List 44. m ' * Tid Tečaj XXXVIII gospodarske, obrtniške narodne Izhajajo vsako sredo po poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošilj po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 ki- ll j ubi i ani sredo novembra 1880. O b s e g : Našim ljudem, ki se v Bosno preseliti hočej Mastne poti pa puste njive Kako da gospodar telice dobi namesti junčekov skih društvih. Poštena nemška beseda Kako orehe sveže (frišne) ohraniti (Dalje.) Protestantizem in škof Hren Naši dop Nov v Jež. Postava zoper umetna vina. 0 veteran- Nekaterih današnjih narodov zenitovanj ski običaji. Gospodarske stvari. Našim ljudém 9 se Bosno preseliti hoeejo. tudi potrebnega lesá za stavbo poslopja in kake po-'ajšave sa preselitev od doma v Bosno. Pričakovati se sme, da bode sl. ministerstvo tako narejeno prošnjo ugodno rešilo. Ko so nedavno časniki razglasili pogoje, po katerih se kmetovalcem ponuja naselitev v Bosni in Herceg vini 9 so začeli nekateri naši kmetj > ki domá težko iz- Mastne poti pa puste njive. Ljubi možje na kmetih! ali vam ne zazvonijo po hajajo , premišljevati, ali ne bi jim kazalo domovino ušesin te besede, ko greste po deželi okoli iz vasi v vas? In kolikrát smo vara uže na srce govorili : skrbite svojo zapustiti in preseliti se v B ali Herceg vino ki jim ste bližji kakor severna Amerika, katera v i u \j , XVI jiLU ote vinuli ourtiucv xiuiwn je dozdaj najbolj bila pribežališče izseljencem za gnoj, ki je duša zato , pa ekako bolj domaći, ker jezik hrvatsko-srbski tudi ki se ondi kmetijstvu, al vsi dobri nauki so se večidel glas vpijočega v puščavi., Da bi jaz župan ali župnik bil na kmetih — je modro rekel nek doben govori i } LXKXKjL y JLY^l JCÛlft. lil v fluoauoi uor.1 , BI M" fW^UlU W li U Ci* & LU C I UI našemu slovenskemu jeziku zeló po- domoljub — ne dal bi mirú i ma; o vsi kmetje taka > da v v Pogostoma zato od kmetov dohajajo gnojmsča, kakor so v srenji m v fari potrebna, da —j _ -------------r —? —- Novicam" kmetovalec njivam napravi potrebnega živeža. Ali ni vprašanja: kam naj bi se .obrnili, da se z ago to vij o onih dobrot, ki se obetajo naselnikom, da ne gredó slepe miši lovit v čisto neznano deželo. sramota za celo občino ali faro, da so gnojne jame vrane in da najboljši in najbolj rodivni se zmerom bele na Čeravno ,,Novice" mislij y da t • 01 eJ V bilo s gnojni deli se po potih razlivajo in pogubljajo škodo poljskim pridelkom in na škodo zdravju ljudi in preselitvijo potrpeti še tako dolgo, dokler niste Bosna živine in Herceg pr za popolno avstrijski deželi in po avstrijski upravi, smo vendar se popolno urejeni obrnili na Dunaj in ondi prosili pojasnila o tem naj bi storili taki kmetje, ki samci ali z rodovino kaj svojo nameravajo preseliti se v Bosno ali Hercegovino, da pridejo s preselitvijo v nobeno zadrego v tuji deželi? ne Kdo bi mislil, da imajo ti ljudje toliko gnoja, da ne vedó kam ž njim, a vendar le vseskozi tožijo, da jim ga na vseh stranéh primanjkuje. Pisatelj tega je govoril enega dne zastran prevelike potrate gnoja z nekim kmetom. In dragi moj starček mi je po navadi staro pesmico primanjkuje, in je pravil pel, da Na to vprašanje smo iz popolno zanesljivega vira riakosil. mu vedno gnoja da mu ga bo prihodnjič r • » ~ ~ j — ~ j ~ > mu še bolj primanjkovalo, zato ker letos ni dovelj krme dobili sledeči odgovor: Kdor želi preseliti se v Bosno ali Hercegovino, naj kako bi vam gnoja ne manjkalo, ker ga pustite iz dvorišča in gnojišča po ulicah razcejati se ! Ali ne bilo bolje V ce bi si gnojno jamo napravili naredi s pismom prošnjo na oni oddelek c. kr. skup- kamor bi se najboljši gnoj stekal, namesti da se po nega ministerstva na Dunaji, ki ima bosniŠke vasi razgubljuje! — ^Gospod! ne zamerite, naša jama zadeve v svojih rokah; adresa v nemškem jeziku naj je dobra" — mu vaščan v besedo seže. ,,Bog pomagaj se glasi tako-le: ,,An das hohe k. k. gemeinsame Mi- tej dobroti! — Kup praznega gnoja leži sèm ter tjè po nisterium in Angelegenheiten von Bosnien und Herce- dvorišču raztresen , največ ga leží pod kapom, da ga govina in Wienu pismu naj prosilec razloži : je, samec ali z rodovino od kod ; spričalo kaj kapnica vedno izpira. Pri vsakem še tako pohlevnem župnika naj dokaže, da prosilec je pošten člověk župana in dežji se veliko najmočnejega gnoja pogubi. Ljubi moj y prijatelj ; V ce hočete, da vam ne bo gnoja primanjkovalo ) dalje mora prosilec tudi to z verjetnim spričalom doka- morate ž njim vse drugače ravnati. Gnojišče mora zati, da ima vsaj toliko premoženja, da si za- spod kapa priti, globokeje ga morate skopati, da bo more semena za setev in zato potrebnega orodja kupiti, jami podobno, in jo z luknjo previditi, skoz katero se pa do prihodnje žetve sebe in rodovino svojo preživiti. bo gnojnica v jamo ocejala. Ce tako jamo napravite, Pismo s temi prilogami se, kakor gori rečeno, pošlje mi- boste imeli obilo in prav dobrega gnoja!" — ,,Prav imate nisterstvu na Dunaj, in čaka naj se rešitve. Prosilci naj gospod! taka jama bi res ne bila za gnoj slaba, s tako narejenim pismom ministerstvo prosijo, da jim stroški, stroški!" — »Oče, ne bojte se stroškov brez placila dá v Bosni zemljišča (grunta), > v pa enem letu vam bodo povrnjeni, pri sedanji napravi vam pa gre vsako leto polovico gnoja v izgubo. Poglejte, če cel kup vlažne stelje s sol jo potřesete in z vodo polijete, vam gre sol z vodo vred pod zlo, zato, ker se sol v vodi raztopí in z vodo odteče. Ravno taka je tudi z vašim gnojišcem ; najbolje stvari, katere zemijo gnojé, da rodovit.neja prihaja, se v vodi in vlažnosti razkrojijo in s kapnico vred iz gnojišča odtečejo in se po vasi razlivajo." »Saj »mate res prav, gospod! Ce bi go-sposke suknje ne nosili, bi mislil, da ste trd kmet, ker kmetijstvo bolj razumete, kakor nas eden." Ďrugo leto potaje oče C. zopet skoz to vas , in ne ulic ne vasi skor nič v boljšem stanu ne najde, kakoršne so bile lanskega leta; še zmerom se je po njih gnojnica cedila in v mlinski járek ocejala ; tù vidi tudi starega kmeta pred hišo stati, ki se za ušesi praska in toži, da mu gnoja vseskoz primanjkuje. Ljudje so tukaj slepi, pravi naš popotnik, in se ne dajo podučiti, da bi svoje kmetijstvo v bolji stan pripravili. Ali bi ne bilo prav, da bi se v enacih primerljejih k temu s hudim silili, kakor se na Badenskem godi, in k snagi in čistenji ulic morali, kar dostikrat škoduje zdravju živine in ljudi. Ukazati bi se jim moralo, kako se njive in travniki umno obdelujejo in zb< ljšu-jejo, in sicer: 1. Vsak gospodar bi si moral najmanj 3 čevlje globoko gnojno jamo napraviti, v katero bi se gnojnica, namesti po uiicah pogubljevala v jamo ocejala. 2. Kakor hitro je jama gnojnice polna, bi jo moral gospodar v sode izprazniti, in na njive, travnike in vrte speljati. 3. Žup ani bi morali nekoliko sodov na soseskine stroške napraviti dati, in vaščanom v potrebi za majhen denar prepustiti , da bi gnojnico iz jam na polje izpe-ljevali, dokler bi si jih sami ne omislili. 4. Tište kmetovalce, kateri bi po 1. in 2. pravilu ravnati ne hotli, bi morala gosposka po primeri škode, katero so sebi ali pa sosedom po nemarnosti napravili, v denarjih kaznovati. Kako da gospodar telice dobi namesti juncekov, govorili smo v našem zadnjem listu po skušnjah po-štarja gosp. Nocka ki svetuje, krave le s polnim vimenom, tedaj zjutraj ali zvečer, predno so omolžene bile, peljati k juncu. Prav to potrjuje tudi oskrbnik neke velike grajščine gosp. Nosseck v „Wiener landw. Zeitg." On piše tako-le : Naše krave smo zmerom zvečer ob 6. uri peljali k biku, in res je, da dobivamo med 100 teleti 80—85 t e 1 i c. Naš gospodar, večkrat od nas poprašan : kaj more temu vzrok biti, ni nikoli hotel nam pravega odgovora dati, morebiti misleč, da se bodemo smejali, če nam svojo skrivnost razodene. Enkrat nam je vendar odkritosrčno to povedal. Rekel nam je, naj se telica, ko se prvikrat poja, ne pelje koj k biku, ampak še le drugikrat, in to vselej zvečer o mraku. Težko bode ključ k tej natorni skrivnosti najti, vendar skušnja me uči, da je res tako. Kako orelie sveže (frisne) ohraniti. Znano je, da jedrca orehova o nastopu zime dobijo nekak žarkov (oljnat) okus, kar jim vrednost jemlje. Da taki orehi zopet sveži postanejo, priporočajo gospodarski časniki kot gotovo sredstvo to-le: Orehi naj se namakajo 48 ur v mlacnem mléku, potem pa naj se dadó na zraku ohladiti. Ko bi mleka ne bilo pri hiši, se dá to tudi doseći s tem, da se orehi položijo v mlačno malo osoljeno vodo, samo da v tej vodi se morajo namakati 5—6 dni. Pri tem ravnanji vlaga mleka ali vode prešine orehovo lupino in pomoči jedrce v njem, ki se potem napne in tako zopet sveže postane, da se nova tanka kožica oreha ravno tako olušiti dá; kakor pri ravno dozorelih orehih. Přírodopisné stvari. Jež. , Jež je člověku velik prijatelj in kmetijstvu koristna žival. V časniku „Der Obstgarten" nahajamo životopis ježev, ki je posebno namenjen učiteljem ljudskih šol. Pisatelj pravi, naj bi se šolski mladini namesti tujih zverin raje razlagale domače koristne ali škodljive živali. Naj iz tega popisa našim bralcem podamo nekoliko vrstic. Jež podnevi rad počiva in spi, zato, da gre ponoći bolj pogumen na lov iskat si živeža. Ce želodec umor-jenega ježa preiskujemo, najdemo v njem ostanke hro-ščev, ličink, miši, kač, gljist, griljev, kobilic in druzega škodljivega mrčesa; le malo pa ostankov kakega jabolka ali hruške. Jež je tudi ena tistih redkih gorkokrvnih živali, katerim strupeni pik modrasov nič ne škoduje, marveč se rad v boj spusti z modrasom, katerega skoro vsako-krat premaga. Ko je tega svojega sovražnika umořil, gosti se na njegovem hrbtnem mesu. Jež je podnevi okorna, počasna in flegmatična žival; ves drug je pa ponoči. Tu je tako uren in brzonog, ter tako ročno streže po miših , da mu le malo-kedaj kaka uide; da, tudi podgano vjame in gre prav rad na lov vodnih podgan. Le tam, kjer mati narav* mizo pogrne ježu s tako hrano, katera mu je priljubljena, nahajamo ga pogostoma , in to je na polji, kjer je dosti miši. Tudi tam , kjer je d<>sti strupenih modrasov , najdemo ježe, ki so mu naravni in skoro edini zatirovalci, dostikrat, tam pa. kjer modrasov ni, tudi ježev ni. Ker je po takem jež toliko koristua živalica, bi se misliti moralo, da ga člověk varuje in še celó za njegovo pomnoženje skrbi, — al žalibog prav malo ljudi pozná veliko ježevo korist in preganja tega revšeta, kjer koli ga dobi. V vodo ga nevedneži vržejo in se radujejo videti ga, kako se skuša oteti pogube. Ali ker je ljudstvo naše tako malo podučeno o koristi ježevi, ne zadeva zatega del ojstra graja naših ljudskih šol? %o\e postave. Postava zoper nmetna vina. Omenili smo uže, da je postava zoper umetna vina, ki jo je deželni zbor sklenil, potrjena od cesarja. Ker ima veliko važnost, naj jo celo razglasimo. Glasi se tako-le : - , , j §. 1. Napravljati vinu podobne pijače (navadno umetno vino imenovane), kakor tudi pijače iz vinskih jagod s tem, da se jim prida ali primeša druzih tvarin, in se to ne godi samo zarad tega , da se vino zboljša ali da je bolj trpežno, ampak zato, da se napravi več vinu podobne pijače, sme se, če je pridelek namenjen na prodaj ali če se ima točiti, le kakor obrt, podvržena obrtnemu in dohodninskemu davku in spada pod določbe obrtniškega reda. To pa ne veljá za napravljanje tropinovca in via piccolo (vinetto) na lastnem zemljišču od vlastníka sa-mega. §. 2. Pijace, napravljene po katerem v §. 1, odstavek 1 omenjenem načinu , podvržene so , kakor do-slej, tÍ8temu vžitninskemu davku, kakor vino. §. 3. Prepovedano je rabiti štirkovi sladkor pri capravljanju v §. 1. omenjenih pijač. §. 4. Pijace, ki so se napravile na kateri v §. 1. omenjeni način, ne smejo se naznaojevati, ponujati, pro-dajati in točiti pod samim imenom vino. §. 5. Prestopke v paragrafih 3. in 4. te postave navedenih predpisov , ako ne spadajo pod določbe občnega kazenskega zakonika, imajo kaznovati obrtniške gosposke z globo od 25 do 500 gold, in ako jih ni mogoče iztirjati, z zaporom ter je računiti 5 gold, za en dan zapora. Tudi imajo obrtniške gosposke ustavljene pijače, ako se spoznajo zdravju škodljive, na obsojenčeve troške uniciti. Pri ponovljenem prestopku zapade — poleg globe in zapora — pijaČa, zoper katero je spotikljaj, ubožnici tište občine, v kateri se je storil prestopek , in se ima kazenska obsodba objaviti po deželnem časniku, kakor tudi po načinu, v tistem kraji navadnem , na krivčeve troške. §. 6. Ministrom notranjih opravil, financ, trgovine in poljedelstva je naročeno, naj to postavo izvršé. „Novice" so v svojem 41. listu od 13. oktobra t. 1. priobčile „dopis iz Ogerskega", v katerem se nasvetuje, naj bi se veteranska društva na Kranjskem, Goriškem in Primorskem sploh pomnožila in ukrepila. Z velikim veseljem pozdravljam to za vspeh veteranskih društev jako važno izjavo, iu se usojam, Čestite „Novice" naprositi, naj v svoj cenjeni, jako uplivni in razširjeni list blago voljno sprej mejo sledeče poročilo, ki opisuje moje skušnje o veteranskih društvih. Na Kranjskem ste zdaj dve veteranski druŠtvi, in sicer: 1) Pod pokroviteljstvom Nj. Veličanstva cesarja Franc Jožefa I. stojeće občno kranjsko veteransko društvo v Ljubljani; 2) nadvojvode Rainerja kranjsko veteransko društvo v Do raž ala h. Obe društvi ustanovili ste se 1. 1875. in štejete zdaj okoli 350 udov. Da bi se število društvenikov pomnožilo, je iskreno želeti, pa bi se to z dobrovoljno podporo odličnih do-moljubov tudi lahko doseglo. Po pravilih je pristop k društvu dovoljen do3luže-nim vojakom in rezervistom, kateri so uže tri leta služili. Da bi se kot udje sprejemali taki vojaški odpust-niki, kateri niso še dosluždi tri leta v reservi, se ne priporoča , kajti o priliki vojske bi društvo po sklicu reservistov na en hip zeló veliko udov izgubilo, to pa bi proračun , s kolisimi društveniki zamore društvo z ozirom za patriotične praktične namene razpolagati, jako motilo. Ako bi pristopili vsi v deželi , kateri imajo zato sposobnost , bi se veteranska društva za tisoče udov pomnožila in bi se njih zmožnost, delovati na prid do-moljubja, podvojila. Vsa veteranska društva, navdušena najzve3tejše lojalnosti in živega patriotizma so uže enekrat pripravnost izrazila, svojo moč posvetiti državi in deželi, kedar bi se klicala v ta plemeniti namen. Možem pa, ki so isti dan, ko se je blagoslovila njih zastava, v svojih srcih ponovili slovesno prisego nezrušljive zvestobe in uda-no3ti za svojega cesarja in domovino ? se zamore in se mora zaupati. Zaupanje do veteranov bi jih osrečilo in neumorno bi na to delali, da bi svoj gotovo blagi namen dosegla. Veterani nočejo biti samo za parado , in če so katero-krat paradirali, imelo je to zmerom svoj poseben pomen. Kedaj, na primer, je paradiralo občno kranjsko veteransko društvo? — Na rojstni in imendan Nj. veličanstva preljubi)enega cesarja in vladarja Franc Jožefa I., ki je pokrovitelj občnemu kranjskemu veteran-skemu društvu, — na imendan presvitle cesarice Elizabete, ki je kumica veteranski zastavi, in pa o prilikah, ko so se praznovale vesele dogodbe ljubljene cesarske rodovine. Ali niso to dnevi, kateri srce vsakega domoljuba z najveselejšimi čutili napolnujejo in ob katerih vsakdo rad udanost in zvestobo do ljubljene cesarske rodovine javno pokazati želi. Zvesto udani so veterani hrabremu svojemu cesarju in preblagi cesarici, — prisegli so jima zvestobo, kot vojaki so in bili so vselej pripravljeni žrtovati kri in življenje za domovino pod geslom : „Vse za Boga , cesarja in domovino!" Svojo ljubezen do cesarskega pre-stola in domovine svoje naglašavajo in kažejo veterani vsikdar z najvećim ponosom v znamenje m spodbudo onim svojim sodržavljanom, katerim je taka spodbuda še potrebna. Nadalje se je vdeleževalo veteransko društvo slavnosti, katere je priredilo ljubljansko meščanstvo , na čast iz Bosne in Hercegovine došlih domačih hrabrih vojakov. Gotovo je bilo društvo, kot iz bivših vojakov sestavljeno, v prvi vrsti poklicano, svoje veselje izraziti mlajšim hrabrim vojakom o njihovih vspehih. Vračajoči se vojak, ki je přišel iz težkih bojev za cesarja in domovino, pozdravljen je bil od starejšega vojaka veterana , k* je kot starejši domobranec čestital mlajšemu, to pa je mlađega vojaka gotovo navdušilo. Z veseljem sta si stařeji in mlajši vojak pružila roko v znamenje, da sta oba vestno spolnila lepo, a težko nalogo državljana, braniti z dušo in telesom najdražje bisere: cesarja, cesarstvo in domovino. Tudi. slavnosti, katere so druga ljubljanska društva priredila, se je veteransko društvo, akoravno v zeló redkih slučajih udeležilo, in to le takrat, ako je veljalo obče č i s 1 a n i m m priljubljenim m o ž é m čast izkazati, ali pa društvu clovekoljubnemu hvaležnim biti. Tudi svojim sodruštvenikom izkazuje veteransko društvo zadnjo čast, da jih spremlja na pokopališče in jim, ako so revni, priredi pošteni pogreb. Marsikateri v vojski hrabri vojak, v življenji pošteni možak, ne bi imel poštenega pogreba, ko bi mu k temu ne pripomogli njegovi tovarisi v veteranskih društvah. Največji del udov veteranskega društva sklenil je zvesto zvezo prijateljstva pred sovražnikom ; te zveze si je tudi sedaj zmerom svest, in po pravici slovi zmago-nosna avstrijska armada zaradi prave prijateljske vezi, ki druži vse nje hrabre ude. (Dal. prih.) Zi|odov!n$ke stvari. Protestantizes in škof Hven. Po raznih virili spisal Ivan Lavreneic. (Dalje.) Ker je hotel Hren novo vero s korenino zatreti, prizanesel ni tudi rartvemu oznanovalcu protestantizma — knjigam. Pridno se nabirajo in preiskujejo, ter se leta 1600. plamenu izročé; zgorelo jih je, kakor nam povestnica pripoveduje, 11 *) vozov, med njimi tudi slo- *) Glej Dim itz III. str. 333. venske. Kar jih je še ostalo, izročile so se leta 1616. jezuitom;*) a ker je leta 1774. njih poslopje pogorelo, zadela je tudi naše knjige ista osoda tako , da imamo od istega časa v primeri le še maj hne ostanke. Sedaj loti se Hren posamesnih spoznovalcev. V ta namen osnuje preiskovalno komisijo, kateri na Čelu bil je on sam; nadomestovala sta ga deželni glavar Jurij Lenkovič in prošt Jožef Rabata, a ker kmalu umreta, sledila sta jima Filip Kobencel in Volbenk Paradeiser. Da bi Hren protestante lahkeje spoznal, zapové vsem mestjanom , do določenega časa po obredu kato-liške cerkve spovedati se. Večina se podvrže povelju, kar so dokazale izkaznice, katere so aobili od spoved-nikov svojih; oni pa, ki so se povelju ustavljali, plaćati so morali 10 cekinov kazni. Jednako so se kaznovali drugi prestopki katoliške cerkve, na pr. prestopek posta. A ker je to ravnanje nekatere mestjane malo ali niČ ganilo, velí se jim leto 1601. mesto in deželo zapustiti. Mestjani dobé odloga le 6 tednov in 3 dni, vojaki (čast-niki) pa 6 mesecev. V tem času morali so posestva prodati; morali so tudi vse dolgove poplaćati; od prodanih posestev pa je dobila vlada 10 odstotkov. Enako postopal je Hren tudi naslednja leta, tako, da je bila Ljubljana leta 1616 skoro popolno katoliška. Mestjani, mestni odbor , kakor tudi vsi mestni uradniki spozna-vali so katoliško vero. Le žlahtniki, ki so se še vedno sklicevali na bruksko sporazumljenje, niso se še povr-nili v naročje katoliške cerkve; do leta 1616. spreobr- nilo se jih je le 12. A tudi tem se ni vedno prizaca- šalo; leta 1628. pride od nadvojvode poslednji ukaz, vsled katerega morali so vsi privrženci in spoznovalci protestantizma mesto in deželo zapustiti in to stanu ka-teregakoli. Većina se preveri, ostali pa preselé^se sè svojo družino deloma na Nemško, deloma na Česko, Avstrijo nad Anižo in na Ogersko. Protestantizem pa se ni vmikal katoliški veri samo v Ljubljani, marveč tudi na deželi. I saj se je tudi moral, kajti njegovi spoznavalci niso bili le brez pa-stirja, ampak tudi brez varuha ; pastirji bili so pregnani leta 1600. ali še prej , varuhi — stanovi (Landstánde) — iskali pa so sami pomoči. I zraven še oni blisk , ki prešine srce, prešine tudi ostale dele telesa. Hrenova živa beseda, njegovo ognjeno oko in žareči njegov obraz omeči in spreobrne v novoverskem mraku tavajoče, sedaj na Gorenjskem, sedaj na Dolenjskem in Notranjskem. Uže 1. 1601. priseže mesto Kamnik rimski cerkvi pokoršcino; le 4 mestjani zapuste raji domovino, nego protestantovsko vero. Kamnik spreobrnivši pride Hren v Kranj. Tudi tu ni njegovo petdnevno opominjevanje in podučevanje ostalo „glas upijočega v puščavi"; od prvega do zadnjega zapusté vsi tabor protestantov. Iz Kranja podá se Hren v Skofjoloko, kjer ga oskrb-nik frižinskega škofa, Andrej Albrecht, slovesno sprejme; škof pokliče evangeljske prebivalce (lO)^pred se in spreobrne jih po tridnevnem poducevanji. Se ne čez mesec dni vidimo ga v Radoljici, kjer je obrodil njegov trud enako kakor drugod zaželeni sad. V naročje katoliške cerkve povrnile so se tudi druge pokrajine gorenjske , če ne po Hrenu, pa po njegovih po-oblaščencih, tako: Kropa, Belapeč, Kranjska gora, Jesenice in Tržič. Njegova živa beseda spreobrne tudi Dolenjsko in Notranjsko. Novo verni duh zginil je povsod, tako: v Novomestu, Metliki, Kočevji, Skocijanu pri Tur jaku, v Krškem, v Cerknici, Idriji in Vipavi. Ko pa leta 1613. in 1614. v Novomesto, Kočevje in Krško zopet priveje, zaduši ga na ško- *) Glej Valvazor b. VII. str. 469. fovo povelje novomeški prošt Marko Khunius, načelnik preiskovalni komisiji na Dolenjskem. (Konee prihodnjič.) Nekaterih današnjih narodov ženitovanjski običaji. 8 kuitur-historiških obrazcev. Spisal L. Gojko. VII. Tatari v Sibiriji. Tatari se na svatbo zberó pod tisto streho , kjer odločijo, da bodo ženitovali. V svatbeni hiši so vsi stoli pogrneni, miza pa je obogaćena z vsakoršnimi sladka-rijami. Pred ženitovanjsko hišo s toj é visoke izveske, na izveskah pa so darovi, ki jih gostom posvečujeta ženin in nevesta. Kedor prvi pride, ta dobi najboljši in najlepši dar. Ker se svatje za te darove kosajo, zato konji stojé pripravljeni na odločenem prostoru. V nevestini izbi godejo in popevajo vesele ženito-vanjske pesmi. Ko so svatje vsi skupaj , eden izmed sorodnikov ženina pripelje na dvor in ta mora třikrát iti okrog hiše. Ko pride mimo nevestine izbe, mečejo mu skozi okno kosce sukna, za katero se občinstvo pridno trga, pa o pulitvi tudi pridno vriska. Po tej hoji ženin stopi v sobo, kjer caka njih duhoven. Duhovnik vpraša Tatara, ali hoče vzeti to osobo za soprogo, pa pošlje po nevesto in tudi njo vpraša, ali hoče tega ženina vzeti za soproga. Ce oba pntrdita „da" in če dovolijo tudi roditelji, jame jima duhovnik razlagati zakonske dolžnosti, katerih najsvetejša dolžnost je ta, da soprog ne sme brezi dovoiitve izbirati si drugih žensk; naposled poblagoslovi mlada zakonca in poročni obred koncá z glasnim smehom, a z duhovnikom vred se smejajo tudi vsi navzočni svatje. Nekateri gost prinese storž sladkora na dar. Ta sladkor raztolčejo na kosce in obČinstvu razdelé , pa odidejo v veliko sobo, kjer je obed pripravljen. Tatari svatujejo navadno po tri dni, tri dni jedó in pijó. Dan po svatbi se v nevestini hiši zberó sorodniki in najvernejše prijateljice zato, da žalujejo zbog izgub-ljenega nevestinega samstva alí deklištva. Nevesta sedí za zaveso in vse polno deklicev je okrog nje, tovarišica pa, ki jo ima najrajša, sedí najbliže nje in obe ste po-grnjeni z velikim belim robcem. Ženstvo prihaja, ob-jemlje se in zopet odhaja. Naposled prideta dva ženi-novih prijateljev in zapojeta ženitovanjsko pesem, o petji pa plakajo vsi dekliči, vse žene, a nevesta svojo žalost kaže s tem, da globoko vzdiha in ihtí. Po končani pesmi ženinova prijatelja stopita za zaveso, primeta sedež , kjer sedí nevesta sè svojo tovarišico vred, in neseta ji ogrneni v sosedno hišo. Tù slavé zopet po-prejšnje obrede. Vse popeva in pleše. Nevesta pri so-sedu ostane do druzega dné, dokler je mladi mož ne odpelje zopet domov. Politične stvari. Poštena nemška beseda o pravém času. Nesramne laži ustavoverske nemške koterije, ki imajo jamo kopati ministerstvu Taaffeovemu, začele so presedati zdaj uže tudi poštenim Nemce m samim. Zato se nasproti skupščini ustavoverski, ki bode 14. dne t. m. na Dunaji pod imenom „deutscher Parteitag", snuje shod poštenih Nemcev v Linču, ki hoče svetu kar naravnost povedati, da klika ustavoverska ni- krahanih" železnic kakor nima pravice imenovati se top nem škeg od c naroda Avstriji, ker njeni cilj , pa sleparskih društ tudi se ne dajó do volje nj za ke većine Nem narodom gospodj biti ampak j kakoršnih načelni ki bi zdaj i so vse drugačni zopet radi prišli na krmilo. Sedanje ministerstvo ne ki nočejo drugim mara vec sezati v žepe priprostih meščanov po novih avnopravni z njimi in možé na čelu vladi imeti, ki ljudstvom ne segajo pljejo davkov na davke, ampak imajo davkih, hočej o v žepe za blagostanje tudi malega kmeta in obrtnika in to je uže samo na sebi lepa zaslug Se veče > dežel b an k asluge pa ima sedanja vlada o ustanovi po kateri se bo otvezla Rotschildov Zato pričakujemo v Lineu napovedano skup ščino takih poštenih Nemcev 24. dne t. m in drugih zavodov, ki so do zdaj ministre delali, ve da v dunajskih denarnih krogih ni priljubij zato pa Posebno močno dr. Kronawett Al uže pred to skupšć na • » velike množice nemške glasil se je nemšk mož j ki vpričo tu ne gre za p Je tako gospodstvo gospodstvo Nemcev povdarja to, da m kih Pem > marvec strašansko grenke pa resničae sohi ustavovercem na gospodst > ti se spenjaj za po duaoaiioaw ^luiiíiu y m ^v*** ^ * v^ ^v/o^uuotv u ^ uli javnem odru in to s tako pohvalo svojih poslušalcev, naj bi vladala Avstrij da so kar osupnjeni omolknili judovski liberalni časniki pemska svojat in nemška kazina v Prag in se se t upal niso razpravljati govor dr. Kronawet tem „Chabrusu" tako slabo znana. ti sta svojat, ki je po gl besed ki po pravici zasluži ime pošt 3 o pravém Času. mš k Ne moremo si tedaj kaj, da bi tudi našim bralcem čeravno dr. Kro- Velike važnosti je to poteza tudi za točno izpelj postav. f da se dr Kronawett Ce se po njem dá prav 19. državnih osnovnih vsem slovanskim na- rodom pravica, zato še Nemci ne bodo prišli v nobeno ne podali posnetka omenjenega govora, čeravno dr. Kro- nevarnost; bilo bi pa to tudi sramotno spričevalo tako nawetter ni mož naše stranke in se tudi prav o vsem razviti kulturi, kakor je nemška, če bi se morala kaj ž njim ne skladamo. tacega bati. Sramovati se mora člověk, ki bere knjigo : Dr. Kronawetter, poslanec dveh dunajskih pred- „Ministerium Lasser, genannt Auersperg" , da so kaj mestij tudi ustavovernik one vrste ) stranka" zove, j ki se „napredna sklical oni teden svoje volilce, katerih tacega mogli storiti Nemci motna pika v zgodo 77 Chabrus in bo sra- VJ bi Mlil^Ui «V f vj J v v v w^»^.^ ~ - — J ^ ' v -----7 ----------------V tllUí J/iUW V Li^VUU ? iUl liUOV^i se je bilo zbralo okoli 600 , in to pravih Dunajčanov kaj tacega o Taaffe-u slišati? ener. bi bilo kmalu našega ustavoverstva Ali je čisto nemškega jedra, ter jim o delovanji svojem in o na krmilo Pl delovanji državnega zbora položil račun v obširnem go- vsaj davkovski dohodki nečimurno ne zapravljaj Ce bi pa přišel Zdaj se voru, iz katerega naj posnamemo teri so „ustavoverce" tako po tište stavk bili > ka To so gi stavki iz Kronawetterjevega 3urneg > drhal judovsko-liberalnih listov za njim kamenje meće da zdaj vsa govora, katerim so njegovi volilci, trdi Dunajčani, burno Dr. Kronawetter je govoril najprej o tem > kako so se Herbst sukali o J post najprvo so bili sklenili, državi ne nakladati viših bremen, sled- so vendar zbali in podaii se, ter tako edini za- njic pa krivili to novo breme ploskaii. Tudi nas veseli taka možka beseda, še bolj pa to, da se po burni pohvali volivcev vidi, da Dunaj po jedru svojem — in to so vendar v prvi vrsti meščani ni tako spriden , kakor bi člověk po dunajskih časnikih sklepal ■■^■HM^^H^^HlHferiHlHiB danj novih davkovskih postavah je rekel: Nek finančni minister Brest el, čegar ime so ustavo 1 je Dj takimi poŠtenimi Nemci bi pač sporazum ne bilo težko verci v zvezde kovali, nam Je aJ da vk na- V t » " » ---— --j ------. 1-- ložil, razen tega pa še obresti od obligacij znižal, ker dODisi. jih je z davki obložil, pa ne njegova stranka nam za više davke ni dala nikakih političnih p To .Ie storil se grof Hohenwart o n na Dunaj Mandrešta v Besarabiji 25. okt. — Navadno na žitu bogata Rusija imela je letos v obče slabo žetev. mnogih krajih velikanske države žita vsake baže za dal tištim obrtnikom nižje vrste in manjšega zaslužka, kruh in za seme primanjkuje. Tu ali tam uže celó po- po 10 gold, davka plačujejo, volilno pravico ki je sramota za „ustavoverce To pol Dali ki imaj bode, a je nikdar ne dadó ta zmerom manjkanje trka na dveri. Vzrok temu je prošla huda zima, velika suša v tekočem letu, v mnogih krajih tudi omeni Chertekovih godnih davk žitni žužek (anisoplia austriaca). Najsiabšo žetev v kih predlog nanji z zoper g m lj i šneg v e j o kugo postave o posojilnicah in vrav- celi Rusiji imeli so okraji Volge, pri Saratovem in Sa a > o kater 7 7 mari, pn Simbirskem in na Astrahanskem. Tam lakota posebno pa še postave in pomanjkanje ljudem in živini grozi, ker ni sena, ni Pemci pritrdili zato ? , da bo jej nemški da bi ..ustavoverni" fabnkanti pravi svojo živino , katero z ostanjki pivarnimi itd pitaj ; dražj prodaj ali žita. Kako da tam tudi krme primanjkuje, vidno je iz tega, ker nima živina prav nobene cene. Nedavno bral sem v dopisu iz Samare: „Pomanjkanje, katero našim kmetom grozi, bode od dne do dne huje. Selski prebi- Potem govori dr. Kronawetter o ministerstvu grofa valci so popolnem ob ves up, in sami ne znajo, Taaffeja in pravi: Veliko se govori o tem 7 da začeli. Kmet nima m š k o prebivalstvo cesarstva razburj zato 7 ker okroglega, tudi kaj bi nic 7 kar bi prodati mogel. Kupca ni, da bi kupii ostalo živino. Leto stara grof Taaffe preveč privoljuje Cehom in si naslombe žrebeta ponujajo se za 20 do 60 kopek išče pri konservativcih , ki med seboj imajo S avstrijske, to pa grob koplj m š t v Avstrij to Vse biti kopeka je krajc.J, a zastonj , kajti radi picle krme nobeden živine kupovati noče. Obiskal sem nekoliko vasi blizo Buzuluka in zvedel, da od grozeče lakotě oplašeni kmetje m prazna slama. Grof Taaffe hoče pravičen narodom in jaz, trd Nemec, privoščim tudi vsem se v Tobal, Orsk in Novo Nikolajevsk preseliti namer- drugim narodom to 7 kar jim po pravici gre Cehi vljudni in pošteni ljudje , meni so desetkrát ljub gospodje „verwaltungsrathlerji". (B voverni kolovodje so bolj zato , ker Pier so ko dobro-klici.) Usta JaJ° 9 Veliko jih je uže odšlo, še več se jih pa pripravlja na pot. Skoro polovica ljudstva odpotuje s solzami v so protivniki ministra ener in njegovi pajd nistri. Sedanje ministerstvo je več vredno a ff e - a naj niso se mi oČéh." — V vladimirski guberniji prikazujejo se enake znamenja, in vse v tem in bližnjih krajih ležeče fabrike cele druhali obstopajo ter za delo prosijo. V kakošnih gospod silijo drž zato, ker zadregah da so tamošnji ljudje , vidno je iz izneskov 7 pošteneje od Auerspergovega ; zdaj se ne katera država dotičnim mestom radi nakupljenja žita zbornici več predlogi o J » za podeljuje. Saratovu in Samari 500.000, Simbirsku 300.000 n Astrahanu 40.000 rubljev (1 rubel je 1 gld. 15 kr.). Lakotě v Rusiji vendar-le nobeden umrl ne bode, kajti ako je bila v enih krajih slaba žetev , bila je zopet v drugih dobra. Dokaz temu, ker se vseravno dovolj žita izvožuje. Petrogradski „Pravitelstvennij Vestnik" je 2. (14.) oktobra 1880. blizo tako-le pisal : Zadnji čas razglasilo se je med kupeijskim svetom, da misli vlada za eksport namenjenemu žitu davek nalagati, da celó žitni izvoz popolnoma prepovedati. Vzrok tacega govorjenja zna biti, žitne cene na ruskih sejmih zmanjšad, da bi se cenejše žito za eksport kupovalo, ali pa spekulacijo žitne cene na tujezernskih sejmih, kateri iz Rusije žito prijemljejo, zvišati. Da bi to trgovini ne škodovalo, dá se do znanja, da je novost o žitném dávku in o prepo-vedi žitnega eksporta čisto bosa. — Besarabija o slabi letini tofciti ne more. Tu dobilo se je sena od 1 desetine po 3 —4 vozov, pšenice po 4 — 6 četvrt ali 2—4 kil. Grajščinjaki in véliki posestniki tù pšenice po Í00, 250, 300 in tudi več desetin posejejo. Letos dobili so v Bes- arabijo po 1000, 1500 in več četvrt. Mlatijo z mlatež- nimi mašinami , tukajšnji posestnik moj prijatelj gosp. Klenk je od 250 desetinj 1500 četvrt pšenice v 16 dneh namlatil. Kdor svoje mašine nima, plača po 40 rubljev za mašino na dan. 1 četvrt pšenice stojí 15 rubljev. Ker v Besarabiji rumunski narod živi, jasno je samo po sebi, da tukajšnji kmetje razun kukuruze druzega žita kaj malo sejejo. Rumun ne pozna druge jedi kot mamaligo (laško polento). Najé se je v jutru, opoldne in na večer, daj suje si jo navadno z brenzo (ovčjim sirom) , v postu pa s suhimi ribami. Tudi kukuruza je dobro obrodila. Sadja, češenj, sliv, hrušek in jabolk je bilo malo, ker je večidei cvetje pozeblo. Vina se je tudi v primeri z dobrimi leti le po 20 do 30 odstotkov dobilo. Na Dunaji 30. okt. — H. *) — (Dijaške razmere.) Dopisnik ,,Slov. Nar." je v št. 249. povdarjal potrebo, da stopijo slovenski vseučiliščniki v dijaško društvo „akademický spolek vé Vidni". Přišel je res čas, da slovanski vseučiliščniki solidarno postopajo ter ostanejo zvěsti sinovi matere Slave. Prejsnja leta bili so slovenski di-jaki večinoma vpisani v akad. „Lesehalle'', ki hoče biti internacijonalno društvo, a v odboru ima skoraj same žide. Kako pa židje tolmačijo internacijonalnost, pokazali so preteklo poletje, ko so ob času demonstracij na praški univerzi poslali v imenu dunajskih vseučilišnikov telegram rektoru dr. Machu velikonemcu, v katerem so mu razodeli svoje obžalovanje nad opravičenim obnašanjem praških vseučiliščnikov. Slovanska dijaska društva so se ve da protestirala zoper to, da bi jih zasto-pala klika akademičnih judov. Tudi „Slovenija" protestirala je zoper to židovsko oholost. A kako daleč sega nesramnost židovska, pokazali so s tem, da so predsednika in tajnika „Slovenije', ki sta ob enem bila tudi uda akad. „Lesehalle *, pozvali pred soaišče te „Lese-halle". Kakó sta tù omenjena gospoda ali, da govorimo v ednini, kako je gospod predsednik zagovarjal po vse korektno postopanje „Slovenije", nečem tu nadalje raz-pravljati, kajti težko bi bilo ,,satyram non scribere." Da to društvo nima srea za slovanské interese, kaže med drugim tudi to, da se v letnem poročilu zahvaljuje odbor liberalnim dunajskim listom, da so jih varovali slovanskega navala ! In mi Slovenci, ki smo po lastnih besedah odborovih nevarni židovskim naklepom, mi naj še nadalje materijalno podpiramo tako društvo? Tem bolj čudno je tedaj to, da nekateri naši vendar podpirajo to društvo, kar se nikakor ne strinja eè slovenskim do-moljubjem. „Svoji k svojim", to naj bo zmerom naše '•'•) Prosimo! Vred. geslo. Vstopimo zato v „akademicky spolek," kjer imamo liste in knjige v vseh slovanskih jezicih na razpolaganje. Tam bodemo pospoševali svoje interese; Slovan ne potřebuje židovskega jerobstva. Gotovo bodo uredništva slovenskih listov, ki so doslej ,,Lesehalli'; brezplačno pošiljala slovenske časnike, tudi ,akad. spolku" liste zastonj pošiljala. — 8. dne u. m. umri je tù medicinae doktorand g. Janez Jare nagloma. Gredoč domov, zalila ga je kri. Ranjci bil je zvest sin domovini in je predáedoval tukajšnemu iiterarnemu društvu; pod njegovim predsedstvom je društvo vrlo napredovalo. Pisal je mnogo v slovenskem jeziku. Ob priložnosti po-ročaino še kaj več o delovanji nepozabljivega rodoljuba. Naj mu je zemljica lahka! Z Dunaja 1. nov. — Slovensko literarno društvo ima svoj redni občni zbor *) v četrtek 4. dan novembra — zacenši ob 7. uri na večer v ..Kaisers Restauration zur / 7 heil. Dreifaltigkeit" (Ili. Ungargasse 21) po sledečem dnevnem redu. 1. Prebere se zapisnik o zadnjem zbo-rovanji. 2. Glas gosp. podpredsednika. 3. O lit. društva življenji in odborovém delovanju poluletno poročilo : a) tajnikovo, b) blagajnikovo, c) knjižničarjevo. — Absolutorij. — 4. Volitve: a) prvorednika, b) odbornikov , c) revizorjev. 5. Eventualia. — K temu zboro-variju vabi gg. ude in druge prijatelje lit. društvu prijazno odbor. iz Istre 30. oktobra. — Tržaški dopis v zadnjih „Novjcah" o rogoviljenji irredentov in o glasoviti novi brošuri Attilio Bruniatti-a, ki poziva Slovence, da so pozorni in rogovilstvo irredentov enkrat saj zajezijo, me napelje, da tudi jaz v tem oziru nekaj spregovorim. Oni dopis je namenjen v prvi vrsti Slovencem na Kranjskem. Gotovo je, da Kranjci pod novim gospodom de-želnim predsednikom proti imenovanemu rogovilstvu lahko kaj osnujejo, o Slovenc.h na Primorskem dvorním, da bi jim bilo kaj tacega dopuščeno, o Slovanih v Istri sem pa prepričan, da bi oni sedaj ne smeli proti irredenstvu nobene protideinostracije učiniti, Da jc moja trditev istinita, naj osvedoči sledeči faktum. V mesticu P. v srednji Istri je bilo pod prejšnjim namestnikom neko društvo, katero se ni nikdar posebno v Avstrij skem patriotizmu odlikovalo. V to društvo bili so prisiljeni tudi uradniki vstopiti, ker tačas druzega društva ni bilo. Toda prejšnjemu glavarju V. pod ces. namestnikom Pino m ni ono društvo bilo všeč in osnoval je novo društvo, v katero so večinoma le uradniki vytopili, katerih ni duh irredentovstva še pokvaril. Ko pa namestnik Pino in tudi koj potem glavar V. odideta, prvi v Linz, drugi na Goriško, presukale so se ondašnje društvene razmere hipoma, — društvo, kije imelo ime „Austria", razpadla je in njegov družbenike videli smo zopet v staro gnjezdo vpisane. Ne mislite pa, da je „Austria*' društvo slovansko, katero bi po mislih nekaterih pod nedolžno firmo za panslavizem propagando dělalo, o ne, v tem društu bilo je največ laških in nemških časopisov in edino le dva slovanska; pravila „Austrie" pa bila so v treh jezicih sestavljena. Je li treba tù komentara? Kdo bode v takem položaji na proti-irredentovske demonstracije mislil, ako obstanek strogo avstrijskih društev ci visokim gospodom povšečen? Kaj tedaj bi pomagalo ljudstvo v avstrijskem smislu podučevati, ako se vidi, da bi tak poduk na višjem mestu se smatral za panslavistično propagando. Drugic kaj druaega. **) Iz Vipave 28. okt. — Včeraj je bila preskušnja v vino- in sadjerejski šoli na Slapu, katero so sè svojo pričujočnostjo počastili gospod okrajni giavar Giobočnik , grof Lanthieri , lastnik grajščine Siapške, *) Poročilo o zboru bilo nam bi jako drago. Vred. **) Dobro došlo! gosp. kanonik Grabrijan, deželni poslanec gosp. Lavren- vzdigne važnost zborovo; centralni odbor bo tudi neka- v • v • V C1C in vec uzih gospodov. Neljubo pa se letos grešal zastopoik sl. deželnega odbora iz Ljublj poprejšnja leta o tej priliki elej navzoč bil po-ki Da tere pridelke družbinega vrta na ogled postavil. — Na poziv c. kr. deželne vlade, naj odbor svoje mnenje izreče o podelitvi državne podpore nekaterim občinam za na- še tudi naše kmečko ljudstvo za šolo vedno bolj za- pravo vodnjakov in pa dovol jenje 3 novih sejmov, nima, kazalo je lepo števil > kmečkih poslušalcev iz do- je odbor sl. vladi izročil svoje nasvete. — Naznanilo sl. mače in iz bližnjih sosesk ? Uče Dolenj je bilo v dveh nekaj celó iz Primorske^ jih 13, in sicer in 1 5 lzpr Notranj ci, bili iz raznih dež. vlade, da po poročilu c. k. okrajnega glavarstva predmetov, ki v kmetijstvo novomeškega zadnjih 5 let ni prav nič trt prišlo iz Klosterneuburga, Ogerskega, Hrvaškega in Istre v vino dobro odg segajo, in so po večem prav grade novomeškega okraja, je odbor radosten na znanje Kmečke poslušalce so zanimale po- vzel, ker po takem se v teh sebno tište reči, katere zadevajo njih gospodarska ) opr vila, na šolskem Jak po priliko: zasajanj in bdelovanj ni nevarnosti bati s katero preti trtna uš vinogradom. Tudi dopis sl. ačinu, ravnanje z grozdjem , moštom, vinom itd zammiva e b la razprava o filok gradov po ministerstva kmetijstva, daje zadovoljno naznanje razstave goveje živine v Postojni, je vzelo izid ri 7 z veliko p&zlj sledili. Prečastiti gosp kanonik Grabrijan je sklenil preskušnjo s primernim oguvorom, v katerem je šolo, katero je po pravici ime noval „šolo za vsakdanj kateri so bil z veseljem sprejet. kruh zbranemu občinstvu podpírali, ko- gorko priporočal, ter opominjal, naj bi jo likor le mogoče. Potem , ko so si gospodje gostj ogledali učne pomočke in s polnim prepričanjem skrbni in neutrudljivi delavnosti gosp (Iz zadnjega mestnega odbora) naj omenimo samo to, da so „nemški" gospodje odborniki v popadku neke posebne „jovialnosti" sklenili, leta 1869. mu dano penzijo gosp L. Svetcu vzeti V ce se druge priprave, so se razšli zavod vidno napreduje po odj Dolenca leg pomoćnika njegovega gosp. pristava Pirea se ne povrne v magi-stratno službo iz Litije nazaj. Odbornika dr. Zarnik in Jurcič sta temeljito ilustrirala duh, ki zdaj kraljuje ,,na rotovžuu — se ve da sta govorila brez vspeha. Vsa komedija o gosp. Svetcu je gol humbug, kakor je to je Dunaj Ljubljane 25 Dr u. m Kronawetterj v katerem je neusmdj govor na šiba! VAifKš u« JJLL • y y aa tv^iuui j \J huuouixjuuv/ oi won î r s k e pregreske, je tudi pri nas dober vtis naredil, koterijo ranjcega „Tagblatta ť pa zeló poparil dr. Zarnik dobro rekel. Odstranjati domaćine glavno vodilo bilo in je še dandanes nemčurske stranke po tem vodilu je tujec dobil službo mestnega živinozdravnika, in po istem vodilu tudi tujec službo dežel- Oni g } ki je tisočinam dunajskih prebivalcev odprL da vidijo, kamo ustavoverci tirajo Avstrij v 9 0C1 pa tem veče važnosti zato > ke je přišel iz ust Nemca in možá laž jim 7 liberalnega tabora, ki odkritosrčno priznava. da da Slova avstrijski hočejo zatireti Nemce 7 m kratiti njihove pravice , — ne, ne — je Slovani so vljudni in pošteni in ne zahtevajo kel • V nic več 9 kot klik to, kar im po t a > se „ustavoverska* gré, pa jim ne privošči ona Gledé na to iz- ímenu] i nega mženirasistenta. Nedavno je tudi tukajšnjemu konstitucijonalnemu društvu ,,v glavo padlo" , sklicati zbor, da sekundira nemškemu „parteitagu". Zvonec je nosil dr. Schaffer, ki nima druzih opravil kot čenčati po svetu, pritrkoval mu je posebno ces. kralj, profesor Linhart kočevski. „Slov. Nar." in „Slovenec" sta kazinotom pač preveliko čast skazala, da sta o ljubljanskih ustavaških muhah cele uvodne članke pisala! Vérnih duš dan in poprejšnji dan sta bila po- javo liberalnega Nemca in na izj ) ki bo v široci svet svečena milemu spominu umrlih naših. Celo pokopa- šla 24. dne t. m. iz skupščine konservativnih Nemcev v Lineu, smemo reci : , d se v A v st Mi in lišČe podobno je bilo krásnému vrtu. Tudi dijaki gim nazije niso pozabili spominjati se za narod zaslužnih mož ter so položili prelepe vence na njihove grobe, tako osmo- šolci Vodniku, sedmošolci Copu in šestošolci T u š k u. Pevci čitalnični pa so ponedeljek popoludne po lepi na- zmerom naše geslo bilo m tudi vadi pred piramido „Sokolovo," na kateri so imena \ O • % Y 1 w - #1 I • 1 • ■ * w 1 , t 1 Slovenci se nikoli nismo dotaknili pravic Nem v naših nacrtih šolskih postav smo zmerom Nemcem Kočevarjem in Weissenfelserjem pustili njihove pravice Vsacemu svoje bode. Isto tako je pri Cehih in druzih Slovanih avstrij ranjcih društvenikov zapisana, peli tri žalostinke, po tem poštenimi Nemci se bodemo tedaj zmerom Pa se podali tudi na grob iskrene domorodkinje gospé skih. porazumeli, z brutalnostjo „Tagblattovcev Se nekaj druzega se nam zdi potrebno povzeti iz d pa nikoli Krečeve ter zapeli tam krasno pesem „Nad zvezdami!" Kronawetterj evega govora ) to 9 stvo Hohenwart 1 s pohvalo omenil zato nedeljo popoludne smo na pokopališče spremili da je minister- truplo gospoda kanonika Jožefa viteza Hillmayerja, > da Je ki je po kratki bolezni umrl 30. okt. v 81. letu. Kako P razsirilo in tako nižjim stanovom prilubljen je zmerom veseli starček bil meščanom, kazal priliko dalo, v zbore voliti može svojega zaupanj davno ćutimo krivico Schmerlingovega volilneg Uže da zato je Šanj a : treba, da kako z n gredo naši časniki na prevdarek vpra ti volili da bode cenzus in P d na vse str je veliki sprevod. Iz Trsta nam je došlo žalostno naznanilo, da je ondi trgovec gospod Franjo Andrej Pleše, 1. dne t. gačiti volilni re in nobenemu stanu na škodo. Začnimo tedaj to raz- ni. umrl. pravo 7 da volilni red na8vetov. pripravimo potrebno gradivo za p In to ime prosimo domoljube naše njihovih roča (lz seje družbe kmetijske 31. dne oktobra) se po-Novicam" sledeče: Sklenilo seje, da bode občni zbor družbe kmetijske 24. dne tega meseca s programom, ki je bil v tej seji določen; povdarjala se je tudi ta želja, naj bi se v zboru na ogled dala tudi semena posebno hvaljenih žit ali kaki drugi hvale vredni Bodi zemljica lahka vrlimu rodoljubu. (Rudarsko vodstvo v Idriji) potřebuje za prihodnje leto 24 000 ovčjih beloostrojenih kož. Kdor jih misli ponuditi, naj se obrne na tržaški puncevni ured, kjer «e mu natančniši pogoji naznanijo. (Slovenske pobotnice), katerih niso hotele jemati davkarije, morajo se, kakor je naznanila .,Laib. Zeitg u 9 vsled ukaza finančnega ministerstva od 15. avgusta brez ugovora jemati dom, potem pa Se tacega ukaza je treba ura- človek govori o ko pravnost Gosp. A. Třepal, župnik na Kopanji, je pri- pridelki, koristno kmetijsko orodje itd. in da se za tako tožil se zoper nemško mu dopisovanje okrajnega gla« pošiljatev naprosijo kmetijske podružnice in posamezni varstva litijskega, a dobil od Vestenecka jako osoren društvenikí. Z zborom združena taka razstava po- odlok, češ, da je pri vseh c. kr. uradih uradni jezik nemški. Iz več pišem zvemo, kako hvalijo ljudje po-stavno in moško vedenje gospoda župnika, kako pa je nasprotno Vesteneckov odgovor vzbudil skoro splošno nevoljo zdaj pod ministerstvom Taaffeovim. — (Vabilo k XLIX. odboroví skupscini Matice slovenske) v sredo 10. novembra t. 1. ob 5. uri popoludne v Matičini hiši na Bregu.) Dnevni red : 1. Bere se zapisnik 48. odborové seje. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo odseka za izterjanje zaostankov. 4. Poročilo knji-ževnega ^in gospodarskega odseka. 5. Posamesni nasveti. — Tržaški časnik ,,Edinost" piše o kolizeji tako-le: Ljubljanski kolizej nas spominja na Herostrata. Herostrat, ki si ni mogel pridobiti slavnega imena, za-žgal je eiezejsko svetišče boginje Diane in tako ostal svetu v neblagem spominu. Ljubljanski kolizej , o katerem je slavni Prešerin rekel, da bo tri devištvo kršencam s kolesom, pridobil je tudi večini ljubljanskega mestnega zbora neslavno ime, ker se je ona v to staro deviško , v neki jami proti Siški stoječo podrtijo tako zaljubila, da je 60.000 gold, na-nj posodila in ga s tem tako rekoč kupila. Boljše bi bilo , da se je ta denar v Ljubljanico vrgel, ker popravljanje te počene in raztrgane kolibe bo polnilo sod brez dna. Ljubljanski nemčurji hočejo to razdrapano poslopje ponuditi ministerstvu za vojašnico , če tudi je zdravstvena komisija izrekla, da je nezdravo. Da take ponudbe ministerstvo ne sprejme, to je gotovo; potem pa naj sedejo ljubljanski nemčurski svetniki na razvaline kolizeja ter naj za-krožijo jeremijado, da bodo na veke sloveli. — „Maria Theresia und das Land Krain 1740 bis 1780. Dem Volke erzáhlt von P. v. Radies. Verlag und Druck von »i. Krajec in Rudolfswerth." — Tako je naslov zanimivi nemški knjigi, ki opisuje cesarico Marijo Terezijo slavnega spomina in kaj je storila za deželo kranjsko v letih 1740. do 1780. svojega vladařstva za materijelno blagostanje, za cerkev in šolo, za povzdigo urnetnosti, za razvoj slovenskega jezika, za napredek mnogoterih razdelkov kmetijstva itd. Povod tej knjigi, posvećeni preblagorodni gospej pl. Ani Kal-lini, je to, da 29. dne novembra bode 100 let, kar je cesarica Marija Terezija umrla (29. novembra 1780.), ki je vladařstvo nastopila leta 1740. Spomenica je tedaj na stoletnico preblage cesarice. V narodnem oziru je posebno mikaven spis pod nadpisom ,,Das Slo-venisehe" (slovenščina), kjer častiti naš pisatelj pravi, da cesarica Marija Terezija bila je prva, ki je s pre-stola vladarskega oklicala, da podlaga vsi dalji omiki in razvoju narodov je gojitev mater-nega jezika." Pridržaje si celi ta razdelek priobciti v prihodnjem listu, povemo danes le še to, da je knjiga velike vrednosti sama po sebi, v kateri gosp. Radies zopet kaže, kako vsestransko je izveden v zgodovini naše domovine, — da pa je tudi tiskar gosp. Krajec pokazal, kako lično in prav po modernem okusu zna tiskati knjige. — Iz Amerike pišejo tisti naši rojaki, ki so šli v družbi gosp. Starihe tje delà in zaslužka iskat, da jim prve dni ni šlo nic kaj po volji, zdaj so pa uže dobili primeroma dobrega delà. Nekateri so šli celó do Wa-bashe ob reki Mississippi, kjer je uže več Kranjcev in imajo katoličani jako lepo cerkev ; dekan je gospod J. Trobec, kaplan pa gosp. Jeram; drugi pa so ostali po drugih mestih. Sploh Kranjce in tudi druge Slovence tam radi imajo , ker so pošteni, pridni in pri delu bolj vztrajni, kakor narodi drugih jezikov. Ker je v Wa-bashi zdaj tudi slovenski mládenec iz Ljubljane, ki je obljubil pošiljati raznih poročil o obrtniji, kmetijstvu itd., bodo „Novice" večkrat lahko kaj mikavnega povedale iz tistih krajev severne Amerike, kjer si tudi Slovenci milejše domovine in boljšega stanja isčejo. Novicar iz domaćih io tnjih dežel. Z Dunaja. Rekli smo zadnjič, da potovanje cesarjevo po S lez k em se sme smatrati za danico bolje prihodnosti ondašnjim Cehom in Poljakom. En dokaz med drugimi je ta-le dogodba: Ko je cesar željo izrekel, da hoče iti poslušat, kako se na Tešenskem učiteljiščt uči, stopil je deželni načelnik k njemu ter rekel : „Ali, veličanstvo, tega ni v programu", odgovoril mu je oštro cesar: „Mene ne briga program, jaz to želim", in kar naglo je šel v učiteljišce ter ukazal, naj se izprašujejo učenci iz vero-nauka v nemškem in českem jeziku, potem iz če-skega in po lj skega jezika. Povsod se je za česko in poljsko narodnost jako zanimal in razodeval, kako veljavo daje deželnim jezikom. Iz tega se vidi, da cesar hoče, da postane meso in kri njegova v prestolnem govoru izrečena beseda, da se mora vsem narodnostim pravica goditi. — O delegacijah ni dosihmal nic posebnega omeniti. Iz izjav ministra vnanjih zadev barona Hay merle a nismo zvěděli nič gotovega o turških zadevah; veliko je govoril , a nič povedal ; se ve pa, da vnanje zadeve se ne dadó na veliki zvonec obesiti. — Skupne (av-vstrijsko-ogerske) državne p o tr e b š č i n e za leto 1881 so preračunane na 116 milijonov 814 985 gld., tedaj za 8 milijonov 739.402 gici. več ko lani. Od celega zneska pride na Avstrij o 75 milijonov 259.567 gld., na Ogersko pa 32 milijonov 254.100 gld. plačila. — Vse kaže, da bode skupšeina poštenih, to je, konservativnih Nemcev, ki bode ta mesec v Lineu, mnogobrojna. Iz vseh nemških dežel se oglašajo mo-žaki, katerim uže presedajo laži nemčurskih ustavover-cev, ki Slovanom ne privoščijo njihovih pravic. „Tiroler Stimmen" pišejo o nemško-konservativnem ,,par-teitagu" med drugim to-le : „Zdaj se ima odkriti velika laž, da liberalci in judje zastopajo nemško ljudstvo, da bo to slepec lahko videl. To je namen „parteitaga" konservativnih, to je, poštenih Nemcev. Kon-servativcu ni za prazno demonstracijo, on ne bo igral burk, kakor jih igraj o liberalci, on ne postavi na dnevni red samo le narodno vprašanje, izmišljene narodne nevarnosti, on se bo pečal tudi s političnimi in gospodarskimi prašanji , katerih se liberalci tako ogibljejo. In prav tega se liberalci strašno bojé , ker čutijo, da celó pre-prosti kmet lahko spozná, na katero stran mu je stopiti/' Iz Tur Čije. — Ulcinja še nimajo Crnogorci, kajti zopet je le laž, da ga jim Turčija izroči 28. dne oktobra; menda bode sodni clan poprej, ko Crnogorci dobij o svojo zemljo nazaj. Žitna cena V Ljubljani 30. oktobra 1880. Hektoliter: pšenice domače 9 gold. 26 kr. — banaška 10 gold. 57 kr. — turšiee 6 gold. 34 kr. — soršice 8 gold. 50 kr. — rži 6 gold. 66 kr. — ječmena 4 gold. 39 kr. — prosa 4 gold. 87 kr. — ajde 5 gold. 36 kr. — ovsa 3 gold. 25 kr. — Krompir 2 gold. 32 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in založba : J. lilazîlïfeovi Iiasicdniki v Ljubljani.