jaz vém, da me imajo vsi ljudje zelò radi. Tega pa ne prištevam lepoti svojega minljivega telesa ali bistroumnosti svojega duha, ampak svoji skromnosti in ponižnosti, katera me diči že od mladih nog. In zato hočem kar danes vstreči Vaši prošnji in Vam iz moje mehke duše odkritosrčno povedati, kaj me je letos po letu največ jezilo : muhe!
To Vam je presneta druhal, te-le muhe! Spomladi, ko so začele lezti iz svojih luknjic, imel sem ž njimi (to moram odkritosrčno povedati) še veselje. Imam namreč baš pri postelji na zidu razprt zemljevid srednje Evrope in ta je bil v prvi vrsti kraj njihovih prevzetnih iger. Posebno jim je ugajala Nemčija, tako da je bil v osmih dnevih Berolin z okolico vred kakor posejan z mušjeki. To sem se nasmejal — no! A v kratkem se je cela stvar obrnila. Jedva sem se popoludne vlegel — delam tako vsak dan zdravnikom in svoji le-
nobi na ljubo — jedva sem zaprl oči, jedva sem zadremal — bzzz ! — bzzz ! — in že mi je katera sedela na nosu, na ušesu ali pa na kakšnem drugem plemenitem delu mojega života — in jaz sem se trgnil, da so mi vsi zobje, kar jih še imam, za-škrbeiali. — Od začetka sem hotel še z lepa shajati ž njimi. Večkrat sem rekel:	Bodite vendar
pridne ! Če bodete mirne, odprem tam-le škatljico s sladkorjem, danes je tako sladek! Toda jedva sem zopet zadremal, že zopet so me nadlegovale.
Utrujen sem torej vstal in šel k umivalnici, da bi se osvežil. V sredi umivalnice se je ravno kopala muha! Obrnil sem se proč z gnjusobo. Vsedem se k mizi in hočem kaj pisati — da bi našel v delu tolažbo. Hočem biti sam, to se razume, hočem imeti mir. To pa zopet jednej muhi ne dopade ! Koj mi sedi na nosu, ali pa na prstu
—	šegeče, pika — in ne pusti se odgnati ! Ko bi vsaj ne brenčala! Ali ona je, izvolite oprostiti, kakor Vi, gospod urednik, ali pa kakor moj prijatelj Barigeljc: če vzame koga „na piko“, sedi na njem zmirom in se mu še smeji.
Potém torej sem vsakokrat vzel klobuk in šel na izprehod. Izprehod! V glavi mesto mislij brenčd same muhe in pred očmi mi skačejo cele trume muh. Čutim, da sem vsako leto slabši človek. Zdaj sem ne le odločen protisemit ampak tudi protimuhovec, in kakšen! — Presneti žužki!
—	Žužki? Če mi muha sedi na nosu, čutim s cela dobro, da je to sesalka. če vidim muho kako veselo plava v umivalnici, moram jo imeti za ribo. In če konečno zopet pomislim, da ima peroti in nese jajca, je to ptica — popolna ptica! Muha je torej troživka, ali v vsakem življu je za nič!
Že v sv. pismu se neprijazno govori o muhah. Jedna iz kaznij, katere je Bog nad egiptovsko deželo poslal — so bile muhe. „Muhe prenadležne, od katerih se je pokvarila vsa zemlja ! In bralci sv. pisma tudi vedo, da, če je Bog hotel kaznje-vati ljudi, je to samo zašepetal muhi. Iz tega vidimo, da so bile muhe že od nekdaj šiba ter nadloga ljudij. Tudi od nekdaj so jih ljudje sovražili. Že pri Homerju je muha podoba nesramnosti. — Ni torej čudno, da nàrodno modroslovje Slovanov tako malo mara za muhe. Skoraj o vseh živalih na svetu imajo Slovani nekaj izvrstnih pregovorov, samo o muhah jih je čisto malo in še te so slabe. Tako n. pr. iz muhe slona delati, muhe v glavi imeti itd.
Se nič ne bi rekel, ako bi muhe bile za kaj ! ako bi jih mogli, postavim, jesti, ali pa jih pitati kakor gos ali svinje. Tisoče malih štalic bi mogli imeti na zidu sobe. Ali kaj pomaga, ko ljudje pravijo, da niso za jesti. Muh ne jé niti Kitajec, čeprav s posebno slastjo jé sove, štorklje, konje, pse, mačke in podgane. Dà, muh ni jedel niti imenitni francoski jetnik Bazile, v čegar želodcu so se po njegovi smrti našli koščeki jermenov, trinajst koščekov dobovega lesa, nekoliko lesenih in cinastih žlic, košček pipe, nekaj železa, glaža, usnja itd.
Kako se muh iznebiti? Tiho in potrpežljivo vse prenašati, to vendar ne gre. Z lepa jih odgnati tudi ne gré, o tem sem se že prepričal. Najboljše bi bilo uničiti jih z lakoto. Toda potem bi tudi jaz ne smel ničesar jesti. „Muhe se odganjajo z muhalnikom, uči sloveči vzgojevalec Ko-mensky v „Janua linguarum". Slava! kupim si muhalnik.
mp* Zalite vaj te po vseli gostilnah.
čejo tisti pod noge, ki so plačani zato, da bi mu pomagali. Odtod izvira naša nezadovoljnost in klic po rešitvi. Iz teh razgovorov se je grof Thun prepričal, da, kar zahtevamo v spomenici, tirjamo le iz tega namena, da bi ohranili svoj ndrod, in sicer ohranili za dobrega, poštenega, zvestega Bogu in vladarju.
Odgovor vlade je bil deloma ugoden, deloma neugoden. V mnogih vprašanjih je vlada ugodila zahtevam „Zveze“, v nekaterih se sedaj še ne more izreči. Najbolje zadovoljni so Malorusi, manj Slovenci in Hrvati. Z našo spomenico se je pečal tudi ministerski posvet. Kakor se čuje so ministri pritrdili najnujnejšim zahtevam „Zveze“, za druge pa, ki zahtevajo za izvršitev več časa, so obljubili, da se takoj naredijo primerne priprave. Katere so najnujnejše zadeve in kateri bodo oni pripravljalni koraki, to pokaže bližnja prihodnjost in to bo tudi odločevalo, kako bodo postopali poslanci, združeni v „Zvezi“. Gotovo pa je, da naša „Zveza“ vlade nikdar ne bo podpirala, ako ne dobimo, česar Slovenci, Hrvati in Rusini za svoj nàrodni obstanek in gospodarski napredek neobhodno potrebujemo. Vsled dogovorov z grofom Thunom pa je „ Zveza" dné 24. okt. sklenila nastopno izjavo:
1.	„Zveza“ naroča svojim klubovim članom, ki so v nagodbenem odseku, da naj glasujejo za to, da se prične nadrobno razprava o nagod-benih predlogih in da se volijo dotični pododseki.
2.	„Zveza“ izjavlja, vstrajati pri sedanji večini in pričakuje od nje, da jo bo, kar zamore, najkrepkejše podpirala v njenih opravičenih in nujnih terjatvah."
Pripomnimo, da se desnica in ž njo tudi naša „Zveza“ s tem, da v nagodbenem odseku vsprejme vladne predloge kot podlago, ni nikakor vladi izročila na milost in nemilost; združena in okrepčana bo imela tem več moči in vpliva, skleniti tako pogodbo, kakoršna bo Avstriji in našemu ljudstvu bolj ugodna.
Iz „Lisjakovega“ gnjezda,
(Konec.)
„Lisjak“ ne govori tedaj : Avstrijska cerkev ima toliko in toliko premoženja, kajti iz te lažnjive številke škili tista židovska morala, ki si po krivičnem prisvoja tuje blago. Ti si moreš nadalje o teh darovih misliti kar hočeš, se smeš smejati in jeziti ali iz zavisti tresti, a to je gotovo, da vsak kristijan (pač ne tvojega semena) občuduje globoki krščanski duh, ki je provzročil tako radodarnost!
Še nekaj ti izdam : Menihi srednjega veka si svojega posestva niso povečevali s špekulacijami na borzi, ali z izsesanjem svojih delavcev, kakor se godi dandanašnji navadno tudi po vnetih privržencih „Lisjak"-ovih, ampak z lastnoročnim, marljivim delom. Oni so lesove izsekavali, barje sušili, nove naselbine gradili. Takemu gospodarstvu so se čudili in se še čudijo prijatelji in nasprotniki sv. cerkve, in zgodovina potrjuje to gospodarstvo. Tako govori Sackur o klugenjskih menihih: „Prva naloga menihov je bila obdelovanje zemljišč, izsekavanje lesov, zidanje cerkev in hiš. Ljudje pa, ki so dobivali za obresti posestva od samostanov, bili so samosvoji in prosti v gospodarstvu". Glej, ljubi
In kupil sem ga! Je bil čudno lep, krasno rdeč, iz dobrega usnja, veljal je 2 gld. 15 novč. Imenitno orodje! Koj prvi dan pa sem ž njim razbil dve šipi v oknu, vrgel raz zid štiri podobe v okvirjih in napravil nad svojimi knjigami takšen prah, da je v moji sobi izglodalo kakor v Sahari, kedar jo veter vzdigne. Ali muhe nisem ubil nobene! — kaj naj začnem? Vzel sem torej strd, da bi sladkosnedne muhe prišle, na strd se prilepile in v sami sladkosti poginile. „Slàv i vrahum dobre činit zvyknul" (Slovan še sovragom dobro delati se je navadil), poje Jan Kolldr. In res so prišle, strd so snedle ali ni se prilepila nobena.
Cajte, mrcine, ptičji lep bode izdatnejši! — Samo da nisem ga mogel učakati od ptičarja. Vsak dan je ptičar trdil: „Jutri ga bom kuhal." Ko-nečno, ko ga je že tako cel teden kuhal, sem ga dobil. Dobil sem lepa za tri novčiče majhno žli-čico in smrdel je kot bi ga bilo cel sod. Toda ako muhe nisem z roko vjel in pritisnil na lep, tedaj na-nj ni šla. Kaj pa, ko bi si koga oskrbel, ki bi mi muhe lovil ? Spominjam se, da sem nekje čital, da neki gospod je imel doma netopirja in ta je jedel muhe. Ta gospod se je imenoval VVhite — imel je doma netopirja — ta netopir je jedel muhe, a . . . . gospod White mu jih je moral loviti !
Ali upanja vendar nisem zgubil, tako sem utrjen. Čaj, mislil sem si, piši vendar uredništvu časnika, čegar si dolgoleten naročnik. Poprašaj one gospode — oni svojim čitateljem tako radi strežejo— naj ti povedo kakšno sredstvo zoper muhe vsaj v „listnici uredništva".
In res sem pisal. Za dva dni sem čital v «listnici" odgovor: «Nastavite si roj sršenov v svojo
«Lisjak", tako so delali «leni menihi" In «debeli f. . . .“, ki so ti toliko na potu ! — če ne veruješ, pa pojdi v južno Afriko trapiste opazovat ! Povej, če se ti moreš z vsemi tvojimi liberalnimi in so-cijaldemokratičnimi tovariši meriti ž njimi? Ni res, še sanja se ti ne o tem ? Ker jo je pa blagi liberalizem tako nesrečno pogodil z gospodarstvom, in ker ni ne duha ne sluha o upanju, da bi to popraviti mogel, se mu kar sline cedijo po majhnem posestvu cerkve, kar so ga še roparji pustili. (To je komaj kost v pečenki — posezi po mesu in pusti kost. Če ne veš kje je, ti lahko povem.)
«Lisjak", z liberalizmom spojen v «Svinje-redu“, dobro vé, da si je cerkev svoje imetje po božjem blagoslovu, po milih darovih in z lastnim delom pridobila, a kaj njemu to pomaga, teh potov on ne poznà — blagoslova božjega ne, ker mu nasprotuje, milih darov — kdo bo zapravljivcu milosti delil, za lastnoročno delo pa itak nima časa, ker komaj nakane zbija, kako bi poštene ljudi spravil ob dobro ime.
Le pravica in resnica imata obstanek, vse drugo je prah v viharju. Sram vas naj je, liberalni špekulantje ; glejte nas kmete, mi se trudimo in potimo, in vendar še imamo toliko, da damo nekaj k temu, kar potrebuje cerkev za svoje svete in plodonosne uprave — če pa vi nič ne daste, tedaj držite tudi jezik za zobmi, če se za cerkev ne brigate, vas tudi nje premoženje nič ne mara. Zastopite !
Vprašam sedaj, zakaj porablja cerkev svoje premoženje? V prvi vrsti je porablja za svoje davke, katere plačuje kakor vsak drugi gospodar; razun navadnih davkov in novic plačuje cerkev še davek za verski zaklad. Kar čez ostane, čegavo je?
Ko je kralj Karol leta 844. zbral škofe okrog sebe, zjedinili so se v besede: «Posestev cerkve je dedščina ubogih" in to je ostalo do danes. Cerkev je od nekdaj svojim služabnikom zapovedala, da darujejo znaten del svojega premoženja ubogim. Kako se to spolnuje vam hočem v podatkih iz najnovejšega časa pokazati. Olomuški knez in nadškof dr. Teodor Kohn, nad katerem se radi vje-dajo tudi koroški liberalni listi, je do leta 1897. (t. j. v 5. letih svojega pastirovanja) razdelil za dobre namene 529.690 goldinarjev, tedaj skoro 300 gld. na dan ! Grško-katoliški škof iz Velikega Varadina, Miha Pavel, razdelil je 600.000 gld. ! — to so živa dela tiste «mrtve roke", katero skruniti si ti toliko prizadevaš. A premalo te bo!
Škofi pariškega nadškofijstva darujejo za katoliško visoko šolo 500.000 frankov, sv. Očetu
250.000	frankov na leto; za cerkev presvetega srca Jezusovega darujejo verni kristijani francoski
1.400.000	frankov, za ljudske šole 400.000 frankov; red sv. Frančiška šaleškega razdeli na leto 200.000 frankov itd. (Lisjak! v te vrstice vtakni svoj nos, in potem boš obvohal, zakaj da cerkev še dandanes pobira mile darove!) Škofi in samostani so, ki nesebično vzdržujejo šole, katerim država še beliča ne doda! Omenim le benediktinske gimnazije na Dunaju, v Melku, Seitenstettnu, Kremsmunstru, Št. Pavlu itd. in čudno je, da ravno v teh šolah najbolj napredujejo dijaki in ravno te šole najbolj slovijo in cvetijo. Koliko ubogih obiskuje te šole,
sobo. Že neki star pisatelj nas uči, da malo sršenov veliko muh prežene. In jeden slovanski zgodovinar iz leta 1032. piše: «Jaz bom te Nemce kakor sršen muhe iz dežele pregnal!"
Ako bi bil ta dan kakšnega časnikarja v roke dobil, gotovo bi ga bil pošteno natepel. Iz mene si bodo norce brili!----------
Kakor vidite, gospod urednik, ni nobenega sredstva zoper muhe. Vas se ne upam vprašati, ker bi menda dobil ravno tak odgovor kakor zgoraj. Ne preostaja mi torej nič druzega, kakor potrpežljivo brenčanje in pikanje muh prenašati. Morda pa Barigeljc, ki je toliko po svetu hodil in veliko vé, znà za kakšno sredstvo. Zató mi ga g. urednik lepo pozdravite in povprašajte ga za kakšen svet. Upam, da moje prošnje ne odbijete in zato ostajam Vam udani
Protimuliovec.
Modri izreki.
Dostikrat vsaki modrosti, je beseda «jaz moram" zadosti. — Gladka so visoka mesta, ne vsakemu je čast in slava zvesta. — Kar stvarem je zrak v življenje, to je srcu poželjenje. — Kar pozidala je sloga, podrla vsikdar je nesloga. — Kdor je čistega srca in mirne vesti, na slamnati postelji sladko zaspi. — Kdor lenobo si za vzorec je vzel, ne bode nikdar srečen in vesel. — Kdor zapravlja denar v mladosti, ne bo na svojem spal v starosti. — Kdor takrat, kedar lahko, hrani, se poznejši sile brani. —- Kdor hoče mojster postati, mora se učiti in pa delati znati.
čez polovico jih je oproščenih šolnine in ni jih malo, katerim polni samostanska kuhinja želodce!
Tako se porablja cerkveno imetje. Ali ne veš «Lisjak!" da so v mestih, kjer stanujejo škofi, navadno tudi višje šole, bogoslovja, za katere je škofom mnogokrat treba poseči v žep ! ? Da so tam semenišča (Marijanišče v Celovcu!), katere vzdržujejo le duhovni in verno ljudstvo, in v katerih se je tudi že marsikateri zastonj najedel, ki je pozneje brezznačajno čez duhovne in vero mazal v liste, kakoršen je «Svinjered" !
Morda ni vsemu svetu znano, kako je cerkev vselej skrbela za uboge, kako se je ona vedno kazala mater ubogih, tako da se znani protestantski zgodovinar Bellesheim začuden izraža: «Naše oko ne more brez sočutstva gledati, kako sv. cerkev milo za uboge skrbi in mi ne moremo dovolj občudovati njeno brezmerno ljubezen, s katero polni srca darovalcem in prejemalcem." Tako govori protestant o katoliški cerkvi, seveda ne protestant Berčingarjeve pasme. Kje iščemo začetek visokih šol, bolnišnic, ukožnic, ljudskih šol, drugod kakor v skrbi sv. cerkve ? !
Toda vrnimo se sedaj k dopisunu «Kmetskega Lista" ; on pristavlja iz «preklete" «Bozener Zeit-ung" : «In še vselej jamrajo in tožijo naprej in se ne bojijo ubogim kmetom, delavcem in dninarjem na vse načine (poglejte napise pri raznih nabiral-nicah pri cerkvah !) težko zaslužene krajcarje odvzeti; to v časih, ko je po vseh kotih revščina, ko naravni prigodki cele kraje vničijo in veliko tisoč pridnih, vbogih ljudij v smrt lakote ženejo."
Kakor zavist! Dà, če bi vsi ljudje tako delali, kakor sv. cerkev, ne bi bilo toliko ubogih ljudij na svetu. Že v prvih krščanskih stoletjih beremo o sveti cerkvi: «Ubogih ni bilo med njimi". Da ubogih ni bilo med njimi, bil je vzrok ta, ker si je cerkev pripomogla z blagoslovom božjim, z milimi darovi in lastnoročnim delom in je vzdržavala uboge. Da pa cerkev še sedaj kolikor mogoče nadlogo ubogih olajšati zamore, se tudi sedaj še na mile darove vernih kristijanov obrača, ker sama ne more več toliko pridelati, da bi utešila vedno uboštvo. Temu pomanjkanju pa so krivi v prvi vrsti liberalni neverniki, ki so pomagali cerkev ropati.
Ko bi znali zidovi samostanov in tistih fa-rovžev govoriti, pri katerih si tiste gosi, race, pre-šiče ali kaj videl, dà, ko bi tisti zidovi znali govoriti, pripovedovali bi ti, kako se vsak človek v svojih nadlogah in revah poln zaupanja bliža svojemu duhovnemu pastirju, da mu uteši srce, pomaga iz revščine. Dà, tudi taki najdejo tja pot,
kateri po navadi pridno po f........«vlečejo" in
ki cerkve kar videti ne morejo. Da, «f........zi-
dovi bi ne našli kmalu konca v svojem pripovedovanju, kako je marsikateri «socij" in liberaluh
čutil dobrodelni «pritisk" f......roke, ko ga je
prosil miloščine — in kako bi se ti še le čudil, ko bi o vseh milih darovih zvedel, katere skažejo f. . . . takim, ki si ne upajo javno beračiti! Za vse te ti nimaš srca in jih zavidaš, če cerkev za nje mile darove pobira! Sramota in pogin tebi!
To mislim bi bilo polje za «Sudmarkovce" in vso jednako kompanijo. Dà, «Lisjaček", sv. cerkvi je prihranjeno, da si ona pridobi lavorike na tistem polju, na katerem sta vidva z liberalizmom tako sramotno pogorela. Vajine šole že nosijo svoj «plodonosni" sad v ječah, v politiki pa uboštvo! Morda sta vidva obogatela s tistimi milijoni, za katere sta nas avstrijske kmete v parlamentu oropala?! Zdaj vidiš iz čegave politike izvira uboštvo, in kdo da jo mora po nedolžnem tešiti ! Pri vsem tem pa nam ne manjka poguma v vojski proti vama, kajti vaju vodi laž in zavist, naša voditeljica je sv. cerkev, mati rev in sirot, vir resnice in pravice; kakor je vaša navada pogoreti povsod, tako gotova je naša zmaga nad našimi nasprotniki. Vera, dom in cesar!
Kmet iz podjunske doline.
Dopisi prijateljev.
Iz Celovca. (Visok obisk. — Pobalinstvo.) V četrtek dné 3. t. m. pripeljal se je semkaj preko Maribora mil. g. knez in škof ljubljanski, dr. Anton B. Jeglič, obiskat našega mil. g. knezoškofa. Od tfi podal se je visoki gost v Briksen in od tod roma v Rim, predstavit se sv. Očetu. — Po noči, v kateri je bil g. ljubljanski knezoškof v Celovcu, pokazala se je zopet slavna celovška fa-kinaža. Pobijali so namreč, kakor že prej večkrat, okna v knezoškofijski palači. Storili so to ravno ta večer, kakor se sodi, zaradi obiska slovenskega škofa v Celovcu. Kamenje je letelo v sobo, v kateri je spal nek gost. To je jeden tistih — «slavnih" sadov «slavne" kulture, katero nam ponujajo «slavni" naši nasprotniki! S kamenjem samo se še odlikujejo. — Kamenje mečejo sicer le pobalinski fakini, ali odgovorni so za to tudi drugi višji krogi, v prvi vrsti nemško-nacijonalni kričači, ki v svojih umazanih listih, po svojih shodih na najgrši način blatijo katoliško cerkev in njene naprave, zlasti duhovski stan! Kamenje je potem
HÉS?* Slovenci! JPridno zahajajte na slovenske shode!
sad večnega hujskanja in pred kamenjem ni več varen nihče, naj prihaja tudi le kot miren gost v naše mesto! To je pač jasno spričevalo za one, ki vladajo mesto; je-li to spričevalo zà-nje tudi častno, pa razsodi vsakdo sam! Pomisli pa naj liberalno-nacijonalna gospoda, da tisto kamenje, ki daues jim na veselje leti zoper duhovnike, zna že jutri leteti tudi zoper nje same! Fakinažo pri nas podpirajo javno nemško-nacijonalne „Fr. Stimmen“. Ta list se jezi, ako policija malo bolj ostro nastopa proti socijal-demokratičnim in nacijonalnim razgrajačem. Omenil je list tudi obisk ljubljanskega knezoškofa, a le z namenom, da naščuva zoper njega svoje privržence. Škofu Jeglič-u očita, da je „ein nationaler Slovene". No, po našem mnenju in po mnenju vsakega poštenjaka katere koli narodnosti to vendar ni noben greh. Dalje pa se mazači v „Freie Stimmen" lažejo, da je imel dr. Jeglič „s svojimi somišljeniki posvetovanja, ki so se na vsak način sukala o tem, kako razviti slovensko propagando na Koroškem." — V tem stavku vidiš vso nesramno zlobo nasprotnikov. Besnica je, da celovški Slovenci s knezoškofom dr. Jeglič-em niti besede nismo mogli spregovoriti, ker se je kmalu zopet moral odpeljati. Saj niti svojih prijateljev ni vtegnil obiskati! Namen lažem lista „Fr. Stimmen" je jasen. Samo hujskati hočejo svoj« slepe bralce zoper duhovnika-škofa, zoper Slovenca. Da so celovški fakini pobijali v škofiji okna, o tem ne zinejo niti besedice. Mi pa zopet vidimo, v kako tesni zvezi je v Celovcu poulično in nemško časnikarsko — pobalinstvo! Fej!
Iz Bele. (Kako gospoda ravnd s kmeti?) Pred nedolgim časom je prodal kmet Krištan v Beli svoje posestvo grofu Thurnu. Zdaj pa zopet kmet Mlečnik baronu Bajlu svoje 93 oralov obsegajoče posestvo za 5500 gld. Tako žalostno gospodarimo pri nas ! Pa še bolj žalostno je, kako ravnd gospčda s kmeti. Predlanskim letom že je kupil baron veliko posestvo kmeta Štefana, Mlečnikovega soseda. V pogodbi je Štefan izrečno zahteval, naj ostanejo vsi poti in mostovi, kakoršni so zdaj. Pa pogodba je bila kajpak nemško spisana, kmet je ni razumel, podpisal kar so mu predložili in oni so delali, kar so hoteli. Letos pa potrga baron most, ki pelje od Mlečnikovega posestva čez Belo na cesto. Beka Bela je tam kake 3 metre niže od ceste in ob obeh bregovih je torej napravljen visok zid. Tam čez je bil do zdaj most, in kakor pomnijo najstarejši ljudje, že dalje kakor sto let, ker stara cesta je peljala čez ta most in šla ob desnem bregu Bele proti Jezerskem. Ta most je dal odstraniti letos baron. Kmet Mlečnik se je seveda potegoval za svojo pravico do mosta, ker to je jedini pot ki pelje skoz njegovo polje in travnike do ceste v Železno Kaplo. Pa zastonj. Pride komisija, baron, sodnik in notar. Določili so nasproti Mlečniku : „Svet, kjer stoji most, ni tvoj, torej nimaš pravice do mostu." On njim reče: „Ce pa kdo umrje od nas, kam naj spravimo mrliča? Po stezi čez pečevje ga ne moremo nositi, sicer lahko mrlič živega ubije, kakor v Kortah." Sodnik: „Ohranite ga doma če hočete." Tako govorijo in ravnajo s kmeti. Mlečnik je bil zaradi tega prisiljen prodati posestvo. Kaj hoče brez pota in mostu? Vrh tega je moral še plačati stroške za komisijo! — Suhemu poročilu ni treba kaj dodati, saj kaže dosti, kako ravnà „gospoda“ s kmeti!!
Iz Dholice. (Letina.) S poljskimi pridelki smo letos pri nas prav zadovoljni. Pisatelj teh vrstic ima sicer le malo kmetijo, pa more poročati, da je rž in pšenica lOkratno, ječmen 16kratno in oves (Willkomm) 30 kratno seme dalo. Krme je veliko, s sirkom in ajdo smo tudi prav na dobrem ; veliko je tudi krompirja. Sadja smo imeli pri srednji meri in ker se je malo po njem popraše-valo, so kmetje veliko mošta si napravili, da bodo z dobro pijačo za celo leto oskrbljeni.
Iz Vrat. (Nove orgije.) Dné 21. oktobra so se odobrile nove orgije na Vratah, katere je postavil znani orgljarski mojster g. dež. poslanec Franc Grafenauer. Orgije imajo 8 registrov, katerih splošna intonacija (vglasba) je prav dobra; poseben lep utis pa napravi „Gamba“. Njen mili značaj je izvrstno izražan. „Pleno“ ne kaže ostrih in preživih glasov, kakoršnih najdemo pri marsikaterih orgijah ; močno, pa vendar milo doni, kakor je primerno božji službi, a vendar se mi dozdeva, da pri polni cerkvi Vraški ne bode prišlo do prave veljave. Delo je trpežno, les in piščalke dobre. Pri vsem tem pa stanejo orgije le 830 gld. Če tudi je g. Grafenauer še stare orgije dobil, se mora ta cena primeroma z drugimi orgijami, katere napravljajo tuji orgljarji, imenovati jako nizka. Ča-stitati je Vrančanom k orgijam, častitati pa tudi g. Grafenauerju, ki je, kakor pri drugih orgijah, tako tudi pri teh pokazal svojo nadarjenost. Orgije imajo nov sistem, tako imenovani „Hebel!aden-system". — Želeti bi bilo, da bi našla nadarjenost imenovanega mojstra prav mnogo gradiva, da bi se tako vedno bolj razvijala. Posebno opozarjamo,
naj se izroči popravljanje starih in postavljenje novih orgelj domačinom, ki so svojo spretnost že dokazali, ne pa tujcem! S tem gotovo ne podpiramo domače obrtnije in mojstre, ki bi se radi v tej stroki vadili, pa nimajo zato priložnosti. Posebno pa naj se tdko delo nikoli ne izroči ljudem, ki so popolnoma neznani in ki orgelj ne popravljajo, ampak jih le kazijo. Po taki neprevidnosti je prišlo, da imamo po več krajih sicer prav dobre orgije, ki so se skazile samo na tak način. A. S.
Od Zilje. (Velika nesreča) prigodila se je dné 27. oktobra t. 1. ob '/s 11. uri opoludne pri ziljski železnici. Nekako četrt ure od Šmohora dol se križa železnična proga s cesto, ki pelje skoz ziljsko dolino. Bavno ko se je bližal temu mestu vlak, pripeljal se je sem ueki kmet iz But v Mel-viški fari. Tu je bržkone hotel s svojim vozom počakati, da bi se bil vlak prej odpeljal, ali konj se je splašil in tekel v hudem diru čez železnično progo. Konju in vozu se sicer ni nič žalega zgodilo, pač pa je gospodar sam po nesrečnem naključju ravno tu padel. Kaj je bilo temu vzrok in kako se je to zgodilo, se ne more prav vedeti. Vlak, ki se je ravno pripeljal in ki je menda prej že trikrat v svarilo zažvižgal, prerezal je nesrečnega kmeta na spodnjem delu trebuha in ga razdelil v dva dela. Ker so se črevesa v kolesa pri vlaku zamotala, vzel je vlak ponesrečenca še kakih 150 metrov seboj; kajti iz vlaka so videli sicer ubeglega konja, ne pa kmeta, ki je ravno prej na progi obležal in katerega so povozili. Šele, ko je njegova noga pod kolo prišla in vlak malo vzdignila, zapazili so to nesrečo in vlak ostavili. Akoravno strašansko razmesarjen, dihal in živel je ponesrečenec še kakih 10 minut. — Tako je sledila hitro oni nesreči v Mlinarah blizu Beljaka ta nesreča pri Šmohoru. Veliko je na tej zadnji nesreči krivo seveda to, ker morajo pri tako malih železnicah močno varčevati in ker zavoljo tega nemajo ne potrebnih čuvajev, ne drugih priprav, da bi se mogel o pravem času pot na železniško progo zapreti. Kavno zavoljo tega ponesrečil se je pred nekaterimi meseci blizu Gorič ob Zilji nekemu kmetu iz gor imenovane Melviške fare konj, ki je bil kakih 400 gld. vreden. Vendar pa, kakor se človek lahko velikokrat prepriča, tudi ljudje premalo pazijo, ter se pred takim nesrečam v začetku premalo varujejo.
Politični pregled.
Avstro - Ogerska. Češka inženirska in tehniška razstava v Pragi bode imela, kakor poročajo, lep moralen in denaren uspeh. Jubilejna razstava na Dunaju konča z velikim pomankljajem. Baz-stava v Pragi je zopet pokazala veliki napredek češkega ndroda. — Drugi katoliški shod za Nižjo Avstrijo bode na Dunaju dne 29. in 30. novembra. Dné 4. in 5. decembra pa bode katoliški shod v Solnogradu. — Posvetovanje vlad zoper anarhiste začne v Bimu dné 24. t. m. Sveti Oče izdajo o anarhizmu posebno okrožnico. — Ogerska kvotna deputacija ni vsprejela predloga avstrijske kvotne deputacije, ki je določila kvoto 38'62 do 6L38. Ogri ponujajo kvoto 31.997. Deputaciji se toraj ne morete zjediniti. Besedo imate sedaj vladi in obadva državna zbora.
Druge države. Kazmerje med Anglijo in Francijo je v zadnjem času zelo napeto, ker kramarskim Angležem ni po volji, da je prišlo nekaj Francozov v pokrajino Fašodo v srednji Afriki. — Nemški cesar je že zapustil Jeruzalem, kjer je dné 31. okt. slovesno otvoril novo lutrovsko cerkev. Pripozuati moramo, da cesar Viljem svojega verskega mišljenja ni zatajeval, marveč je odločno poudarjal krščansko stališče. Od sultana je dobil neko zemljišče, katero je podaril nemškim katoličanom sv. dežele. —• Na Francoskem imajo zopet nove ministre. — V Španiji močno vre. Pri mirovnih pogajanjih delajo Amerikanci na to, da Španiji naložijo čim večje breme. Zahtevajo tudi za-se Filipinske otoke.
o v i č a r.
Na Koroškem. (Cesarjeva petdesetletnica.) Naučni minister je zaukazal, da naj se praznuje cesarjeva petdesetletnica po šolah dné 2. decembra s slovesnimi božjimi službami, potem pa naj učitelji učencem razložijo pomen petdesetletnice. Vse druge slavnosti morajo vsled cesaričine smrti izostati. Dan 2. decembra pride letos na petek. Za cesarjevo petdesetletnico pa so sv. Oče določili, da ta dan ni posten dan. Avstrijski škofje izdajo za to izvanredno slovesnost skupen pastirski list.
—	(Železnica Sinčavas-Železna Kapla.) Vlada je državnemu zboru izročila predloge 23 novih železnic III. vrste. Med njimi je tudi nameravana proga Sinčavas - Železna Kapla. Železnica bode 18 k m dolga.
—	(„Nàrodna šola" v Velikovcu)^ šteje letos 150 otrok. Lani jih je bilo 120. Število
učencev raste od leta do leta, s tem pa tudi naša dolžnost, da vstrajno podpiramo družbo sv. Cirila in Metoda, ki nam šolo vzdržuje. Ne zabite torej te prevažne naše družbe, ki ravno sedaj nujno potrebuje naše pomoči. Žadnji izkaz daril namreč pravi: „ Slo venci! Družba naša je v velikih denarnih stiskah. Ako bodo darovi tako pičlo prihajali, kakor zadnja dva meseca, bode morala družba nekaj svojih zavodov zapreti. Prosimo milosrčne prijatelje, da se zopet spomnijo koristne družbe sv. Cirila in Metoda." Naj ta klic ne ostane — glas vpijočega v puščavi !
—	(Nezgode.) Dné 25. okt. je pogorela No-gradnikova bajta na Viznoški gori pri Budi. — Dné 26. okt. je pogorel Matevžnjakov hlev in skedenj v Kotmarivasi. Živino so rešili, krma pa je vsa zgorela.
—	(Osebne novice.) Poročil se je dné 6. t. m. v Celovcu g. Fran Sadnikar, trgovec, z gospodično Marijo Posod. Iskreno čestitamo!
—	(Duhovske zadeve.) C. g. Jos. Sedla-ček, provizor v Preblju, je prestavljen za kaplana v Št. Urban. — Novo mašo bode dné 20. nov. daroval na Mostiču č. g. Oskar Basler, sedaj di-jakon v Prevaljah. — Na župnijo Št. Jakob v Božu je prezentovan č. g. Matej Bažun, provizor na Peravi. Čestitamo njemu, pa tudi fari, ki dobi v g. Kažunu vrednega naslednika dosedanjemu zaslužnemu č. g. župniku Apleuu.
—	(Drobiž.) Celovški mestni zbor bode na dan cesarjeve petdesetletnice dné 2. dec. pogostil mestne uboge. — V Celovcu in celovški okolici med otroci še vedno razsajajo nalezljive bolezni. Zato je šolski obisk zelo nereden, nekaj šol je zaprtih. — Kmetijsko zadrugo so ustanovili v Ukvah. — Cesar je daroval požarni hrambi v Ločah 80 gld.
Na Kranjskem. Slovensko delavsko stavbin-sko društvo v Ljubljani je letos postavilo 9 delavskih hišic za 9 družin. Društvo hoče s tem delavcem pripomoči do lastnih primernih in zdravih stanovanj. — Železnično ministerstvo je županu Hribar-ju in tvrdki Kitschl in tov. na Dunaju dovolilo, da zgradi železnico na Šmarno Goro. — V Novem Mestu so dné 4. t. m. obesili M. Kežek-a, ki je na Gorjancih umoril nekega moža zaradi 7 goldinarjev.
Na Štajerskem. „S1. Gosp." poroča: (Au-gelj varuh.) Na železniški progi med Zidanim mostom in Bimskimi toplicami se je dné 27. okt. igral dve leti star otrok, ravno ko je prihajal vlak z 42. vozovi. Pa Bog varuje majhne otroke! Otrok se pripogne in 40 vozov je že šlo nad otrokom, potem še le je obstal vlak in izpod zadnjih dveh vozov so dobili otroka zdravega brez najmanjšega poškodovanja. Oče otroka je tamošnji železniški čuvaj.
Na Primorskem. V Gorici je umrl slovenski misijonar družbe Jezusove o. M. Tomazetič, star 61 let. — V Trstu so spustili v morje veliko novo ladijo, ki bode skrbela za prekomorski slovenski promet. Lastnik ji je g. Kalister Gorup.
Po drugih deželah. Kuga na Dunaju je zahtevala kot tretjo žrtev 22 letno postrežnico Pecha, ki je umrla v strašnih bolečinah dné 30. okt. Sedaj je vsa nevarnost odstranjena. Cesar je odlikoval zdravnike in postrežnice in usmiljene sestre, ki so stregle onim bolnikom. — Kazprava proti morilcu naše cesarice, Lucheniju, se prične v Ge-nevi dné 10. t. m. Poklicanih je 50 prič.
Družba sv. Mohorja.
Z razpošiljanjem družbenih knjig smo ravnokar pričeli. Kazpošiljatev seje nekoliko zavlekla zaradi raznih zaprek, ki se navadno le prerade vsako leto pojavljajo, in ker je imela tiskarna letos s knjigo „Naš cesar" zaradi večje oblike in mnogih podob podvojeno delo. Upamo pa, da bode baš ta knjiga po lepi vsebini in krasni zunanji obliki razveselila vse ude in da bode Slovencem trajen spomin petdesetletnice našega ljubljenega, toliko skušanega cesarja!
Knjige razpošljejo se letos posameznim škofijam po tem redu : 1. goriška, 2. krška, 3. tržaška, 4. sekovska, 5. somboteljska, 6. senjska, 7. poreška, 8. razni kraji, 9. ljubljanska, 10. lavantinska. 11. zagrebška, 12. Amerika in Afrika.
Cenjene gospode poverjenike, katerim se knjige pošiljajo, nujno prosimo, naj takoj, ko dobijo „aviso“, pošljejo po nje na pošto ali železniško postajo, da ne bode sitnih reklamacij, ki povzroču-jejo samo zamudo in nepotrebne stroške. Poštne stroške morajo čast. poverjenikom povrniti posamezni udje.
One gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbeni tiskarni, prosimo, naj čim preje pošljejo po nje, da nam zaboji ne zastavljajo prostora, katerega nam itak primanjkuje na vse strani.
Odbor se bode po svojih moččh potrudil, da udje sedaj knjige čim preje dobé v roke. — Ro-
1111?** Opominjajte se	Metodo ve dirržtoe!
majte torej kujige v toli častnem številu po vsem Slovenskem. Budite rojake, poučujte jih, zabavajte in razveseljujte jih ter vnemajte v srcih njihovih ljubezen do Boga, domovine in cesarja!
V Celovcu, dné 8. novembra 1898.
Odbor.

Podpirajte družbo sv. Cirila in Metoda.

Družbe sv. Cirila in Metoda sladna kava je izšla. Zavitkom v narodnih barvah po Vs, Vs 'n 'ho kg. vsebine je napis: ,,Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani'. Blago je najboljše. Cene na drobno in debelo so jednake sovrstnim kavam. Založnik te kave je g. Ivan Jebačin, trgovec v Ljubljani. Sedaj imamo Slovenci poleg izborne družbine kave (cikorije) tudi sladno kavo. Tem načinom je vstreženo mnogim željam po do mači kavi. — Rojakinje in rojaki! Segajte po tem domačem blagu, ker tem potom razširjate slovensko ime in podpirate družbo sv. Cirila in Metoda, ki ni samo vsestranske podpore vredna, ampak tudi potrebna — osobito sedaj, ko množi svoje šolske zavode.
Za pogorele« v Goricah ob Zilji
so č. g. Anton-u Sturm-u, župniku v Borlah, dalje poslali:
Prej izkazanih 214-88 kron Č. g. Svatoii Jožef od duhovščine, prodajalcev
in od gostilničarja na sv. Višarjah	20'—	„
„ „ Knafelc A., uradnik pri c. kr. drž. železnici 1-—	„
„ „ Grafenauer Miha iz St. Lenarta pri sedmih
studencih	4'—	„
„ župnije Skočidol-Drava	16-—	„
Veleč. g. Franjo Grafenauer, dež. poslanec 10-—	,,
„	„ Hebein Andrej, tes. mojster na Brdu 2'—	„
Srčna hvala vsem!
Vkup 267-88 kron
Listnica uredništva.
Gosp. A. D. v Pragi: Hvala za poslano, katero pride čim preje na vrsto. Prosim, naznani mi svoj naslov, da ti več sporočim pismeno. Gosp. K. doslej ni ničesar poslal. Srčen pozdrav!	P.
Članka .Resnica v Rožeku“ ter .Jubilejno leto pa družba sv. Cirila in Metoda' prideta prihodnjič na vrsto. Istotako smo morali odložiti nekaj dopisov.
Loterijske srečke od 5. novembra 1898. Trst 57 69 62 84 71 Line	9 52 53 15 2
Tržne cene v Celovcu
dné 3. novembra.
	na		na
Ime blaga	birne		hektolitre
	gld.	kr.	gld. | kr.
pšenica . . rž ... . ječmen . . oves . . . hejda. . . turšiea (sirk) pšeno (kaša)
pšenc
fižol
repica (krompir) . deteljno seme.	.
grah.............
26
06
51
80
42
57
32
13
75
27
75
Sladko seno je po 2 gld. — kr. do 2 gld. 15 kr. kislo 1 gld. 40 kr. do 2 gld. 20 kr., slama po 1 gld. 30 kr. do 1 gld. 90 kr. meterski cent (100 kil). Frišen Špeh je po 70 kr. do 74 kr. kila, maslo in puter po 90 kr. do 1 gld. 20 kr — Vprežne vole plačujejo mesarji po 121 do 165 gld.
Naznanila.
Naznanilo.
Prihodnjo nedeljo dné 13. novembra otvorim svojo
novo gostilno v Vrstavesi
ter napravim ob jed nem
veselico z godbo,
h kateri najuljudneje vabim vse svoje prijatelje in znance.
Priporočujoč se za obilno udeležbo, zagotovljam dobro in ceno postrežbo.
Primož Mišic, gostilničar.
K a j ž a
v dobrem stanu in na lepem kraju, ki ima 5 oralov polja, 972 oralov dobro zaraščenega gozda, 1 oral travnika in lep vrt, se dà v najem ali se (zaradi starosti posestnika) tudi prodà. Več se izvé pri Jakob Hafner-ju p. d. pri Šumiju hiš. št. 45. v Svetni vasi, pošta Podgoro (Unterbergen) na Koroškem.
Cerkvene orgije!
za vsaj tri metre visok kor, ima po dogovoru na prodaj Franjo Grafenauer,
orgljar na Brdu. Pošta Šmohor (Hermagor) na Koroškem.

Najnovejši stroji za prirejanje krme.
Rezalnica za rezanico in krmo; rezalnica za repo in krompir (repico); mlini za robkanje in mečkanje; parnice za živinsko krmo, premakljive k oliaste številne peči z emailiranimi in neemailiranimi vložnimi kotli, stoječe ali premakljive, za kuhanje in parenje živinske krme, repice za mnoge
gospodarske namene itd.,	,
nadalje :
— robkalnice za koruzo, ~ čistilnice za žito, 1
~ čistilne stroje trijerje, "•	—
stiskalnice za seno in slamo, na ročno gonjo, stoječe ali na _	kolesih, izdeluje v priznano izvrstni sestavi
P H. MAYPAItTH in sodi*.
C. kr. izklj. priv. tovarna za kmetijske stroje, livarne in fužine na par,
na Dunaju, II. Taborstrasse 1 6.
Odlikovana z čez 400 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami.
liustrovani ceniki in mnoga priznalna pisma zastonj.— Zastopniki in prekupci se sprejmejo.
Tovarna za Ismotijske »troje.
ÉÉi®M
Kdor potrebuje kak kmetijski stroj, naj se obrne naravnost na tovarno
Konrada Prosch.-a, ^
v Celovcu, Adlergasse štev. 19.
nasproti c. kr. kmetijske družbe,
kjer se dobijo najnovejše mlatilnice, slamoreznice, gepeljni in razni drugi za kmetijstvo potrebni stroji
ter tudi taki	vodovodi,	ki sami vodo
gornjo iz globoko ležečih studencev na zem-Ijišča, kterim vode primanjkuje. (Glej po-'	~	dobo na levi strani.)
Ceniko pošilja zastoiij.
Matija Planko
v Celovcu, Burggasse št. 12.
priporoča svojo veliko zalogo
šivalnih strojev
najboljših vrst črev-Ijarjem, krojačem in šiviljam po najnižjih cenah ter je prodaja tudi na obroke. — Dalje ima v zalogi vedno na izbiro
železne blagajniee
raznih velikostij, varne proti ognju in tatovom. — V svoji delavnici popravlja po nizki ceni vsakovrstne šivalne stroje in kolesa.
COQCOCCXXXXXXXNi
JANEZ KUHAR *
izdelovatelj orgelj v Št. Lenartu pod Ljubelom
pošta Podgoro na Koroškem,
^ priporoča se, zajamčujoč dobro in kolikor mogoče ^ ^ céno izdelovanje, za vsa v to stroko spadajoča ^ dela. _ Potrebna znanja si je pridobil pri gospodih Jemlicli-u v Draždanih, Weigl-u v Stutt-gartu in po več avstrijskih mestih, ter prosi za zaupanje p. i. čast. duhovščine in cerkvenih pred-
Kjr H1 š a, “iga
v kateri se nahaja stara in vedno dobro obiskana gostilna s pekarijo, se zaradi smrti gospodarja takoj prodà. Naslov posestnice se izve pri upravništvu „Mira“ v Celovcu.
Tiskarna družbe sv. Mohorja
se uljudno priporoča za natiskovanje vizitnic, pismenih zavitkov itd. po najnižjih cenah.
stojništev.
ieocsooooctxxxxxx)
VSI STROJI ZA POLJEDELSTVO!
” Lito »olmo, turovo aU pritrjeno, ta vtakotrstnt ttortfo,
> nostro vani 192 strani obssfii) coniai v slovenskem in nemške na saktevaqje takoj tastoqj.
IO. UELLEB, DUNAJ
W % PKATEKSTBASSE M 40. ‘rpg Preprodajalo) »» ISSeJa
Na Najvišje povelje Nj. c, kr. apost. Veličanstva.
XXXII. c. kr. državna loterija.
Za zasebne dobrodelne namene tostranske državne polovice.
Le-ta denarna loterija — edina v Avstriji postavno dovoljena — ima 12034 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 401.800 kron.
Glavni dobitek je:
200.000 kron.
Za izpiačanje dobitkov jamčujejo dohodki c. kr. loterije.
Žrebanje je nepreklicno dné 15. decembra 1898.1.
Edna srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo v oddelku za državne loterije na Dunaju L, Riemergasse 7, v loterijskih nabiralnicah, tobakarnah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Načrti za žrebanje za kupovalce srečk zastonj.
Srečke se dopošiljajo poštnine prosto.
C. kr. ravnateljstvo za loterijske dohodke.
Oddelek, za državne loterije.
Lastnik m izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Teršelič. — Tiskarna družbe sv. Mohoija v Celovcu.