PRO SVETO I'
Štev. 16
Ljubljana, 26. oktobra 1956
leto m
Urejuje uredniški odbor. Odgovarja Jote Zora. Uredništvo In uprava Nazorjeva 3/1. Telefon številka 21-397 — Letna naročnina din 300.—, Štev, ček. računa 60-KB-1-2-140 — Tisk Časopisno taložniškega podjetja Slovenski poročevaleo.
DELAVEC
GLASILO ZD R D SENJ PROSVETNIH DELAV CEV
RESOLUCIJI! KONGRESU MEDNARODNE FEDERACIJE UČITELJSKIH ZDRUŽENJ
Mili in IiiiIIhi maginia
XXV. kongres <Jelogatov Mednarodne federacije učiteljskih združenj, ki je bil od 24. do 27. julija letos v Švici, je bil mnenja, da je ena izmed poglavitnih nalog, ki karakterizirajo naloge ■vzgojiteljev, skrb za bodočnost otrok. Kongres je upoštevaj izredno hitro ekonomsko in socialno evolucijo današnjega časa, ki jo pospešujejo uporaba tehnike in nova odkritja. Otroci, ki bodo začeli sedaj hoditi v šolo, bodo kot odrasli živeli v svetu, v katerem 'bo človek verjetno užival večje gmotno blagostanje in imel tudi več prostega časa. Zato je kongres uvidel' potrebo, da sč redno kvalitetnejši šolski sistemi prilagajajo novim zahtevam, ki jih terja družba v polni preobrazbi.
Šola mora omogočiti vsakemu otroku polni razvoj njegovih sposobnosti za individualno in družbeno življenje in to brez kakršnekoli omejitve in diskriminacije; ta dejavnost šole bo učinkovita samo v primeru, če se bo šola zanimala za raznovrstne nadarjenosti otrok in za njih duševni razvoj.
Šola ne bi smel?- omejiti svoje dejavnosti na otroško in na de-
ško dobo; omogočiti mora vsem državljanom, da spoznajo vse oblike narodne kulture.
Zaradi možnih posledic povečanega razvoja tehnike je bil kongres odločnega mnenja, da mora biti vsakemu pouku osnova solidna splošna kultura, ki bo zagotovila garancijo za vse potrebne prilagoditve in preusmeritve. Ko so si otroci pridobili osnovno znanje, jih. je treba razdeliti na različne veje izobraževanja, ki so v skladu z njihovimi duhovnimi sposobnostmi.
Usmerjanje otrok mora sloneti na skrbnem in daljšem opazovanju njihove nadarjenosti in na številnih stikih z različnimi oblikami narodove deavnosti.
To usmerjanje ali orientacija ne sme prezgodaj dobiti določenega značaja. Prehod iz ene vrste pouka v drugo moramo olajšati v teku vsega šolanja. Ta prehod naj bo čim kasnejši, spremlja pa naj ga obča kultura, ki
v -
bo tako široka, kolikor do-
pušča duševni razvoj učencev.
Moralno in državljansko vzgojo je treba okrepiti, učencem je treba privzgojiti načela sodelovanja in solidarnosti.
Šola mora omogočiti uvajanje
in sodelovanje vseh otrok in vseh odraslih v kulturnem življenju. Sola jim mora omogočiti izpod-" njevanje njihovega dbčega in strokovnega znanja, da bi dosegli večjo srečo v vsakodnevnem življenju. Nuditi jim mora sredstva za telesno vzgojo in za njihovo duhovno izobrazbo, posebno v zvezi s prostim časom, ki ga bo vedno več-
Takšne reforme si ne moremo misliti brez splošnega podaljšanja obveznega šolanja in doslednih naporov pri izbiranju in oblikovanju predavateljskega kadra.
Kongres je ob tej . priložnosti ponovil priporočila Mednarodne federacije učiteljskih združenj, ki težijo za tem, da se učitelji obče in strokovno izobrazijo na višji stepo ji-
•Kongres izrecno želi, da izobraževanje omogoči učiteljem prilagajati pouk novim življenjskim pogojem, ki so povezani z razvojem gospodarstva in tehnike.
Kongres je tudi zahteval, da je treba dati učiteljem v vseh državah, in to v času vsega njihove-ea službovanja, sredstva za njihovo izpopolnjevanje in obnavljanje njihoveea znanja. Na osnovi pridobljenih izkušenj morajo nenehoma izpopolnjevati svoje pcklione sposobnosti v zgoraj navedenem bitju in duhu,
Koneres je tudi oripotroča! posameznim nacionalnim združenjem, da za svoje 1 prabletne na tem eodročju zainteresira p predstavnike staršev in poklicnih organizacij.
Postavimo izobraževanje odraslih
na trdnejše temelje
V današnjih pogojih družbenega življenja, k; ima svoje osnove v naglem ekonomskem razvoju, ne zadovoljujejo več dosedanje oblike in metode izobraževanja odraslih. Lotiti se bomo morali tega dela z aspekta politično-gospodarskih potreb družbe, kvalitete vzgoje in načrtnosti izobraževanja.
Nimamo namena negirati uspehe -ali celo kritizirati dosedanje delo in prizadevanje organizacij in ustanov, ki so to dejo vršile. Toda', ko stojimo pred reformo šolstva, ki bo zajela mimo rednih šol tudi šole za izobraževanje odraslih, se nam zdi potrebno, da ob analizi Ijud-sko-prosvetnega dela z ozirom na predstoječe naloge opozorimo na pomanjkljivosti, dosedanjih oblik in metode dela z odraslimi v naš; republiki.
Najpogostej.ša oblika izobraževanja odraslih v Sloveniji je bila verbalna metoda predavanja v klasičnem smislu, ki ima poleg pozitivnih komponent vrsto slabosti in bi se je prj.iz-obraževalno-vzgojnem delu z odraslimi ne smeli izključno posluževati.	^
Za predavanja (tako posamič-
Posvetovanje o gradnji šolskih objektov
’ Sredi oktobra ,jc bilo na ,republiškem Svetu za šbltevo LRS zanimivo posvetovanje o normativih, ki naj .hi veljali pri gradnji osemletk. Posvetovanje je arganri-eiral zvezni Zavod za šolsko opremo v Zagrebu, referent pa je bi ekspert UNESCO — danski arhitekt Hans Henning Hansen.
Hansenpv referat je obsežen in lovori o obstoječih šolah, o načrtnem razivojiu po okrajih, o guadibenih programih, o elementih
pri projektiranju gradnje, o eko-inoimikii v projektiranju in o Hiranj!®.
Naj povzamemo iz referata nekatere podatke, ugotovitve in misli, ki bodo gotovo zanimale prosvetne delavce.
Jugoslavija ima prirast šolo-©bveiznih. otrok okoli 35.000. Zgolj. povečano. število prebivalstva bi letno zahtevalo izgraditev 1000. novih učilnic ozdoma, v kolikor računamo s tem, da se bodo zaradi ekonomskih težav učilnice koristile še precej časa v dveh izmenah, 500 novih učilnic. Jugoslavija mora zgraditi okoli
26.000	novih učilnic, če hoče ustvariti dobro materialno podlago za obvezno osemletno šolanje. (Ako 'računamo, da stane kvadratni meter nove šole okoli
30.000	din, potem bi potrebovali za to investicijo okoli 200.000 milijonov dinarjev). Pomanjkanje šolskega prostora, fci je posledica vojnega upostošenja, povečanega števila prebivalstva in podaljšanje dobe šolanja je tako občutno, da je treba uvesti najstrožjo ekonomičnost in štednjo pri načrtovanju šolskega prostora, pri tem pa še poiskati take učne metode, ki bodo dopuščale postopno razvijanje šolske mreže.
Pri planiranju šolske mreže je poleg stalnih faktorjev (število prebivalstva, gostota, klima, transportne možnosti itd.) treba upoštevati tudi tiste, ki izhajajo iz same-šolske strukture. Tako je s pedagoškega vidika treba omejiiti poedine razrede na 30 .do 40 učencev, celo šoto pa na 600 do 800 učencev. Ob upoštevanju teh načel bi smela imeti osemletka ma-ksimatato 18 učilnic. Takšen tip šole je ekonomičen le v večjih mestih (oddaljenost šole naj ne bo večja od 3 km). T’* šole v manjših krajih pa bo nujno moral biti drugačen. Predvsem je treba upoštevati, da ima 60 odstotkov vseh starih šolskih zgradb le po eno učilnico in da bi občtoski ljudski odbori ne razumeli, zakaj naj bi opustili še nedotrajano šolsko zgradbo. Tu bi si moral' pomagati tako, da bi za določen šolski okoliš zgradili poleg obstoječe šole z eno učilnico še’ eno z učilnico, ali poleg obstoječe štfle * dvema učilnicama še novo centralno šolo z dodatnimi prostor' (telovadnico delavnico, kuhinjo in podobno.). Centralna šola bi po vsej verjetnost' imela tud' svojo »osnovno« šolo, a število učilnic bi v taki šoli — odvisno seveda, od števila učencev, ki bi Mi zajeti v območje take centralne šole — bi‘lti naslednje:	za 1.
do 4. ,r. dve učilnici, za 5. do 6. r. 6 w5Hn'c, za 7. do S. r- štiri učilnice; Celotno število učilnic
bi bite 10, seveda z možnostjo do-poteilnega šolanja v delavnicah.
Tak »planetski« sistem je jfWt-
rfbffilon pa bi se mogel uporabiti
tudi v mestih, s tem, da bi bila n. pr. prva dva razreda nameščena v neposredni bližini določenega stanovanjskega bloka, višji razredi pa bi imeli svojo centralno zgradbo na primernem mestu; ta bi imela seveda širši šolski okoliš kot pa prva osnovna razreda.
Pristojni organi vsekakor ne bi smeli dopustiti, da .b' se gradila v občini oziroma okraju šo’l!a, dokler njeno mesto v okrajnem načrtu kot celoti ni vsestransko • proučeno. Prav tako bi se morale j).ri načrtovanju šolske mreže upoštevati obstoječe šolske zgradbe.
Projektant šole ne more biti samo tehnik, ampak mora poznati tudi vso šolsko aktivnost, ki se bo odvijala tako v sami zgradb' in njenih prostorih, kakor tud' v neposredni njeni okolici. Zelo slabo je, da jugoslovanski-šolniki še ne vedo, katere prostore potrebujejo za določene namene, Arhitektura ni nekakšna svobodna umetnost, ampak se mora oslanjati na znana dejstva. Za šolske zgradbe so vzajemno odgovorni arhitekti in prosvetni delavci. V programu je vsekakor treba izrecno določit' lokacijo , in obseg šolskega zemljišča, število učilnic, razpored učencev po razredih, število prostorov za posebne vzgojne namene, vrsto javnih dejavnosti, k' bodo vezane na šolo, število upravnih prostorov, število učiteljskih stanovanj. ■Marsikje obojna ne bo mogla zadostiti celemu gradbenemu programu, vendar bi tudi v tem primeru morali- izdelati predosnutek v celoti in sprejeti odlok, o postopnem izvrševanju načrta v tem smislu, da bo hkrati omogočena uporaba -že dokončanega dela zgradbe. Načeloma bi vsak šolski objekt moral bdi »odprt« za eventualne poznejše . razširitve.
Gradbeni predpisi s'cer ne smeli zavirati razvoja, vendar so v neki meri zete koristni, saj so nekatere potrebe (n. pr. glede prostora, opreme, ogrevanja, zračenja, osvetlevanja 'n pod.) skoraj enake za vse šole. Noben predpis pa ne bi smej pustiti iz vida, da je treba pripravljati take prostore, ki bodo zares uspešno služili pouku in vzgoji, da mora šolska zgradba že sama po sebi biti instrument za doseganje higienskih navad in da mora v vsaki zgradb' biti doseženo zdravo ravnotežje med ekonomiko in kvaliteto.
Analiza nezadovljujočega razvoja gradenj šolskih stavb po svetu dokazuje, da je za vso to gradbeno dejavnost najbolj karakteristična poteza — predimen-zion'ranost. V določeni meri velja to tudi za Jugoslavijo. Neopravičljivo je, da zavzemajo v
nekaterih novih šolah površine^ ki ne služijo pouku, tudi nad 50 odstotkov! Ker so naknadne spremembe zelo draga zadeva, bi se naj ne odobril noben idejni načrt vse dotlej, dokler prometne površine ( vsteVŠi stopnišča) niso reducirane na največ 1/3 celotne površine.
Pri določanju predračuna stroškov se projektanti nekih stalnih števil, zgradbah 3C.C00 din na kvadratni meter površine). Večina predračunov je preoptimist'čna, brez varnostne rezerve, zato popolne ustavitve gradenj niso redek pojav. Sole se grade 5 do 6 let, čeprav bi smela hiti najdaljša doba 2 leti. Predračuni b' morali vsekakor imeti rezervno postavko v višini 10 odstotkov za nepredvi-
dene izdatke in postavkoza opremo v višini 15 do 20 odstotkov. Za stroške nad to dopustno mero bi morale biti na razpolago že zete tehtno dokumentirane obrazložitve.
V dvodnevni razpravi k referatu (iz katerega smo vzeli le nekaj najbolj Skopih podatkov) so sodelovali predvsem Viljem.Kunst, poslužujejo- direktor Zavoda za šolsko.opre-(Pri šoliskib mo, Andrej Šavli, dr. Slava Lunaček, inš-p. Jože Žabkar, mg. Milan Jeran (od komisije za revizijo investicij!!«. <n programov), ing. Ivo Medved in drugi. Disku-tanti so v marsičem dopolnil1' izvajanja referenta g. Haasena, zato bomo z zanimanjem čakali na rezultat tega široko- zasnovanega posvetovanja.
na kot tudj ciklična) je bila značilna enostranska aktivnost — aktivnpst predavatelja, do-čim so slušatelji le poslušali-Jasno je, da je pri taki obliki bila izključena možnost intenzivnejše participacije.
Zanimivo je v zvezi s tem, da si po pripombah, ki so jih dali organizatorji tekih tečajev, pa tud)i ©ami udeleženci, odrasla žele Ig predavateljev praktikov in ne zgolj teoretikov,. Slušatelji so takoj občutil; razliko, kadar je predaval dober metodik, ki je znal na popularen, jasen, živ jn slikovit način prikazati poslušalcem predavano snov. Še posebno so občutili razliko, če se je poleg svojih predavateljskih sposobnost; žmal in mogel poslužiti z dovoljnim znanjem in tehniko raznih demonstracij .s ponazorili, slikami, filmi, diapozitivi, model itd. Takih obšik predavanj so se posluževali predvsem šolniki-pr-aktikj in le delno tudi inženirji in zdravniki, v kolikor so ti sploh uspeli svoje široko znanje posredovati poljudno. Redkeje so se naši predavatelj; posluževal; metode vprašanj in odgovorov kot neke prehodne oblike k diskusijski metodi. Ti obliki, v kolikor lahko sploh o njiju govorimo, so uspešno uporabljal; nekateri kmetijski strokovnjaki, ki so svoja predavanja vezali na praktične poskuse. S tako obliko so predavatelji dvignil; aktivnost poslušalcev, ki so po dveh, treh takih predavanjih pokazali vse večj; interes za tečaj. Tudi kvaliteta dela v tečaju kot celoti je bila večja, kot pa se je to pokazalo pr; običajni verbalni C-bliki predavanja, kjer se je snov le posredovala.
Mnogim predavanjem so sicer sledili razgovori, ki so bili pri dobrih predavateljih že na višini. vendar ne moremo še govoriti o tem, da je taka metoda prevladovala.
Mim.0 individualnih predavanj je bila v Sloveniji v letu 1955 tud; vrsta seminarjev (270 z 2925 udeleženci). V glavnem so se vršil; seminarj; za predavateljski kader v kmetijskih tečajih, za upravnike kmetijskih zadrug,
za voditelje tečajev v družbenem upravljanju in delavskem samoupravljanju v podjetjih in za predavateljski kader v kmetijskih tečajih v republiškem merilu.
Iz zelo redkih in pomanjkljivih poročil s; je težko napraviti sodbo, vendar moremo ugotoviti, da je bila večina seminarjev preveč teoretična, da so prevladovala predavanja. Predavateljem samim je bila pred-liodrt.o v glavnem posredovana snov tud; le v obliki predavanja, ki so jo potem le-ti v enak; al; ’ slabši obliki posredovali svojim tečajnikom.
^Pravega uspeha zato ti seminarji na sploh niso dosegli; niso pac bil; dovolj temeljito pripravljeni.
O metod; dela z odraslimi z različnim navojem znanja, različnim; interesi, možnostmi in . potrebami ter o posebnih psiholoških principih se je pr; delu z odraslimi le redkeje razpravljalo. Zato se ne čudimo, da so se na primer posredovala v mnogih manjših krajih in od-
Stoletnica rojstva Frana Novaka — utemeljitelja slovenske stenografije
bd
OPOZORILO
po-
Ker smo zaradi manjkanja papirja omejeni na štiri strani, smo miorali gradivo s plenuma Združenja učiteljev in profesorjev, ki je dokaj obsežno, prenesti na naslednjo številko.
Uredništvo
Objavljena je bila kratka vest, da praznujemo stoto obletnico rojsrtva utemeljitelja slovenske stenografije Frana Novaka in da bosta Občinski ljudski odibcir v Mengšu in Zveza stenograVov - in strojepiscev Slovenije ob tej priložnosti odkrila v nedeljo, 23.’ t. tn., spominsko ploščo na njegova domač' hiši v Mengšu.
Kdo je bil Fran Novak in kaj nam. še danes pomeni.
Kot sin skromne kmečke družine v Mengšu, ki nam je dal tudi velikega pripovednika in kritika Janeza Trdino, je Fran Novak preprosil svoje starše, da so ga poslali v šole. Dovršil je gimnazijo v Ljubljani, potem pa je šel na Dunaj študirat klasično jezikoslovje 'n slavistiko; preživljal se je s tem, da je b'1 domači učitelj v raznih plemiških družinah.
Ze v srednji šoli se je Novak naučil nemške stenografije, da je mogel zapisovati predavanja tako v višjih razredih gimnazije kakor kasneje na univerzi; odtlej ga veselje do stenografije na zapustilo; pdsvetdl ji je vse svoje življenje.
Na dunajski univerzi je še pred diplomo napravil tudi izp't iz stenografije, ki jo je potem poučeval na vseh gimnazijah, kjerkoli je služboval: štir' leta kot suplent v Ljubljani, kot profesor pa nato v Novem mestiu, Kranju in od leta 1916 spet v Ljubljani, kjer je bil profesor, od 1917. do 1924, ko je bil upokojen, pa direktor klasične gimnazije. Ob svoj' bogati pedagoški praksi je Fran Novak položil temelje slovenski stenografiji in je bil ob ustanovitvi Slovenskega stenografsega društva 1. 1934 izvoljen za prvega društvenega častnega člana. Umrl je star 8(J let. 30. decembra 1936. leta v Ljubljani, kjer je tudi pokopan.
Z e kot suplent je Novak začel razmišljat' o tem, da bi Gabelsbergerjev nemški stenografski sistem prilagodi) za slovenski jezik; ker pa je prav takrat izdal prvi slovenski stenografski. učbenik Anton Bezenšek, je Fran Novak v šol. letu 1893/94 objavil v izvestju novomeške gimnazije le slovarček
samoznaklov in okrajšav slovenske stenografije; to delce je postalo izhodišče njegovih prizadevanj za temeljit in znanstveno podprt stenografski sistem. Svojo prvo zbirko okrajšav je Novak izpopolnjeval in 1896. leta v Kranju izdal brošuro Začetne, naslednje leto pa še Srednje in končne okrajšave slovenske stenografije. Po teh pripravljalnih delih je dozorel njegov stenografski sistem, bi j s dobil dokončno obliko v učni knjigi Slovenska stenografija I.del, ' Korespondenčno pismo (Ljubljana, 1900); ta učbenik je bil kasneje še trikrat ponatisnjen. II. del, Debatno pismo, je izdal 1901. leta prvič, 1922. pa v ponatisu. Zadnjikrat je izšel učbenik slovenske stenografije po Novakovem sistemu med drugo svetovno vojno 1944. leta; priredil 'n metodično izpopolnil ga je dr. Blaž Svetelj, profesor Trgovske akademije v Ljubljani. Leta 1921. je učbenikom pridružil Stenograf, čitanko po Novakovem sistemu prof. Adolf Robida. Novakovi stenografski učbeniki so med strokovnjaki-doživeli veliko priznanje, v šolah pa so se uporabljali polnih 44 let ter vzgojili številne rodove slovenskih stenografov, od katerih se mnogi • še danes uspešno uveljavljajo.
Slovenec Anton Bezenšek, oče bolgarske stenografije, katerega stoletnico rojstva so po vsej Bolgariji proslavljali pred dvema letoma, je želel ustvariti stenografski sistem vsem južnim Sovanom; ker pa ni bil jezikoslovec, se je premalo poglobil v zakonitosti in potrebe slovenskega jezika: to njegovo napako je popravil lingvist Fran Novijk, ki je vzel za izhodišče svojega dela Gabelsbergerjev nemški sistem 'n ga dopolnil 3 te?.nopisom češkim. Kot odličen slavist je podrobno proučil pogostost posameznih črk v slovenskih besedah, da jim je določil v stenografiji najbolj primerne te brzotečne oblike. Razen tega pa je slovenskemu stenografskemu _ sistemu dodal Novak še nekaj znakov, ki jih je sam izumil in ki so še danes značilni za Slovensko stenogra-
ttfios ...	■	,
Kot vsaka živa stvar, ki korenini v praktičnem življenju, pa se je tudi Novakova stenografija razvijala dalje in leta 1946 po dolgoletnih pripravah doživela svtoj preporod z reformami, ki jih je predlagal prof. Rudolf Rakuša; z Rakuševimi izboljšavami se je stara Novakova stenografija prilagodila potrebam današnjega časa in prenovljena vzgaja nove generacije slovenskih stenografov. Znanstvena natančnost in temeljitost, s kakršno je Novak gradil svoj senografsiki sistem, je vodila tudi nadaljevalce njegovega dela, zato smemo po vsej pravici verjeti trditvam domačih dn tujih poznavalcev, da imamo Slovenci po Novakovi zaslugi med Slovan' enega od najbolje izdelanih stenografskih sistemov, nje«« samega pa imenovati; utemeljitelja slovenske stenografije.	P. D.
dalj enih vaseh poslušalcem predavanja s sicer zelo aktualnimi temam; o gospodarstvu, politiki, in drugem, ki pa so bila sestavljena in tud; že predhodno posredovana ljubljanskim poslušalcem z mnogo višjim nivojem znanja. Razumljivo je, da so doživela neuspeh, čeprav je bil predavatelj znan politični ali znanstven; delavec.
Vzrok za tak sistem dela in Za »uvažanje« predavateljev iz mest v manjše kraje je predvsem v pomanjkanju dobrega predavateljskega kadra na terenu. Pr; takgm sistemu dela brez poprejšnje psihološke proučitve terena je1 doživela neuspeh vrsta sicer dobrih republiških političnih in pedagoških delavcev.
Delo predavateljev je po večini potekalo brez koordinacije, brez razgovorov o željah in potrebah poslušalcev, o uspehih in neuspehih dela, o načinu dela in o aktivizacijd poslušalcev. Ta nedostatek je bil tudi eden izmed vzrokov, da se je v glavnem udomačila nekakšna splošna »šolska metoda«, ki odraslih poslušalcev z določenim; izkušnjam; n; mogla zadovoljiti.
Predavatelji so bili v veliki večini, zlasti za splošno izobraževalne predmete, prosvetni de-lavci-učitelji (v manjš; meri tudi profesorji), ki so se razen redkih izjem posluževali metode, kot jo pač uporabljajo prd vsakdanjem delu.
V kmetijskih tečajih in pri kmetijskih predavanjih so se že v preteklem letu vse uspešneje udejstvovali kmetijski strokovnjaki, inženirji agronomi, do-čim so v zdravstveno-prosvetnih tečajih prevzeli odgovornost za strokovne predmete zdravniki, medtem ko so predaval; splošne predmete, kakor že rečeno, prosvetni delavci. V praktičnih strokovnih tečajih za vajence in delavce v podjetjih so se uveljavil; delavci-mojstri, ki so s svojim praktičnim znanjem uspešno nastopa]; v tečajih za pridobitev kvalifikacije. — Kot predavatelj; so sodelovali tudi p.olitičn; delavci, funkcionarji raznih političnih in množičnih organizacij, ZK, SZDL, Zveze sindikatov zlaatj s predavanji o družbenem upravljanju, s poli-
tično - ekonomskimi predavanji i. t. d.
V gospodinjskih tečajih so bile zelo prizadevne strokovne gospodinjske učiteljice in strokovnjakinje s prakso.
Na sploh je bila pripravljenost strokovnih združenj pomagati s svojim kfeirom pri vzgoji odraslih v preteklem letu veliko večja, kot je to bilo v vseh prejšnjih letih. Zlasti moramo tu omenit; Združenja prosvetnih delavcev, Društvo inženirjev in tehnikov in deloma tudi že Zdravniško društvo. Sodelovanje Društva univerzitetnih profesorjev kot celote je bilo minimalno. Njegova pomoč bi bila zlasti nepogrešljiva P« vzgoji predavateljskega kadra, ki dela pri izobraževanju odraslih.
Omeniti bi moral; še pobude samih tečajnikov, oziroma poslušalcev. Le-ti so ugotavljali, da so predavanja leto za letom ista, kar zlasti velja za nekatere ljudske univerze, ki še niso uspele dat; tečajem in podobnim oblikam izobraževalnega dela z odraslimi določene koncepcije. Prav tako jim je žal, da se ekskurzije niso bolj uveljavile.	’
Slabost celotnega izobraževalnega dela v tečajih in pr; predavanjih se je pokazala Se posebej v tem, da so razne zelo aktualne in zanimive teme delili skoraj povsod na »strokovne« in »politične« in so tako obravnavali vprašanja določenih strokovnih (nevtralnih) tem brez povezave z družbeno problematiko. ' Dogajal; pa so s« primeri tudi v obratnem smislu, kar je hromilo delo 'ih uspeh.
Glavni prepust organizatorjev1 in predavateljev je v tem, da jb bilo delo z odraslimi povsem nekoordinirano. N; bilo nobenih posvetovanj med tečaji samimi, niti seminarjev s predavatelji,-na katerih b; se naj le-ti se* zdanili s problem; terena, željam; in zanimanjem tečajnikov1 itd. V zadnjem času so se sieef nekateri organi, ki so se bavili z izobraževanjem odraslih, povezali, vendar konkretnih uspehov še mi bilo opaziti.
In kaj sedaj? Analiza dosedanjega dela Po eni stranij znanstvena dognanja in njih rezultati, k; revolucionarno usmerjajo naše ekonomsko in družbeno življenje, po drugi strani, nas silijo, da poglobimo in preusmerimo delo z odraslimi g določene ustanove, ki bodo našim delovnim ljudem nudile poleg splošnega tudi znanje, katerega jim obvezna šola ni mogla dati.
Ob analizi dosedanjega dela nastaja mimo ekonomsko-fi-nančnega in kadrovskega — tu-d; pedagoški problem, ki doslej ni predstavljal resnega vprašanja, ker se princip vzgoje odraslih ni postavljal kot nujen in specifičen in se ni dosedanja delo pri izobraževanju odraslih obravnavalo kot bistveno z9 nadaljnja družbeno - ekonomsl^, razvoj.	A. G., j
DIN PROSVETNIH DELIVCEV V LJUBLJINSKEM 0KRIJU
Po lanski reorganizaciji Društev prosvetnih delavcev se je pokazala potreba, da se nekateri šolski problemi in strokovna vprašanja rešujejo v okrajnem merilu. Okrajni odbor Združenja učiteljev ih profesorjev ni mogel doslej iz tehničnih razlogov v celoti razširiti svojega dela na ves okraj. Letos pa bomo skušali čimbolj povezati prosvetne delavce okraja. Za uspešno povezavo bo prav gotovo služil tudi dan provetnih delavcev 10. novembra 1956, ki ga organizira Okrajni odbor ZUP v dogovoru s Tajništvom za šolstvo OLO v Ljubljani. Ta dan se bodo zbrali v Ljubljani vsi prosvetni delavci okraja na zborovanju. Po končanem zborovanju se bodo zbrali profesorji šrednjih 'n strokovnih šol ter predmetni učitelji na delovnih sestankih, ki jih bodo vodili vodje posameznih strokovnih aktivov. V Ljubljani namreč že več let delujejo strokovni aktivi za posamezne predmete. Dosedanje izkušnje s temi aktivi so poka-zale, da, te ta oI»Ufca strokovnega
izpopolnjevanja prosvetnih delavcev zelo uspešna za izmenjavo izkušenj in strokovno izobrazbo zlasti mlajših članov. Trenutno deluje 13 aktivov in sicer za slovenščino, angleščino, francoščino, nemščino, srbohrvaščino ter latinski in grški jezik, za zgodovino in zemljepis, matematiko in fiziko, biologijo, kemijo, filozofijo, glasbo 'n telovadbo. člani aktivov se redno sestajajo na delovnih sestankih, prirejajo poučne ekskurzije ipd. Na sestanek 10. novembra, bodo povabljeni tudi vsi inšpektorji SPLRS in pomožni inšpektorji SPOLO.
Po odločbi Tajništva za šolstvo OLO bo za udeležence zborovanja v Ljubljani pouka prost dan. Popoldne bo za prosvetne delavce brezplačna predstava v Mestnem gledališču, zvečer pa bo družabni večer.
Po radiu bodo objavljena prosvetnim delavcem ljubljanskega okraja nekaj dni pred tem zborovanjem natančnejša navodila.
OOZUP.
Učiteljski izpiti
Pred izpitno komisijo za strokovne učiteljske izpite na Učiteljišču v Ljubljani so V času od 2. do 11. oktobra 195« uspešno opravili strokovni učiteljski izpit naslednji učiteljski pripravniki:
Oberski Zdenka, Gradec, Novo mesto;
Žula Stane, Dragatuš, Nov« mesto;
Žbontar Ivanka, Radoviča, Novo mesto;
Planker Anica, Trebnje, Novo mesto;
Lazar Marija, Trbovlje; Bogataj Pavel, Bukovica, Gorica;
Urleb Jožica, Vrhpolje, Ljubljana;
Pavlica Rozalija, Celje; Robek Ivan, Raka, Trbovlje} Skrabec Ana, Otalež, Gorica;
Bratuž Marta, Podsatootin,
Gorica;
Zorec Vincenc, Zavod *« slepe, Ljubljana;
Nebec Jožefa, Zavod za slope, Ljubljana;
Drev Sonja, Ihan, Ljubljana;
Janež Julija, Ihan, Ljubljana;
Maligoj Roman, Gozd, Ljubljana;
Strmčnik Helena, Rogaška Slatina, Celje;
Mesarič Marija, Zgornja šiška, Ljubljana.	J
(Hran 1
•PROSVETNI DELAVEC*
Stav. tH
»»»»«»♦«»>«<«♦»♦»»
OPOZORILO
Naročnike brošur »Dleta pri želodčnih boleznih«, »100 pletenih vzorcev« in »Sodobna kuhinjska oprema« obveščamo, da so omenjene publikacije trenutno v ponatisu. Prejeli jih bodo brž, ko izidejo.
Opozarjamo tildi, da bosta v najkrajšem času izšli brošuri »Zelenjava in sadje za zimsko zalogo« in »Koline«. Naročite se čimprej!
Centralni Zavod za napredek gospodinjstva Ljubljana, Miklošičeva cesta 6-11 Odsek za tisk
Prizadevanja mladega PZPD »Slavko Osterc”
\
Čeprav obstaja komaj dve lati, izstopa iz vrste številnih
ru razmotrivali nekatera vpra-
Horvat s sodelovanjem prof. Se-
nastopil še v Slovenjem Gradcu, Dravogradu dn na Ravnah, dvoma samo v prid.
no delovanja Zato tudi pričakuje naša skupnost, ki daje sredstva za obstoj društva, kva-. litetno delo, kar' bo mogoče doseč; le ob vzorni delovni disciplini. Ta pa naj h^bila v bodoče vsekakor boljša, ^zlasti v času počitniškega pevskega tečaja, ki je predviden tutji v na-
tov. da šo bili naši pevci povsod ta- zbora, pa tudi nečlanov-prosvet- s e n::l p<> 1	'	\
■	-	-	-	’	............... Iz poteka občnega zbor\. Po-
sameznih poročil dn razprave, kd je sledila, je bilo razbrati,* da
je bilo delo zbora v minuldvn
__________________________ .r__ v krajih gostovanj prav člani
šanja v zvezi s kvalitetno rastjo naše stanovske organizacije pre_ gul«,' Ritoca, Brišnika in Špen-mariiborskih pevskih zborov	zbora	še posebej. Povzemamo	vzeli neprijetno organizacijsko	dalove. Želeti je, da bi se v ta
vedno vidneje 80-član®ki zbor	nekaj	misli in ugotovitev iz	delo in je prav njihpva zasluga,	tečaj vključilo še več	članov
prosvetnih delavcev »Slavko predsedniškega poročila	. _,
Osterc«, ki Je po dveh nastopih	Janka	Zurmana, ki so mu člani	ko toplo sprejeti, za kar jim je	nih delavcev, ki vodijo	pionir-
v Mariboru ob sodelovanju UP Z	zbora	poverili to funkcijo tudi	treba izreči ponovno zahvalo.	ske pevski zbore._
v bodoče, kar bo zboru brez Ob ustanovitvi zbora so se
ustanovitelji zavedali, da je
Kočljiva stran zbora je. fi-
R0MAN1
IN KNJIGA POVESTI
Prežihovega
Voranca
1.	POŽGANICA
2.	DOBERDOB
3.	J1MNICR
4.	SAMORASTNIKI IN DRUGE POVESTI
Vse štlrt knjige Izidejo hkrati 10. decembra t. 1. z avtorjevim portretom, natisnjene na belem, brezlesnem papirju, vezane v celo platno, zavarovane s kartonske kaseto.
Za tiste, ki se naročijo nanje najpozneje do 5. novembra, znaša skupna cena samo
2500 din
NAVODILO
NAROČNIKOM
.	.	usoešno deln zbora naiveč od- n®nfno vprašaje, saj so njegovi letu plodno, da pa bo v bodoče,
neiez^e pTše v0Rogaškf s t	PriJf^avi	*	današnjim	visW od um€t^kega vodstva>	stroški precej vi^ kot pn dru-	treba še bolj smotrno in smi-
"ini kTr se je v zasedeni aku-	*la,nf1,va	j*	Žte‘	posebno še •dirigenta. Z odho-	8* zborih, kjer čl^om ni tre-	selAo pripravljati člane zbora,.
stički dvorani lipo afirmiral in	^ ^ ^	»tZt Z	in J£a3o S
m	i=	F	--- " -------------------------- skoprosvetno dejavnost v šole,
pionirske odrede in v Ijudsko-prosvetna društva. Potrebno bp
_________ _	___________ _____ _	_ storiti še marsikaj, toda za zdaj
telj.iščnikov četrtih in petih let- Agenta, ki bo vložil ves napor bilo okrog 25.000 din deficita, velja kot opravičilo mladost
bi bllftodd pSdSrskSr'teh! Iatetnih' 91 (pe^cev	ll bo7uk le'biir^šanj7 dirigenti tudi problem zase nastopi izven
nično dlbro lripltliem počil nWeSnI.	Namesto nJlh f stva zopet odprto, s prof. Jože- Maribora. Ob najugodnejših po-
niški tečai tako redno kot pev-	novi’ zla.sti pa *,e tom Ritocem pa j* dobil zbor
ke, bi stal zbor samozavestno fazvesedjiv prirastek iz^vrst u&- mladostnega, ambicioznega di-
zasedeni zdravili ski v Rogaški Slatini, je'
pred novimi preizkušnjami: pred n,;kov_ zbom samemu in prav
bližnjima nastopoma v Lendavi tako mladim' pevcem bo to so- Dell s korepetitorji se je iz- danje težave, je zasluga SPK- letS" brez dvoma priboril tisto m Ljutomeru v mesecu novem- deiovanje samo v korist. Zlasti kazalo izredno racionalno in OLO Maribor, ki je zboru v	^
Da so uspešno prebrodili dose- zbftj-a. ki pa si bo v bodočih
bru in na predvečer dneva Prosvetnih delavcev v Mariboru.
slednji si bodo pridobili v zbo- uspešno. Med pevci zbora so re- proračunu zagotovil vsaj naj ru izkušenj za aktivno delo v. nomirani pevovodje — tov. Bor- nujnejšo vsoto, ki omogoča red- pada. Ijudskoprosvetnih _ društvih. Va-	va.t. Živko, Cibic, Rudež in Roz-
žne so tudi organizacijske izku-	manova, ki lahko zares v polni
veliki	meri	odkrito	in	sprošče-	šnje, s katerimi s* bodo sčaso-	meri dosegajo maksimalni uči-
no, so	na	minulem	občnem	zbo-	ma seznanili mladi pevci, saj so	nek. Potrebno je, da postane tak
način dela stalni sistem dela v zboru.
mesto'-y Ijudskoprosvetni dejavnosti okinaja Maribor, ki mu pri-
MK
Čeprav se člani pogovore o vseh problemih zbora sproti, v
Zanimivosti iz šolstva na Koroškem
Dne 9. septembra so tudi na Koroškem pričeli z rednim šol-
Druga naloga zbora pa je, go- skim delom, in sicer 407 osnov-
če ima moški v .enem 'ietu 8 nezakonskih otrok,' seveda c raznimi dekleti, je oproščen
r, v vseh
nas aU LrotUmct ^vg0 mbta.
anMto	n v
vhilge lahko n® nat°£iltUjp'p\ečevaia’a'
,ite pvospo« z " 5tl glede o0 din.
Zahtevah podatke, - btokih P° decem^-. ke.
P^a ^saatoni oriroma^	na.
nam
CANKARJEVA ZAL02BA LJUBLJANA - NEBOTIČNIK
poštni predal 41
ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA
LISTI:
CICIBAN št. 2 Izide 25. oktobra.
PIONIR štev. 2 Izide 23. oktobra.
PIONIRSKI LIST štev. 4 izide 25. oktobra, štev. 8 pa 2. novembra.
JEZIK IN SLOVSTVO
revija, štev. 1 že izšla. Celoletna naročnina 450 din. Naročnina za dijake naročene na skupinski naslov po 360 din.
knjižnica »Čebelica«	*
(cena: broš. 50 din, kat. 110 din)
1.	knjiga: A. Martič: BELKO — že izšla
2.	knjiga: V. IVinkler: MALI SMOLCEK — Izide konec meseca
i
KNJIŽNICA »SINJI GALEB«
(cena: broš. 90 din, ppl. 150 din)
1.	knjiga: J. Jalen: BOBRI — SAM — že izšla.
2.	knjiga: J. Jalen: BOBRI — ROD — izide konec meseca.
KNJIŽNICA »KONDOR«
(cena: broš. 130 din, ppl. 250 din)
3.	knjigo: Homer: ILIADA In 4. knjigo: I. Cankar: KRIZ NA GORI bomo šolekim knjižnicam v kratkem dostavili. Poverjenikom bomo pa dostavili tl dve knjigi sredi meseca novembra.
ZLATA PTICA — PRAVLJICE (cena 300 din)
S knjigama L. Zupanc: ZAKLAD NA KAČURJU in F, Wolf: PRAVLJICE ZA VELIKE IN MALE OTROKE smo lansko zbirko zaključili.
GLOBUS — POTOPISI (cena 300 din)
Izšli sta knjigi M. Hercog: ANAPURNA In V. N. Kunin: VASCO DA GAMA. S tem je lanski letnik potopisov zaključen.
ZALOZBA »mladinksa knjiga«
Ljubljana, Tomšičeva ulica 2
jiti razen zborovske glasbe tudi • njh ln 57 vi,šjih osnovnih šol — plačevanja alimentov. Pačvine-
v obeh je skupaj 66.000 otrok, od teh približno' 10.300 prvo-
navaden sklep!

Stanje v srednjih šolah, ki\to
šolčkov (Taffelklassler). Stevi- — g trgovskimi akademijami iu lo teh j« približno -tolikšno kot učiteljišči — pričele pouk dv* lani, skupno število šoloobve- dni kasneje, pa je nasprotnot znih otrok pa vidno pada, tako tam se gnetejo »krepkj letniki«
da vzbuja skrb šolnikov. V osnovnih šolah Je za približno 600 otrok manj. v višjih osnov-
an ho še dolgo problem prostorov. kot je -to pri nas. Saj j* število sprejemnih izpitov V
sistematično delo v zborovod-stvu in usposabljati svoje člane tudi za vedno uspešnejšo glasbeno prosvetno delo v šoli in med ljudstvom. Zato »o v tem letu uvedli redni pevovodsk! tečaj, k! teče vzporedno s pevskimi vajami. Učni načrt tega tečaja je letos sestavljen predvsem za vodstvo pionirskih pevskih zborov. Vodstvo tečaja je
prevzel naš priznani glasbeni skupno torej 1.500 otrok manj. pedagog in pevovodja tov- Albin Posledice tega stanja in upada- prosvetna oblast skrbi tudi Z|
nja števila učencev so Čutih posebne šole. v katerih se izo-tudi učitelji — 50 so jih odpu- bražujejo iz kakršnih tepli raz-stili! (Kakšna razlika od' naših io.gov prizadeti in -oškodovani razmer, kjer 3e tako. občutno otroci. V bolnišnicah pa sp po* pomanikanje prosvetnih delavcev!) Ce bodo starejši'šli v po-bodo verjetno
nih šolah ,pa celo za 900 manj, srednjih šolah v zadnjih dveR
letih pora-sjtlo za 20 odstotkov.
POPRAVEK
V drugem odstavku Članka »Učni kader za pouk zgodovine« objavljen v »Prosvetnem delav-
sebne učilnice, kjer -se ruladi prebolevniki pripravljajo, ,da lahko nadoknadijo zamujeno učno snov.
Prvo diferenci-acij-o med učen-
Cu ^%J5,	Sejelf nekaj nazaj. Isti pro-
glasiti: »Med njimi je le 20 ljudi . , ^	fttaierskem .rešili
z PMF diplomo, 86 predmetnih b em ®° ns St ]	,	Prvo diferenciacijo med ucen-
učitelfev med nekvalificiranimi takole: tiste, ki so imeli konec ci natpravijo že pri sprejemnem pa s številom 100 daleč prevk- 1eta 10S6 P0,1"3 ,a,,a> 80 *e seda) iapitu za srednjo šolo. Tu ugo-duiejo učitelji«.	kar sami upokojili, -a do konca tovljo nadarjenost in sposobnost
V	n»•	»Na leta bodo izplačevali razli- tea morebitno nadaljevanje štu-
■ • pe,em	P - u- —a nr,Wir,in„ 1- nl,a5o. dt,a ln po tem razdeUjo kandi-
date v A in B oddelek. Drugi jm-a lažji -učni program. Prehod je možen ob prvi konferenci, in to v obe smeri.	i
S. P. !
višji stopnji gimnazije' poučuje	^	^ Pln
74 profesorjev Ln pmfesorjeTpri- fra,lka, *a ta fe0<l0 v 'Pok°-pravnikov 655 ur zgodovine. v,i ^ 5 p<> no pliačo! ostaffli skupaj s 6 diplomanti VP3 Upadanje števila -rojstev .skrbi pa imajo 67 ur, a 15 ur je bilo tudi oblast. 'Le tako je moglo nezasedenih«.	priti do nenavadne odločitve:
SLOVENSKI KNJIŽNI ZKVOD
i
i®
p
1
i
i
p
p
i
i
g
*
8
p
1
I
I
1
0
i
|
I
m
I
as
p
š
p
1
i
1
l
ti
i
Državna založba Slovenije v Ljubljani
'M
I
P?
«
I
I
I
|
i
v Ljubljani
w ?’oS

»irtvce
V .rtS\e^e -------------
Bunc: SLOVENSKA JEZIKOVNA VADNICA, IV. del. . . din 130.-*
Branc-Jelen-Ziegler: GEOMETRIJA, IV. del.........din 140.—
Gabrovšek-Vadnal-Žabkar: ARITMETIKA in ALGEBRA, VII din 140.—
Grad: ANGLEŠKA VADNICA, III. del.................din 190.—
Ostanek: SLOVENSKI S0LSKI MUZEJ ..».•» din 100.— Sumi: EKONOMIKA FLRJ za ekonomske Sole < . • • din 160.—
Tik pred izidom so:
Grad: ANGLEŠKA VADNICA I. del Grad: FRANCOSKA VADNICA I. del Šušteršič: ARITMETIKA IN ALGEBP.A IV. del
p
I
1
1
#
1
•p
*
m
p
I
f;
I
i
1
I
I
<
i
81
i
ii
razpisuje subskripcijo na KNJI2NE ZBIRKE 1957
Letos bodo knjižne zbirke, ki so se med slovenskim občinstvom že močno uveljavile, obsegale naslednje romane in knjižna dela:
Svetovni roman
Thomas Wolfe: Ozri se proti domu, angel Jan van Dorp: Črni lev v zlatem polju Llon Feuchtwanger: španska balada Lev N. Tolstoj: Vstajenje
Sodobni roman
Alberto Moravia: Rimljanka Rlcardo Guiraldes: Don Segundo Sombra John Dos Passos: Manhattan Transfer Jordan Leov: Pobratima
Bios
Pavel Grošelj: Vesolje, zemlja, človek Anatolij Vinogradov: Paganlnl Jack Belden: Kitajska pretresa svet Hella Haasse: škrlatno rdeče mesto
Nova ljudska knjižnica
Jack Yves Cousteau: Svet tišine
Jožef Sulhof: Čarobna palica
Eduard Stucken: Beli bogovi (v dveh knjigah)
Mimi Malenšek: Podrti mostovi Romain Rolland: Miklavž Breugnon
Cene posameznim zbirkam so naslednje:
Svetovni roman: 4 knjige, vezane v polplatno 4800 din, v platno 5400 din, v polusnje 6000 din.
Sodobni roman: 4 knjige, vezane v polplatno 2400 din, v platno 2760 din, v polusnje 3300 din.
Bloe: 4 knjige, vezane v polplatno 2400 din, v platno 2780 din, v polusnje 3300 dinarjev.
Nova ljudska knjižnica: 6 knjig, vezane v polpl. 4320 din, v platno 4800 diru
Vse naročnine je mogoče plačati v največ 12 mesečnih obrokih.
Knjige bodo kvaliteno opremljene in tiskane — kot doslej na brezlesnem papirju, tako da bodo v ponos vsakemu ljubitelju in zbiralcu knjig. Naročnike opozarjamo, da bodo naklade knjig nekaterih zbirk omejene na število prednaročnikov in da naročil po 31. decembru ne bomo mogli upoštevati. Zato vabimo vse, ki žele priti na kolikor toliko zmogljiv način do najboljših svetovnih in domačih knjižnih stvaritev, da se na zbirke naročijo čimprej. Zahtevajte v knjigarnah ali od založbe prospekt, v katerem boste našli vse potrebne podatke, da se boste lahko odločili za zbirke, ki vam
najbolj ugajajo.
SLOVENSKI KNJIŽNI ZAVOD
. V,.:-, ' v..'s . -.1* -• ■»