MS List slovenskih delavcev v Am onki* 82 ISTo-^r- 13. 1900 Xj©-bo VIU, Ostrajku premogarjev. Velika demonstracija. Shamokin, Pa., 9. okt. V paradi, ktera se je vršila danes dopoludue j« korakalo 10 000 mož iu defikov. Mnogo' premogarjev je bilo v delavnih oblekah z malimi svetilkami na svojih čepicah. Dolge vrste je ljudstvo pozdravljalo z navdušenjem, Pred pMaimiou House" je t>il oder, kjer je govorilo več govornikov. Predsednik Mitchel je rekel glede shoda delegatov prihodnji petek, da je sklican zato, da bodo Strajkarji sami odločili o ponudbah podjetnikov. Ako bodo 10 odst tno zvišanje plače za jed no leto smatrali zadostnim naj ponudbo sprejmejo, ako ne, bodo de nadalje štraj-kal i. Da bi ta Štrajk odstranil vhh pritožite premogarjev, ni pričakovati, toda sedaj je osnovana zadru-ga, • ktero Be bodo dalje od leta do leta izvrditi večje zahteve. Ii Hatletona se poroča, da je da-ues gorenja Leh;gh Coai Co. objavila, da tudi ona dovoli 10 odstotno zvi&anje plače in znižanje cene smodniku. Isto objavo bo izdale C. Pardee .V Co. v Lattimeru in Van Winkle premogokopi v Milnesviiln iu Coleraine. Samo Weutz *fc Co. iu Markle & Co. bb še upirati. Premogokop v Williamstownu zaprli. Wilkesbarrn, I'« , 9. okt. Tukajšnje krajMvtiH unije bo izvolile svoje deleg te /a shod štra karjuv in iste poučile glasovati za sprejem IU odstotne a povišanja plače. Danes so morali premogokop v Williams-t >wuu zapreti. Štrajkarjem se je posrečilo od dne do dne pridobiti vedno več delavcev na svojo stran. Ko se jim je včeraj uakrat pridružilo 400 mož, družba m mogla več nadaljevati dela. — V Coaldale v Schuylkil okraju se je danes večer vrdilo veliko zborovanje, da bi pre govorili premogarje v Greenwoodu, da ostavijo delo. Istotako upajo oataviti delo v premogokopi h Mitchell in Shepp. Štiri paznike Clero Spriug pre-mogokopa so zaprli danes pod za-tožb umora štrajkar a Charles Marduaa. Mardus je bil pred ue-kterimi dnevi po uoči ustreljen. Pazuiki troij< , da je hotel udreti v družbeno prodajalnico. — Nekega fitrajkarja so obsodili v 45 duevno ječo, Mr Bi je vsled pomanjkanja » esa ustrelil nekaj divjačiue. Tekla je delavska kri. Hazletou, IV, 10. okt. Zopet je tekla kri. Jeden mož je mrtev, dva sta dudo, 28 pa neznatno ranjenih. Boj bo samoumevno pro-uziočili hlapčoui kapitalistov. Boj seje vršil pri Oueida-prnmogokopu v Shuylkill okraju. Usmrteni je bil član premogarske policije. Bilo je ob 2. uri zjutraj ko so ■trate štrajkarjev ustavile več ua delo idočih premogarjev in jih poslale domov. Pozneje je korakal močan oddelek štrajkarjev k uradu premogokopa, kjer se jih družbeni agentjn napadli. Prišlo je do pre tepa iu družba je pozvala iz Driflo-na poaebni s policaji in deputiji uapoljeui vluk. Ko bo slednji dospeli na potorišče, pričel se je reseu boj. Da ao istega pmuzmčili hlap-č >ui kapitalistov iu tudi prvi pričeli streljati sedaj tu nihče ne dv -mi. Ta dogodek t>odo bosi bržkone pozabili in zahtevali milico za varstvo 70 .» mož, kteri še delajo v pre-mugokopih. Priprave za shod. Shamokiu, 10. okt. Nekaj delegatov premogarske unije se je že dane« odpeljalo v Scrant d, kjer se bode v petek vršil shod. 50.000 promogarjev is North umber lan da, Shuvlkilla, Dauphina in Columbije okrajev, osuovauih v 13 krajevnih unij, hode zastopalo kakih 200 dele gatov. Slednji imajo naročeno glasovati za plačo vsaka dva tedna, zvišanje plače za 10 odtotkcv, znižanja cene smodniku na $1 50 bo dec, jamčenj« zvišane plače za jed-no leto in pri poznanje unije. Pričakujejo, da bode shod prihoduji torek zaključen. Williamstown, 10. okt. Danes se je 1000 delavcev Pennsylvania Coal Co. pridružilo štrajkarjem. Ljudje, kteri so prigovorili premogarje v temu koraku so prišli iz Lykens Valley. Skoraj 7000 delavcev odpotovalo. Wilkesbarre, Pa 11. okt- Akorav-uo veliki, neodvisni podjetniki še niso naredili nobene ponudbe glede povišanje plače, j« vendar brez-dvomno, da bodo isto sedaj stori I if tembolj ker so vse k trustom spadajoče družba isto dovolile. Upiranje neodvisnih ima toraj le malo vpliva na napredek sporazumljenja. Odkar se je prijel štrajk, je opazovati trajno odhajanje tujezemcev h kterim prištevajo Poljake, in Slavake in dr. Mnogo delavcev je odpotovalo v svojoatarodomovino, drugi pa ao odišli v druge kraje kjer upajo dobiti bolj trajno delo. P«« povprečni sestavi agentov parn.škili in železniških družb je od 6000 do 7000 t*«h ljudi tukajšnji okraj oeta-vilo odkar seje pričel štrajk. Nji hovo zelo skromno življenje jim je omogočilo pri niski plači še ue-kaj prihraniti. Večji del delavcev pa se je že navadilo na ve^je potrebe iu ti spadajo sedaj k nf j bolj vstrajnim štrajkarjem. Navodila, s kterimi so poslali veČino delegatov k ehodu, podjetnikom niso nikakor po všeči. Jeden slednjih je rekel danes: ,,Štrajkarjem smo obljubili povišati plačo za 10 odstotkov, sedaj pa pridejo in tahtevajo, da bi jim še ceno smodnika znižali od S2.75 na 81.50, kar bi s zvišanjem plače pomenilo 19 odstotkov. Toliko pa ue plačamo, tudi če štrajk traja do Božiča. Samo še jeden mesec in lakota jih bode prignala zopet na delo. Potem bodo veseli, ako bodo smeli zopet delati za staro plačo." Toda stvar se tudi lahko drugače zasuče. Iz zgoraj omenjenega besedičenja je razvidno, da se bodo podjetniki upirali kar se bode dalo, vendar se jim nikakor ne bode posrečilo delavce prisiliti, da spremeuč svoje opravičene zahteve. Milica še ostane. Shenandoah, 12. okt. Gobin. general milice je rekel danes dopoludue, da ne bode poslal vojakov domov, dokler ne vč, kaj dodo sklenili pri shoru v Sctonu. Iz vseh delov premoga rskega okraja Be je danes Gobiuovemu glavnemu stanu poročalo, da so štrajkarji povsodi mirni. Zjed. države odlikovane na pari-škej razstavi. Washington, 10. okt. Mr. Peck, ameriški višji komisar na svetovni razstavi v Parizu j« danes doposlal brz-jav, v kterem naznanja odlikovanja raznih dežela. Po njegovej izjavi so dobile Zjed. države 2475 odlikovani, Nemčija 1826, Anglija 1727, Rusija 1493. Toraj so Zjed. države v prvej vrsti. Samomor jednajstletnega. Cleveland, O., 11. okt. Alfred Williams, 11 let star je umrl dauts zjutraj v stanovanju a^oje mačehe vsled zavžit-ga podganjega strupa. V svojnj prvi mladosti seje Alfred potepal v premogarskem okraju I'enusylvanije. Nekaj časa je tudi hodil z neko potovalno gledališko družbo. Naveličal se je obiskovati šolo in istočasno postal čmeren, zgubil veselje do življenja iu se koaečuo zastrupil. Iz delavskih krogov. Delavci zmagali. Denver, Colo., 10. okt. Štrajk tukajšnjih leBnih delavcev je danes končan in tovarne so zopet odprte. Štrajk se je pričel ker bo unijski delavci zahtevali, da morajo vsi sodelavci pristopiti k uniji. To zahtevo so delodajalci konečno dovolili, ker seje bilo bati, da se bode štrajk še bolj razširil. Hanna bode zaprl tovarne. Utica, N. Y., 10. okt. Rudokope in plavže tvrdke Mark A. Hanna & Co., Cleveland, O , bodo prihodnje dni zaprli, vsled česar bode 400delavcev zgubilo zaslužek. Žrtve od Coeurd'Alene odpustili. San Quentin, Col, 12. okt. Deset mož iz Idahe, kteri so bili obsojeui radi ustavljanja nekega železniškega vlaka blizu Wardnera ob času štraj-ka v Coeur d'Aleue, so ravnokar vsled nedavnega odloka zveznega prizivnega sodišča odpustili iz tukajšne jetnišuice. Oproščeni jetniki se bodo podali v Moscow, Idaho, kjer upajo v tamouujih rudnikih dobiti delo. Dotični aodnijski odlok pravi, da ni dokazano, da bi bili obsojeui vedeli, da ao bile poštne stvari ua omeujenem vlaku; proti ustavljanju navadnih vlakov pa zvezna sodišča ne morejo postopati. Dva milijona zgube. Zastopniki družbe tobačnih tovarnarjev izjavili so dne 12. t. m., da so zaradi štrajka tobačnih de lavcev in nasprotovauja unije do-sedaj izgubili približno svoto dva milijona dolarjev. Uradniki federation of Labor" so dalje tudi pri-p< zuali, da hočejo tovarnarji boj proti uniji nadaljevati. Delavci tobačne tovarne Maniere it Co., ki so samo jeden dau štraj-kali, pričeli so dne 13. t. m. zopet z delom, ker je družba dovolila zahtevano povišanje plače. Tvrdka Stahl na West Broad-wayu v New Yorku potrebuje 50 tobačnih delavcev. Pomanjkanje delavcev v pokrajinah sladkorja. New Orleans, La., 12. okt. Dne 15. t. m prične se v Louzijani zimsko izdelovanje sladkorja, t. j. sladkorni mlini prično delovati. Ker je pa večina delavcev pri bombažu zaposlena, bati seje, da posestniki mlinov ue bodo dobili zadostnega števila delavcev. Vendar pride prihodnji teden 2200 italijanskih izseljencev v Louizijano, kteri bodo pouekoliko odpomogli pomanjkanju delavcev, a ostanek se bi-de namestil z delavci, kteri bo pri bombažu v Texasu zaradi nevihte zgubili delo. Razstava se zaključi 5. novembra. Pariz, 11. okt. Zadnji duevi svetovne razstave so vsled živahne predstave posebnega vspoieda in uajkrasnejšega vremena privabili brezšteviluo množico ljudstva. Lepo okrašeni Čolni s zgodovinskimi kipi plujejo po Seini. Posebno pozornost vzbuja paruik ,,Ville du Paris'1, na kterem pleše 400 plesalk. Glavni namen teh slavuosti je, prodati preostanek vatopuic. Razstava se zaključi namreč dne 5 novembra iu od 65,000 000 listkov imajo jih še 15,000.000; zato so glavnega ravnatelja razstave prosili naj priredi slavuosti s zvišano vstopnino. Za ponedeljek je na vBporedu „benečanska noč", za torek pa trgatev. Posebno slednja slavnost obeča biti ne samo zelo krasna ampak tudi zanimiva. Tudi raznovrstue druge slavnoBti imajo na vsporedu, s kterimi upajo doseči za razstavo mnogo vapeha. Nesreče. Vlaka trčila skupaj. Na New Jersey železnici blizu EaBt Bound Brook stolpa za znamenja sta dne 11. oktobra zvečer trči a skupaj dva tovorna vlaka. Tir je ua več sto čevljev daleč razdejan in trebalo bode dalj časa predno bodo zamogli istega popraviti. New York & Chicago brzi tovorni vlak je vozil omenjeni čas z veliko hitrostjo mimo stolpa. Istočasno je drugi tovorni vlak zapustil izogibališče, da bi vozil na glavni tir, na kar se je pripetila nesreča. Strojevodja Chas. Campbell je bil na mestu usmrten in grozovito razkosan, kurjač pa hudo ra njen. Lokomotiva seje zvrnila na iztočni tir, kjer leži tudi 30 deloma porušenih tovornih vozov. V prvem vozu so bili naloženi šivalni stroji, voz je bil s tako Bilo zdrobljen, da je šivalne Btroje vrglo petdeset čevljev visoko v zrak. Zdrobljeni vozovi s tovorom vred bo visoko nakopičeni, kar bode dalo še mnogo napornega dela predno bodo zamogli odstraniti vse razvaline. Kolikor je doBedaj znano, je bil samo ome-ujeui Strojevodja usmrten, ako je bilo pa kaj skrivnih pot ikov ali ,,trampov" na vlaku, so gotovo pod razvalinami pokopani. Campbell zapušča vdovo iu 14 otrok. Vlak povozil šest osob. Holbrook, Neb., 11. okt. Včeraj povozil je vlak voz, ua kterem so bile tri goape in iu trije otroci. Vse tri gospe in jeden otrok bile so na mestu usmrtene, a ostala dva otroka sta nevarno ranjena. Padel v vroči asfalt. Viljem Wolfe, 53 let stari delavec v tovarni „Asphalt Construction Co." v New Yorku je te dni komaj ušel grozoviti smrti. Delal je po noči in padel v veliko posodo z raztopljenim asfaltom. Možje bil hudo opečen in leži sedaj v bolnišnici v kritičnem Btanu. K sreči isti čas asfalt ni bil še hudo vroč, drugače bi bil Wolfe takoj mrtev. Druga BreČua okolnost je bila, da so bili trije drugi delavci v bližini. Wolfe je z dolgim drogom meša^ topeči se asfalt. Kako se y pripetila nesreča ni znano, najbrž-mu je zdrsnilo in uakrat so slišali njegov krik. Njegovi trije tovariši so mu hiteli na pomoč Li ga potegnili iz posode. Poskušala zastrupiti družine. V New Yorku so zaprli Ano Floyd pod zatožbo zastrupljenja. Njeua gospodinja gospa Roberts je pričala, da je v svoji kuhinji imela polno škatnljo strupa za podgane, kar je tudi kuharica vedela. Detektiv je izvedel, daje Ana Floyd pred štirimi leti živela z nekim zamorcem po imeuu Strong. V isti hiši je stanovala Strongova sestra, Jackson s svojimi otroci. Ker je Strong družino večkrat podpiral, pričela jo je Ana Floyd črtiti. Me seca septembra 1896 je pila čašo čaja in potem uakrat zbolela, toda zdravnik jo je zop t ozdravel. Nekaj dni pozneje je žena zopet zbolela kakor tudi njena Btarejša hči Ethel, ko Bti jedli nekoliko ovsene kaše s sladkorjem. Zdravnik ju je našel nazavestni ko ste se krčevito vili. Poklical je na pomoč še druzega zdravnika iu obema se je po mnogih naporih posrečilo ženskama oteti življenje, toda mati in hči sti od tistega časa pohabljeni. Zdravnika trdita, da sti bili ženski zastrupljeni z mišico. ZaBtrupljenja je baje kriva Ana Floyd, ktero so zaprli in ob jednem tudi njenega črnega ljubimca. Nečuvene razmere v državni jetniš-nici v Sing Sing. Mučenje kaznjencev. Preiskava odbora ,,Prison Association", kteri je povsem tiho preiskoval razmeie v jetnišnici \ Sing Sing, N. Y., dognala je, da b<- v ta-mošnjih ječah vršijo, povsem nedopustne stvari, ktere nas živo spo minjajo barbarskega početja mad jarskih sodnikov v minolem letu Sicer imenovani odbor še ni javno objavil kar je preiskava dognala, vendar je po nekoliko že znana stvar, da bodo proti uradnikom državnih zaporov postopali kazenskim potom. Kljub temu, da je p« ročilo o preiskavi tajno, posrečil' seje iz verodostojnih krogov geznat da v zaporih vladaj kaj čudne raz 'tiere. Postava namreč določa, da b; smejo <>d kaznjencev napravljene stvari, edino le javnim državnim zavodom prodati, toda v Sing Sinili so kaznjenci delali tudi za razne tvrdke v New Yorku in New Jer-seyju. Izgotovljene obleke prodali so uradniki razuim trgovcem na lebelo v imenovanih državah. Neki kaznen: C, kteremu je l>ilo znano, kam so blago prodna, je o priliki v delavnici nezadovoljno o svojem delu izrazil ter tudi ime dotične tvrdke imenoval. Vsled tega moral je več dni prebiti v disciplinarnem zaporu, kj^r je dobil samo kruh in vodo. Ko so ga iz omenjenega zapora izpustili, bil je tako slab, dt» ni m> g.-l več na nogah stati, reve2 je po vatli štirih odšel v sobo, kjer je bila njeg va obleka. Ko se je »blekel, priči 1 ga je nadzornik s palico pretepat: in ga je ko" čuo vr-gel v ujegi vo sobico, ktere več me secev ni smel (.staviti. ,,Sedaj ste menda prepričani", dejal mu je uadzornik, ,,da je uunestueje, ako človek molči*'. Podkupljivost, ktera stvar v Zje dinjenih državah nič čudnega ni — vlada tudi v Sing Singu. . Jetniki, kteri zamorejo razne ugodnosti pla čati, uživajo skoro popolno slobo-do, d-»čim morajo drugi, ki niso premožni prestati nečloveške gro-zovitosti. Pred kratkim pretepal je nadzornik nec^ga kaznjenca s kolom po glavi, dokler bo nesrečnež ni zgrudil nezavesten na tla, na to ga je nadzornik zagnal iz 45 čevljev visocega hodnika na dvorišče, vsled česar je nesrečnež umrl. Nadzornik pripovedoval je ravnatelju zaporov, da je umrli sngol sam po svojem življenju. Pripoznanje iz stare dežele. Mnenje urednika farmerja o ame-rikanskem sleparstvu. Uradnik .,Selške i .istv" in ,,Straž na ho-rach", prva poljedelska časopisa na Morav-skem v Avstriji gosp. Jus. Šmnalik, farmer v Ostrovu je izvedel o izvrstnih kakovostih Trinerjevega amerikanskega grenkega vina, naročil si ga je od izdelovalca, ter se ni hal velikih stroškov in eolnine, kar je stalo več nego prvotna cena vina. Vkljub teh stroškov je bil popolnoma zadovoljen, da preseneten o dobrodelnem vspehu, kteri je presegal ni''govi> pričakovanje, kar znači njegovo pismo |os frinerju 437 W. iSth St., Chicago, III., i/de lovalec zdravilnega grenkega vina, v Ameriki Urednik pravi v svojem pismu med drugim sledeče: ,,Trinerjevo amerikansko grenko vino je izvrstno glede kakovosti in zelo finega okusa, vplivno zdravilo v vseh slučajih in v vsakem pomenu zelo dobrodelno. V* moji bolezni je pokazalo istinito izvrsten učinek. To grenko vino v istini čudežno vpliva na želodec, okrepča in oživlja ves život in je okusna in zelo prijetna pijača za hudo žejo. Mnogo mojih prijateljev, kterim sem p<»stregel s Trinerjevim grenkim vinom, so se izra/ili o njem ravno tako navdušeno kakor jaz. Mi vsi se strinjamo, tla dosedaj tu še nimamo tako zdravilnega grenkega vina, kar je v istini obžalovati. Tu vlada mnenje, da vse kar iz Amerike pride je več ali rnanj ,,hum-bug" - oprostite to besedo, toda tu tako govore — toda jaz moram javno potrditi da po moji izkušnji oltčna slava Trinerjevega amerikanskega grenkega vina nikakor ni pretirana. Trinerjevo grenko vino se dobi v lekarnah, toda varuj se pred ničvrednimi ponaredbami. Neumestna varčnost. NewyorSki zastopnik velike bombaževe tvrdke v Savannah, Ga., zgubil je pri pošiljatvi denarja, kte-rega vrednoBt je bila prenizko označena $5000. Minoli teden pisal j« Eckstein svojemu bratu v Savannah, da mu bode 810.000 ekspresno poslal, t"da na zavitku vrednost pošiljatve le §5.000 označil. Pri tukajSnji ,Central National Banks' vzdignil je svoto 810.000, blagaj-uičar Young izplačal mu je devet tisočakov in dva petstotaka. Eckstein naročil je blagajničarju, naj pošlje svoto z „ekspres^m' v Savannah, na kar je kl^rk dejal denarje v platneni kuvert. Ker je pa Eckstein hotel, da se vrednost po-^iljatve le z 8-5000 označi, izjavil mu je blagajn i čar, da je to nepo-atavno, na kar mu je Eckstein /zel kuvert iz rok t-r označil svoje-ročtio vrednost pnšiljatve 85000. Minoli tor^k dol-il je pošiljatelj brzojav svojega brata, s kterim ga obvešča, da je sic^r pismo prejel, toda v pismu biroje le $ oOOO. Eckstein prepiral seje v banki in pri kspresui družbi, toda oba zavoda sta izjavila, du nista kriva. Bode 11 s tožbenim potom kaj dosegel je jako dvomljivo. Ekspreana družba račuua za denarne pošiljat ve 81 od tisočaka. Ženska ga je ugonobila. V življenju mladega \Vm. Schrei-berja, zaupnega uradnika banke v Elizabethpoi t, N. J., kteri je po-neveril kakih 8106.000 in kakor že poročano pred dvema mesecema iz-ginol, je igrala lepa ženska ulogo zapeljivke. Da bi dobili nazaj saj del od Schreiberja poneverjeuega denarja so zarubili bančni uradniki premoženje gospe Aue Hart, radi ktere je postal Schreiber zločinec. Kolikor dosedaj doguano je Wm. Schreiber banko sistematično ropal že več let, a ne samo slednji čas, kakor se je izprva poročalo. Dalje seje dognalo, daje Schreiber brezdvomuo obsipal gospo Hart z ukradenim denarjem, in daje slednja kupila svoje dragocenosti, konje, kočije iu druge stvari s iz banke ukradenim denarjem. Iz zanesljivega vira se je tudi izvedelo, da ima gospa Hart na bauki najmanj 120 000, ktere bi oropana banka tudi rada zarubila. Kakor gospa Hart pripoveduje, seje dne 18. avgusta, ko sta se vr lila iz Saratoge, ločila od Schreiberja in od istega časa ni več slišala o njem. Seveda... oiiBliš vsako pivo je dobro — Večinoma je tudi .... Toda... ako si kdaj pokusil SUPERIOR STOCK pivo, potem veš da je nego dobro. — lato je BOLJŠE . . boljše NAJ- Bosch Brg. Co. LAK£ LINDEN. • - MICE. t PRODAJA SE POVSODI V I SODČEKIH IN STEKLENICAH. L.- JI BODI previden na potovanju! Kuri tvoj parobrodni listek pri FK. SAKSERJU, 109 Greenwich St., ker ta te odpošlje s prvim dol>riin parmkoni, preskrbi ceno, dobro sta nov.inje in hrano. Ako kdo v New York dosjie na kak kolodvor in se ne ve kam obrniti, naj gre na postaji k telefonu in nas pokliče 3795 Cortlanu in slovensko se z nami zmeni. Pri 15 centih, ktere da za telefon prihrani dola rje l ^______ — - Entered a« second class matter at the New York, N. Y. Post office October 2. 1893. „GLAS NARODA". List slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in uredniic: Published by F. 8AK8ER. 109 Greenwich St. New York City. Km leto velja list za Ameriko $3.—, «» pol leto..............$L60» Za Evropo za vbo leto ... gld. 7.—, .. Pol leta......3.50, , M „ čatrt leta ... „ 175. / Evropo poSiljamo list ikupno dve Številki ,Glas Naroda" izhaja vsako sredo soboto. m Will GLAS NARODA („Voicjs of tee People") be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plafca 80 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti ■6 ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati po Mon Order. Pi i spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivahšfee naznani, da hitreje najdemo nasi jvnika. • Dopibom in pofiiljatvam naredit*1 naslovom: „Glas Naroda", 109 Greenwich St. New York City Telefon 3795 Cortlandt. Ta lahko poje. Andew Carnegie, znaui Skot, kteri si je iz amerikauskih delavcev pri železu pridobil velikansko premoženje — kakor znano je znašal mi-nolo leto njegov delež čistega dobička od po njem imenovanih tovarn 21 milijonov dolarjev — spada k oni vrsti velikih kapitalistov, kter ■e v maraikakemoziru odlikujejo od skupine ožemalcev. V splošnem si slednji šteje v dolžnost in pomiro-vauje svoje slabe vesti, da je dovolj, ako oddajo drobtinico svojega ,,postavno" pridobljenega premoženja cerkvam in tudi to še le po njihovi smrti. Caruegie spada k onim, kteri nimajo nič odv^č za cerkve, ampak drobtinice, kter*> oddaja od svojih s pridnostjo in spretnostjo delavcev pridobljenih milijonov (najbrže 1—2 od ■totka na leto) določi za ustanovitev in vzdržanje knjigarn in dr. in sicer še pri svojem življenju. Tudi ima prednost, da za svojo lastno proslavo in za oni sistem, kteri je vstvaril njega in njegovo bogastvo, ne potrebuje tujega p«rja. Mož zna sam pisati in je to zmožnost tudi že večkrat porabil v svojo in sedajne kapitalistične družbe z ujenim političrim .sistemom, laskavo pohvalo. Njegova knjiga: ^Zmagovalna demokracija", pisa na leta 1886, toraj ravno ob času ko smo doživeli polom prave ljudske vlade v Zjed. državah je evangelij vseh kapitalistov. Kot osob-nost zavzema Caruegie danes v gospodarstvenem svetu stališče, kakor kak ,razsvitljen samosilnik1 nasproti svojemu ljudstvu v političnem oziru. On gleda na to, d» „njegovi" delavci ne propadejo na najnižjo stopinjo življenja, ker premeteno uvidi, da bi bila sicer ško-dovana mera ožemanja vsled po-manjkujoče telesne moči delavca Na podobni način postopa tudi „očetovBki" samosilnik s „svojim" ljudstvom, da ne opeša njegova moč dajati ima povelje počakati glavno niji od koncem maja t 1. odgovarja 0kspedicijo< Iate se Amerikanci, nato vprašanje. xMožje, kteri 80 RQ8j jn Japonci ne bodo udeležili, tam govorili so zastopali 40.000 lju- Vkljub zagotavljanja Kitajcev, da di, velika večina belopoltega pre-|vlada v Yaugtfuuu mir, so povelj- tukajšnjimi beguni je na stotine Boercev, kteri živahno razmotri-' vajo vprašanje glede naselitve v Zjed. državah. Z dvema nemškima parnikoma sejeminoii teden odpeljalo od tod 1200 Boercev in tema bodeta sledila dva fraucoska par-nika b 950 beguni iz Tranavaala, med njimi večinoma ženske in "troci. Ljudje potujejo najprvo na Holandsko, kjer bodo sklenili, v ktere druge dežele se bodo naselili. VeČina izseljencev je z denarjem dobro preskrbljena. Tridnevni boj. London, 10. okt. ,,Times 'objav Ija sledeči brzojav iz Vredeforta 1 Oranje Rivfir koloniji: ,,Britiška kolona seje bojevala 3 dni namreč od petka do nedelje z general De Wetom, kteri je imel da razpolago saruo 1000 mož in 5 topov. Boj se je vršil v zelo gorati okolici. Konečno bo Augleži pregnali Boerce. kteri so bežali v velikem neredu Britiške izgube so bile neznatne." ugleži šli zopet v past. Londou, 11. okt. Lort Roberts je poslal včeraj vojnemu uradu sledeči brzojav iz Pretorije : ,,Ko seje ženijBki oddelek Pagest Rifle brigade po železnici peljal v Kaapraul-den, zašel je v BoerRko past- Kapitan Stewart je hitel na pomoč s štiridesetimi možmi Rifle brigade. noreči so bile zgube velike. Stewart in j^den njegovih vojakov sta bila usmrteua, kapitan P:iget, poročnik Stubbs in pet žeuijcev ranjenih, poročni k Sewall in deset mož Rifle brigade vj^tih. ,,Lisleva konjiča in kolonijalni vojaki so po triduevnem boju pognali De Weta severno od Vaala blizu do Veuterskroonu. De Wet je Burgherjem zagotavljal, da bode Evropa dne 10. oktobra ustavila južu^afrikansko vojsko. Boerci so tem obljubam verojeli in vstrajali. Sedaj upam, da bod<> uvideli niče vost svojega pričakovanja." bivalstva Kapkolonije in večina istega parlamenta. Ti so Angležem naznanili, da tudi s podvrženjem in zatrenjem teh sloboduih držav ne bodo dosegli njih smotra. Na- uiki ekspedicije upor Kitajčev. pripravljeni na Stric Sam razorožuje. Washington, 12. okt. Na povelje rod Afrikanderjev se bode še tem Zjedinjeuih držav je admiral Rami y jačji vzdignol, in ako se Angleži umaknil amerikanske vojue ladije v pravem času ue zavedo, bode ka- \z Taku in Peiho. Samo dve vojui cpga dne južno Afriko tako gotovo iadije ostaneti še tam, in smatrajo, zgubili kakor so zgubili Severno da je to dovolj v varstvo amerikau-Ameriko. | skih interesov. Toraj ne bode več potreba kakor preje nameravano vojno ladijo „Keutucky" iu križar-ko ,,Albany" poslati proti Kitaju Omenjeni ladiji bodo porabili naj brže na Fili inah ali kje drugje blizu azijske postaje. Kontre admiral Ramey je brzojavno poročal oddelku mornarice, da danes popo-ludne njegova ladija ,Brook!yu' od rine v Nagasaki. Ramey ae name rava vrniti v Cavite in Lam prevzeti svoje prejSnje poveljuiStvo. Rti- Homatije na Kitajskem. Ne bode še konec homatij. London, 9. okt. 500 vstašev je preteplo cesarske vojake med Mirs in Deep zalivom. Zmagovalci kora kajo sedaj v južni smeri proti Hong-kongu. Cesarske vojake je poslal podkralj nad vstaSe in njihov po raz smatrajo tu zelo resnim dogod-| meyev današnji brzojav iz Taku se kom. Zavezniki v Hongkongu so glasi :„Pomorščaki so se vkrcali pripravljeni vstaše prav reBuo spre- na ,,Brooklyn", ,,Zafiro" in „Iudi jeti. aua" (prevožnji parnik). „Zafiro4t Tien Tsin, 7. okt. Britiška eks- je odrinil v Cavite, ..Brooklyn" j-a v pedicija v Hsungsung ae je izjalovi- Chefu in Nagasaki. ,,Indiana" bo-la, ker ogleduhi in tolmači niso de prvima v kratkem sledila. Več pravočasno došli. Ko se je ekspe- bolnikov so poslali v bolnišnico, v dicija vkljub temu napotila, prišlo Yokohami, da bodo zamegli bolniš-jej je naproti na stotine prebival- aico v Tien Tsinu zapreti. „New cev Hsuugsuuga z raznovrstnimi Orleans" ostane v Taku ,Monocacy darili. Ko so jim Kitajci obljubili pa v Peiho. se podvreči, so se Angleži umakni- Jeduako je poročal Chaffn vojue li. Drugi dau so izvedeli, da so bili mu oddelku odhod polka pomoršča ogleduhi z 10.000 taeli podkupljeni, kov v Manilo na paruikih „Brook Petrograd, 9. oktobra. Osvojenje lynu in ,,Iudiaua". Mukden a se uradno potrjuje General Stubočič je dne 1. oktobra | uapadel mesto z 11 bataljoui pešcev, kezakov in 40 topovi in pre-1 magal Kitajce v dveh bitkah. Kitajci so Be umaknili, toda preje oplenili iu požgali mesto. Rusi so vpleuili muogo topov novejše vrste | iu mnogo vojnih potrebščin. Vojna med Boerci in Anglijo, Boerci na potu v Ameriko Londou, 9. okt. Iz East L<>nd na v južni Afriki Be poroča, da so Boerci na svojem umikanju proti jugu oplenili Wepener iu Roux Ho Kako si preganjajo čas. 1 Britiška armada je Boerce obkolila Tien Tsin, 9. okt. Med Augleži samo meja Basutolanda je še pr vlada velika nezadovoljnost, ker so I sta. Iz Maseru Be poroča, daje opet vano odložili ekspedicijo, kte- Fickaburgu 100 Boercev razpršilo ra bi bila imela oditi iz Pekinga v britiško policijo iu jo pognali ^pz Paotiugfu. Temu so bili baje uzrok mejo Basutolanda. OJbiit ških vo Nemci. Spi' h se Častniki zavezni- jakov vplj»:ujeno škatuljo za klohnb kov ničkaj ne morejo privaditi na in pipo predsednika Kiiigerja mojem mnenju je naredila republitansta strauka napako, ker j« zopet postavila Wm. McKinleya kandidatom že za prihodnje štiri leta. Sedaj pa mnogo držnvljauov dvomi, za kterega kandidata bi oddali glasove, iu se vprašujejo, kteri predsednik bi zopet prinesel dobre čase za prihoduja štiri leta. Ako bode zopet izvoljen McKinley, ee je bati monopola in trustov, kteri lahko spravijo vse ameriške delavce v jeden koš i i narodijo ž njimi kar hočejo po svojej volji. Trusti in monopoli lahko podražijo VBe potrebščine, znižujejo po svoji volji zaslužke, delavci bi se jim ne zamogli ustavljati in zakaj? Zato, ako to še nekaj leta traja, bodo trusti vladali vso deželo in kaj se bode potem zgodilo ne vemo. V nekem listu sem čital, da ako bi imelo iti tako naprej, bi se kmalu vsi dohodki dežele stekali trustom v blagajne, in sicer bi to bilo boljše za deželo, ker bi potem dobili bolj stalno vlado in vedua negotovost bi zgiuola. (Delavcem se ni bati trustov in monopolov, ker laglje se je boriti prot« par trustom in diolo-polom, nego kopici posameznih podjetnikov iu tovarnarjev; mali morski volkovi so bolj požrešui kakor veliki; glede sigurne stalne vlade ali imperijalizma, se pa pač nemarno bati v tej deželi, to Je le fabula. Uredn.) Mnogo državljanov se pa tndi boji demokratske stranke, ker are-brna veljava z 16:1, se jim ne zdi primerna in bi vrednost denarju padla; pravijo, da bi bil Brebrni dolar vreden SO centov, sedaj je pa samo 611, in bi Be bilo nadejati Ae boljših časov (To ni pravo mnenje, cena srebru je skoraj povsodi jedna-ka in to pri unci kot blago in to določajo borze; dolar bode vedno vreden sto ceutov, vprašanje je le, ako bodemo potem za njega zamogli toliko kupiti kakor sedaj? Bakreni drobiž tudi v istini ni toliko vreden kakor predstavlja Beveda kot kovina, ali država in ljudstvo potrebuje drobiž in država jamči, da d& za 100 centov bakra popolno vrednost v srebru ali zlatu; saj tudi papirnati dolar, petak, desetak itd. ui toliko vreden, ali država in banke jamčijo te izplačati v srebrn ali zlatu kakor se na bankovcu glasi. Uredn.) Delavski stan je zatiran od obeh strank; naj vladajo monopoli in trusti, ali kdor hoče; mi ne bodemo preje nič dosegli, dokler se ne zjedinimo iu nemarno zastopnike iz svoje delavske strauke, na ktere se bodemo lahko zanesli, da bodo za iibb delovali. Kadar bodemo delavci izvolili na važna mesta može iz delaveke stranke in Bicer take može, na ktere se bodemo lahko zanesli, potem bode morebiti delavski stan dobil, kar mu je potrebno. Veliki delavski govornik E. V. Debs je govoril na več krajih in pisal, da Ameriko bi lahko vladal delavski stan, samo zjediniti se mu je potreba. Došlo bode tudi enkrat do preobrata, ko bode delavski stan sprevidel, da stare stranke niBO njemu na korist in osnoval si Btranko, ktere naloga in delovanje bode v istini za zboljšanje razmer in prostosti. Delavcem s« je potreha zavedati in delovati toliko časa, da dobimo na krmilo može delavske stranke; do-sedauje stranke so pa prestare in preveč zagrizen*1 proti delavskemu stanu Toraj složnega delovanja nam j* potreba in uprav s tem bodemo dosegli, da se naše krivice odpravijo in pridobimo veljavo in ugled. Pozdrav vsem slovenskim državljanom iu rojakom sploh, Kretanje parnikov. V New York dospeli-: ..Kaiserin Maria Theresia'% 10. okt. iz Bremena s S37 potniki. ,,\Vesternlanfl'% IO. okt. iz Atitwerpena S671 potniki. ,,Servia", II. okt. iz Liverpoola s 726 potniki. Germanic", 12. okt. iz Liverpoola. ,,Furst Bismarck", 12. okt. iz Hamburga s 679 potniki. Dospeti imajo: ,,I)eutschlanil" iz Hamburga. ,,Lucania" iz Liverpoola. ,,l.a Lorraine" iz Havre. ,,St. Paul" iz Southamptona. Odpljuli so: „Grosser Kurfiirst", 11. okt. v Bremen. ,,Augustc Victoria'4 11. okt. v Hamburg. Touraine", 11. okt. v Havre. „Souhwark", 13. okt. v Antwerpen. ,,Trave", 13. okt, v Bremen. ,,Etruria", 13. okt. v Liverpool. ,,Maastlam", 13. okt. v Rotterdam. Odpljuli bodoi Theresia", 16. okt. ,,Kaiserin Maria Bremen. ..Deutschland", 16. okt. v Hajnburg. „Servia", 16. okt. v Liverpool. ,,\Vesternland", I7. okt. y Antwerpen. ,,Manilla", 17. okt. v Genovo. ,,Germanic", i7- okt. v Liverpool. ,,St. Paul4*, 17. okt. v Southampton. ,,Kiirst Bismarck44, iS. okt. v Hamburg. ,,Lucania", 20. okt. v Liverpool. „Amrstenlam", 20. okt. v Rotterdam. ,,Aller", 22. okt. v Genovo. ,,Alsatia", 24. okt. Genovo. ,,Majestic", 24. okt. v Liverpool. ,,St. Louis", 24. okt. v Southampton. Pamilki listki so dobit poi '\ rn h cenah pri FR. SAKSER & CO. no Greenwich St.. New V ork. TIBET ZA PAROBKOD a i 1 ŽELEZNO JO je najbolje kupiti pri FkANK S A KSERJO or Greenwich Str., New York. Na kolodvor te prid ; iskat, sprem na parnik ; preskrbi CENO i .£>>. \ -NO BIVALIŠČE. Vse prednosti soHLbili pri njem. Z,--'o naj se vsak Slovenec in Sloven I » na njega Arne. Brzojavite k slaj in na kteri kolodvor piidete t New York, ali ga pa pokličite ua lelefon 3795 Cortlandt in potem " o govorite. Jugoslovanska Katoliška Jednota. Sedež v ELY, MINNESOTA URADNIKI: Predsednik: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; Podpredsednik: Josip Pezdirc, 1024 South 13th St., Omaha, Neb.; I. tajnik; Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota; XI. „ Štefan Banovec, Box 1033 Ely, Minnesota; Blagajnik: Ivan Gov*e, Box 106, Ely, Minnesota; NADZORNIKI: Ivan Pakiž, Box 278, Ely, Minnesota; John Globokar, Box 371, Ely, Minnesota; George Stepan, Box 1135, Soudau, Minnesota. Dopisi naj Be blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Joe Agnič, Box 266, Ely, Minnesota, po svojem zastopuiku iu nobenem drugem. Denarne poSiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota, in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je „GLAS NARODA". uredništvu „Glas Naroda" pa že. lim obilo vspeha v delovanju za delavski stau. Rojakom priporočam, da razmotrivajo moj dopis in ne poslušajo politikarje samo jedue stranke, temveč od vseh strauk in tu potem lahko preudarijo kaj jim kaže voliti. Državljan. Nova vojna ladija. Washington, 12. okt. Nova vojna ladija naše vojne mornarice ,,Wisconsin" imenom, izkazala se je o priliki poakuševalue vožnje, ki seje vršila v miuolem tednu ob ueugod-nem vremenu v kalifornijskih vodah, kot mojatersko delo uašega arzeuala v Sau Franciscu. ,,Wis-consin44 napravi 17.9 vrst na uro, ktera hitrost se ob mirnem vremenu še poveča, v San Fraueiscu za-, trjujejo, da bode po dovršenih popravah, ktere so še potrebne, ladija dosegla hitrost 18 5 vrat na uro. Iožener Melville, ki je itdelal uačrt lad i je bil je odlikovan. Gospe Hartove demanti. Odvetnikom Elizabeth port banke, ktero je ujeui uradnik Viljem Schreiber ukral za 4106,000, seje a pomočjo »odnij in šerifa posrečilo pola-Btiti se del imetja, kterega je poue-verjeuec • ukradenim denarjem kupil svoji ljubici gospej Hart. Dobili bo demaute v vrednosti $6000, ktere je iwela shranjene pri nekem zlatarju. Zaplenili so tudi dva konja iu kočijo gospe llart. Začetkom so mislili zapleniti vso hišno opravo ujenega stanovanja, toda premislili bo si in nastanili tam aamo deputija, da čuva njeno imetje, a kterim jej je zabraujeno po njeuej volji razpolagati. Youtsey nezavesten. Georgetown, Ky., 10. okt Harry E. Youtaey, glavni sokrivec Goebe-Ijevega umora, ki Be nahaja v tukajšnjem zaporu, postal je uezavesten. Včeraj prisostoval je še porotni obravnavi, pri kteri je prišlo do razburjeuih govoric med njim in bratom umorjenega Goebelja, takoj po tem postal je uezaveaten, kar pa nihče ni hotel verjeti, temveč vbi •o-mialili, da le simulira. Po noAi poklicali ao zdravnike, ki mu je dal opijate, vsled česar je dalj časa epal, toda ko ae je prebudil, bil je popol-Doma omamljen iu uexaveaten. Domneva ae, da bodeablaznel. Brezsrčni gospodarji hiš. Galveston, 12. okt. Kakor znano pomanjkaje ▼ Galvestonu, kjer j" aaradi uevihte večina hiš uerablji-Tih, stanovanj; toda baš to pomanjkanje je rasnim breisvestnim po-aeatnikom dobrodošlo. Najemniki stanovanj, ki niao v stanu plačati stanarine morajo — hočeš, nočeš — na ulico, v deloma še nerablji vih stanovanjih za m o rej o os trti le oni, kteri za dotična ,,Btauovanja*' v barakah plačajo dvojno ali trojm avoto prave vrednosti. Zopet druga vrata nesramnih špekulantov pri* dobiva ogromen dobiček b tem. da pokupijo zemljišča, ua kterih at stale pred nevihto hiše nepre možnih pnaeatnikov. Slednji ao pri-morani, ker jih glad in beda v t> sili, avoje zadnje imetje za vaako ceno prodati. Nepre možni h posest ni kov j* pa sedaj v Galvea*onu vae polno. Zemljišče, ktero je vredno najmanj $1500 kupijo nesramneži po $200—250. Stanovanja v lesenih kočah, za ktere se je preje plačevalo mesečnih $15, plača sesedaj naj man je $25—30. Ljudje, ki bo že več let stanovali v nepoškodovanih hišah, morajo svoja stanovanja oBtaviti, ker ne morejo plačati stanarine, dočim morajo novodoAli najemalci vse poprave na'lastne stroške izvršiti. Služabniki hotelov in restavran-tov dobijo sedaj poleg stanovanja iu hrane še $60—75 na mesec, dočim so bili pred razdejanjem mesta r. mesečno plačo 815 zadovoljni; vrhu t^ga so pa posestniki hotelov in restavrantov še veseli ako zamorejo dobiti za d*d-> potrebnih ljudi. Sleparija s zavarovanjem. Chicago, III., 10. okt. Tajnoatna smrt 23letne Marije A. Diefenbach in sleparija z zavarovajem v zvezi z njeno smrtjo, je s prizuanjem zaprtega aokrivca Frank H. Smileya le kaj malo pojasnjena. Po njegovi izpovedi Bta oba druga jetnika dr. Avgust M. Unger iu E. M. Brown glavna krivca, ona sta baje vso prevaro izvršila. Dogovorila sta se, da si bodeta dobljeno zavarovalnino medsebojno delila in sicer bi dobil Brown $7000, a Unger $3000, dočim sta obljubila sokrivcu H. Smil^yu — kije bil le njuno orodje — $1000 nagrade. Smiley, ki je v t^j zadevi igral .ljubimca" umrle Diefenbach, ne ve nič natančnega o smrti svoje ,nevest«", ktere življenje je bilo na korist lopovom za veliko svoto zavarovano. Ker ni znano je li Diefenbach £e živa ali v resnici mrtva, je vsa zadeva prava zagouetka, vendar je samo po Srtbi umevno, da ua ljubo lopovom ni žrtvovala svoje življenje. V slučaju pa, da je mrtva, se uikakor ne bode moglo doguati, je li umrla naravne smrti, ka]ti njeno truplo bo sežgali, a pepel je vedno jeduak, toraj se tudi ne more doguati je li pepel njen, ali ktere druge oBobe. Potom nadaljne preiskave se je dognalo, ročita „Daily Mail" o krahu na duuajakej borzi niso resnična. Obrtne vrednostne listine so res v ceni precej padle, ali danes zopet šle kvišku. Rim, 10. okt. Za nadzorovanje auarhiatov v Ameriki je vlada že izdala 450.000 lir iz skrivnega zaklada. Signor Alliati je te dni b tremi detektivi odpotoval v New York Najhrže ae bode podal naprej v Chicago. Rim, 12. okt. Tukajšnji čaaniki poročajo, da ae je tatvina vrednoat* nih papirjev v zuesku 357.000 lir o kterej smo v zadnjih številkah ,,Gl;ie Naroda" poročali, že v mesecu februarju pričela in redno vsaki mesec nadaljevala, kajti do-tični vrednostni papirji bili ao redno vsaki meaeu na borzi v Pariza prodani. Domneva ae, da ae je tat vino vršila na ukaz necega italijanskega kapitalista. Ako je to poročilo resnično, bil je ulom v papežev zaklad le navidezen, b kterim ao lopovi sodnije prevarili iu tem ložje pete odnesli. V Vatikanu vlada splošua razburjenost, vendar je škoda, ktero ao tatovi napravili v primeru z ogromnim v Vatikanu nakopičenim bogastvom prav malenkostna. Drobnosti. Cesar po slovenski zemlji „Soča" od 27. sept.. piše: V Divači sprejme cesarja namestnik. Na kolodvor pride šolaka mladina. Slovenske trobojnice bodo pričale cesarju, da je prišel v slovensko deželo. — Enako bo v Sežani in Nabrežini. Na pcvratku Be ustavi v Nabrežini. Tam ga pozdravi naše slovensko ljudstvo. Čudno, da cesar ne pojde v Trst. Tržačanje ga niso povabili, dasi bo tako blizu. Država trosi za Trst milijone, a Tržačaui ue marajo, da bi prišel cesar pogledat, kam gre avstrjski denar. * Ustrelil ga je v noge. — Na meji v bližini Nogareda je Btal na mednarodnih tleh neki laški finančni Btražnik, in ne daleč od njega je prišel ueki avstrijski redar v civilni obleki s puško na rami. Ker je brio precej megleno, Be nista videla. Ko pa se je začel premikati laški finančni stražnik, je zavpil avstrijki redar nad njim, naj obstane. Ker tega ni storil, je pomeril b puško uanj ter ga vstrelil v noge. * * * Vlak je povozil 23. sept. 36letne-ga črevljarja Josipa Romanina iz Gorice, ki se je napotil omeujeuega dne v Kormin k tomboli. Ponesrečenega zapazil železniški čuvaj blizu pokopališča v Muši. Prišel je pod vlak, ki vozi iz Kormina ob 2 10 pop. Kako se je prigodila ta nesreča, o tem se ueve nič gotovega. Nekteri pravijo, da je padel iz železniškega voza in da je ponesrečil; drugi zopet trdijo, in ljudsko mnenje je, da s-> je zgodil zločin. Ro-manin Be je baje vračal iz Kormina v diužbi z nekim ForchiasBinom, a kterim sta se na potu baje zbeaedila, in ga je poslednji vrgel pod vlak, ki je ravno prihajal iz Kormina. Furchiassin se je takoj vrnil v Kormin, češ, da o času uesreče ni bil z Rumaniuom. Toda zdel se je sumljiv in zaprli so ga. — Ponesrečenega bo takoj prepeljali z vlakom, ki odhaja z Gorice ob 2.30, v koreninsko bolnišuico, kjer je radi preobilne izgub-) krvi umrl. Zapustil je vdovo s tremi nedoraslimi otro-čiči. * * * Bohinjska železnica. —21. aept. ao pričeli s prvim pripravljalnim delom za predor skozi Bačo. Ta kozvani „Kolbaprodor" je začelo kopati 20 delavcev-domačiuov. Pri-četek dela bo naznanili a alavnoat nim streljanjem. * * * Utopljenka Alojzija Kszlevear je Blažila v goatilni „pri Sokolu' pred Sk» fijo. Dne 16. aept. popo-ludne je bila ae evojo sestro, ki alaži tudi v Ljubljani, skupaj pri gugal nicah v Latermanovem drevoreda, a je tej rekla, da je še v službi, da pa misli izstopiti iz službe. Gospodinja njene sestre je takrat opazila, da je bila zbegana. Verjetno je, da je sama akočila v vodo, ker ae je bala iti domv, ker je bila drugem atana. * * * Žganjarjev konec Zidar Andrej Moškrc iz Dobrunj ae je 17. aept. tako nalil žnanja, da je še tiati večer ua uekih svialih v Vod m a ta amrl. * * * Anarhist? — Neki delavec v Ljubljani je kazal v kavarni v zadnjih dneh avojema prijatelja bodalcew češ, da ima isto pripravljeno, da koga napade. To je prišlo do afies redaratva, ktero je prijelo delavca na kolodvora v Ljubljani ter naftlo reB pri njem bodalce. V Ljubljano je bil došel ta človek z Reko. Mož ae imenuje Umbeto Nemec, je rojen na Reki, pristojen na Kranjsko, V Ljubljani je delal kot mehanik. Bodalce ja kazal res v pijanoati, rekoč, da je za nekega prijatelja-kamnoaeka, ki pa je odšel iz Ljubljane. Sedaj ga iščejo. V Nemčevem stanovanju ao vse preiskali, ali našli niao ničesar; zato se bo imel zagovarjati le radi tega, da je naredil in imel prepovedano orožje. * • * Reka v temi- 15. aept. t koli 7 ari zvečer so na Reki v loki in v mestu nakrat ugasnile vse električne svetilke. Mnogo prodajalnic aomerali zapreti, ker niao imeli plinovih svetilk. V luki bo si pomagali z barvastimi svetilkami. Okoli 8. are pa ao bb zasvetile električne svetilke iznova. Slovencem in Hrvatom priporočam svoj SALOON, 564 Centre Ave., Chicago, III., v kterem v^dno točim svežu pivo, dobro vino in whiskey. Prodajam tudi na debelo avstrijske virzinke po nizkej ceni. S poštovanjem Lenard Puh, 564 Centra Ave.. Chicago 111 Vina na prodaj. Dobra črna vina po 40 do 55 ct. galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 ct. galoua s posodo vred. Manj nego deset ga Ion ni naročiti, ker jih nemorem poslati. Z vsakim naročilom naj se mi blagovolijo poslati novci ali Money Order. S spoštovanjem: m ^ it- «i -m „ , Nik. Radovich, Toso Ilic, sila drzen ropar v Sre- 7n0w__.e. c c- A . . , . . j . . . 702 VermontSt.,San Francisco,CaU mu, je koučno vendar padel pravic? I -—-----' v roke. Iz Vukovarja poročajo, da 1 |TT||| II fl H |Y| ga je 13. sept. v Pustih Lazah zalo- HI I K II \ I Slovencem in Hrvatom v Rock Springs, Wyo., in okolici priporočava najin saloon, v kterem vedno točiva sveže pivo, vino in whiskey, ter imava na razpolago fine smotke. Dalje ae lahko ua nasobruevBak rojak v bližini gle-dčpošiljanja denarjev v staro domovino in gledč parobrodnih liatkov, kar sva v zvezi z g. Fr. Sakperjem v New Yorku, lahko vsakemu ceno in točno postreževa. Za obilen obisk se priporočata: Dalapicola in Fr. Keržišnlk, Rock Springs, Wyo. til neki orožnik. Ilič je zlezel na drevo, a orožnik ga je U9trelii. Sremaka okolica bo imela poslej mir. • • • Lonbet na slikarski razstavi. Francoski ministerski predsednik je velik nasprotnik slikarskih razstav. Vselej postane nervozen, kadarkoli mora med slike. Nedavno ai je moral gledati „salon de refuses", salon zavrnjenecev. Ko se je približal neki sliki, je uskliknii jezen: „Kako se more razstaviti takala packarija?" Ravnab-jl raz Btave je zarudel iu pošepetal Lou-betu: „Za Boga, slikar stoji tik Vas!44 Loubet pa je nato glasno vprašal: „ Kdo je slikal to sliko?-1 Ravuatelj mu predstavi slikarja; a Loubet mu je dejal veleprijazno ; Oprostite mojo ostro kritiko! Jaz sem Gaskonec, a pri nas je uava-da, da ono, kar hočemo kupit', najprej grajamo. Koliko stane slika?41, -— ,,Dvajset tisoč frankov", je odgovoril slikar. „Tako?4* je strmel Loubet; ,,a na sliki stoji samo 10 tisoč frankcvl44 Slikar se je nasmehnil in rektl: „Da, gospod predseduik, toda jaz sem Norvežan in pri nas je navada, da ponujam« slike za polovico cene, za ktere j b hočemo prodati.44 Loubet je čut I, da ga je slikar kaznoval za hudi kritiko, a vendar ukazal tajniku naj plača slikarju 20 tisoč frankov ni ca ran je, pač samo doLre volje je {»treba pri POŠILJANJU L)K-N A KJ E V V STAK() IX IMOVINO "in gotovo ie najhitreji in najceneji v [»ošiljanju (Ienar-jey: FRANK SAKSEK, 109 Greenwich St., i New York. Svoji k svojim! Podpisani se priporočam bratom Slovencem iu Hrvatom, da blagovolijo obiskati moj ssuLooirn., v kterem točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey, kakor tudi druge likere in prodajam fine smodke. Nazuanjam tudi, da pošiljam denarje v staro domovino po nizkej ceni in sem v zvezi z g. Fr. Sakser-jem. S spoštovanjem Martin Verzuh, CreBted Butte, Colo. Jacob Stonich 89 E. Madison St., Chicago, 111. I (I 1 I Slika predstavlja uro za dame z /a\ dvoj'lim pokrovom ( Bobs Case) in S fc » najboljši pokrovi ae zlatom pre- I t- sjnjuni (Goldfield) in jamčim za- % D e 20 let; kolesovje je Elgin ali V. altham ter velja samo Listnica nrednisiva. Rojakom odpošljemo sedaj zi $20.35 100 kron avstr. veljave, pri dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. G. Ivan B. v A., Pa. Citali smo v enem liatu o propovedi prečaB'. gospoda škofa Trobca, toda mi fe neč- mo v kranjske zadeve vtiknt«. naj Be aami doma poravnajo. Besede prečaat. gospoda gledč nabiranja posvetu* ga premoženja med duhovni bo krasne, in bo tudi zato df-želo na mestu, da se ue bi otroci krstili v imenu petaka, ali čaBtiti gospodje poleg svojega vzvišenega posla bavili z raznimi buainessi ka kor mešetarenjem, bankarskim po slom, prodajo tiketov in lovenj« komisijonov in ae ozrli na drug«-ljudi, ki morajo tudi živeti. D« OŠ (Ž da c& m ■M ■Jj ■iž M m M Ji y Ji Vi i -Jiv-tVitvU SVOJI Tt SVOJIM! J. GLOBOKAR, M. P. CO. ELY, MIN. priporoča Slovencem in Hrvatom svojo novo T^aOVIlTO. Pri njem je dobiti: OBLEKA ZA M0ZKE. ŽENSKE IN DECA: RAZNOVUSTNO OBLI ALU; PEKIL0, OVRATNIKI, KLOBUKI; HIŠNA IN KUHINJSKA OPRAVA. V edno sveže GEOCZEIJE. Vse blago po najnižji ceni ; postrežba hitra. Pismena naročila naj sc pošiljajo na Box 371. Pošiljam denar v staro domovino, posredujem prodajo prekomorskih vožnjih listkov, v zvezi sem v New Yorku z g. Fr. Sakserjem. Slovencem in Hrvatom, prijateljem in znancem se priporočam v mnogobrojen obisk in naročila. S spoštovanjem J. GLOBOKAR, M. P. C0. MMMm^^MlZSMlZEMSMMM&MSMMM M i Hestna braniMca y Novem Hesm 1 H obrestuje vloge od prvega prihodnjega meseca, M | PO 4:0|o | HI ter sama plačuje rentni davek. j® Dolenjcem se pri tej hranilnici ponuja lepa prilika Ste-J® denja. Vsakdo dobi hranilno knjižico. Denarje lahko vsakdo pošlje po kakej banki; g. FRANK 9 SAKSER & CO. („Glas Naroda") posreduje tudi za Slovence. ijaHBii^^ ulOI' Jluli O-OJ Njegov drug. )Povest iz življenja avstralskih zlatoiskalcev). (Dalje.) Dalston podal ae je v dan hoda oddaljeno naselbino zlatoiskalcev ..Devil's Creek'4, tam ga ni nihfie poznal; tu je kupil malo vrečo zlatega prahu, kteri ni bil drag i a se je že drugo noč vrnil. Med tem časom je Jim marljivo delal, Bkopal je v rovu globoke jame, avBtenabje izdolbel luknje, tu notri sta vrgla par pesti zlatega praha, na to par lopat peska in zopet zlati prah itd. dokler niso tla in stene zado-bile zopet ono lice, kakoršuo je bilo spočetka. To početje ni nihče opazil, kajti njihov rov je bil prilično oddaljen od ostalih in le redkokedaj ju je kedo ol-iekal, kajti Dalston je bil vedno na pretep pripravljen in zaradi tega se ga je vsakdo izogibal. V ,,Devil's Creeku" igral je Dalston vlogo bogatiua, kteri hočf kupiti jamo in na ta način se mu je posrečilo dobiti par krasnih „nuggetov" (koscev zlata) kot uzo-rec za svojega druga. Kmalu na to sta pričela po gostilnah kazati „nuggete" in zlati prah, zatrjujoč, da je isti iz njihovega rova kar je ljudem sila ugajalo. Kmalu se je raznesel glas po okolici, da sta ž^ dovolj zlata nabrala in da nameravata naselbino ostaviti. Naravno, da se jima je nudilo kupcev v obilici, kajti vsakdo je smel v rovu za poskušnjo grebsti in vspeh je bil samoumevno veduo ugoden. Toda lopova zahtevala sta za rov tako ogromno svoto, da je le večim zla-toiskalcem v družbi bilo omogočeno kupiti rov, kar ee je konečno tudi zgodilo, na kar sta se lopova pripravila, da čim preje ostavita zlate pokrajino. ,,Kupčija je bolje vspela, neg-sva pričakovala," dejal je Dalstcn, ko sta korakala po gozdu med vitkimi eukaliptami. „Radoveden sem, kako se nama bode nadaljni posel obnesel?" Jim Forster ni bil več tako samozavesten kakor spočetka. ,, Taz ne vem," odvrnil je dvomljivim glasom, ,,jaz mislim, da bi bilo skoro bolje, ako bi Patu rov -je odvzela, na nikakoršen način tukaj dolgo ne smeva ostati, ali da bi ti one ,,nuggetect v jami pustil, potem nama ne bi nikdo mogel pre-varedokazati, ali tako bodo prevaro takoj zapazili in naju nemudoma zasledovali, a oni imajo konje, do-čim sva midva peš." „Strahopetnež!norčeyal seje Dalston. „Jaz mislim, da ljudje tvojej srčnosti več zaupajo, nego ti sam, kar Be mene tiče, vem, da se me vsi boje. Jaz ne bodem ni trenotek premišljal in takoj ra nje streljal ter svoj cilj tudi pogodil, kajti Jack Dalston ni še nikoli zgrešil svojega cilja." „Toda spočetka si baš ti silil za postavno postopanje." „Dokler mi nisi ti pojasnil, da nama to ne prinese nikacega dobička, evo ravnal sem baš po tvojej volji, kar se pa ,,uuggetoV tiče, to te pa prav nič briga, kaj morda misliš, da sem zlato ukradel radi tega, da ga ljudjem podarim. Ako bi ma pri tem kočljivem poslu kedo zasačil, bi že davno visel, kajti zlatoiskalci v Devil's Creek ne poznajo nikake šale." „Iu oni v Oukapariuga tudi ue", pripomni Jim. ,,Baš zaradi tega nama ne preostaja drugo, nego molčati in dalje potovati." Zopet sta šla dalje, Dalston pogumno, a Jim nekako buzljivo. Oba je nadlegovala bojazeu, da ae 11+ skregata, jedeu drugemu ni zaupal, ostala sta veduo skupaj iu tako nista preiskala pot, po kterej je hodil Pat in ujegov drug. To dejstvo ju je prisililo, še dalje ostati v bližini za uju toliko nevarnega zlatega polja. Po dnevu sta se skrivala ▼ gozdu, po noči nista smela zanetiti og»nj. Jeden se je bal drusega bolj nego skupnih so-vražmkov, ako se je kedo izmed njijo v legel k počitku si ni upal zatianiti očesa iz Btrahu, da ga nje gov lastni drog ne umori. V takem položaju nahajala sta t« T gozdu do veOera druzega dne, kar zaBliŠita v bližini ropot konjskih kopit in glasove jezdecev. Malo krdelce dobro oboroženih zlatoiskalcev jezdilo je memo njihovega skrivališča. Toraj so v On-kaparingi našli njuno prevaro in sedaj ju iščejo, da ju linčajo. Na sedlu prvega jezdeca pritrjena je bila vrv. ,,Izborna priprava!" smejal se je Dalston, ko so jezdeci zginoli v gozdu. Jim Forster mu ni ničesar odgovoril, on je strahu obledel, kajti počivala sta takorekoč pod svojimi lastnimi vešali, ker slednje dievo več milj na okrog zamore postati njuna vešala. Vsa srčnost ga je mahoma OBtavila. Dalston se baš zaradi tega veselil, kajti želel se je bojazljivega tovariša znebiti in mu je zaradi tega pripovedoval vsakojake stvari, vsled česar se je Jimov strah še povečal. Po noči zanetil je Dalston ogenj, kraj kterega se je v lege]; Jim je Bicer ugovarjal, toda Dalston ga je le zasmehoval. Ni še dolgo počival, ko je zapazil, da se je Jim vedno bolj oddaljeval od ognja in konečuo zginol v temnej noči. Sledil mu je neopa-zovau in kmalu se je prepričal, da je .Jim utekl. Več tudi ni zahteval, temveč povsem mirno se je vrnil, pogasnii ogenj in zaspal. Ze pred solnčnim izhodom ostavil je ležišče, ter poiskal uovo skrivališče, kjer je pričakoval kako Be bode vsa stvar razvila. Se le četrti dan po tem dogodku opazil je ob jutrajui zarji Patovega druga, ki je že po noči ostavil Onkaparingo. Mladenič je nosil težko vrečo na hrbtn. ,,Zlato," šepetal je Dalston, na njegovem obrazu odsevale so vse one strasti, ktere vodijo človeka do najnesramnejših činov. Ako ue bi hotel dobiti še več zlata v Pato-vem skrivališču, ubil bi mladeniča na mestu, kajti on Bi ni želel dru zega nego neizmerno bogastvo. Cim je Joe memo njega prošel, sledil mu je v primernej daljavi z uajvečjo pozornostjo. (Dalje prihodnjič.) Smesnice. V n e w 3T o r š k e m g i m u a-ziju. Profesor: „Kako je našel Krištof Kolumb Ameriko?"— Dijak : „Prišel je--s Christopher Ferry in — iu se je peljal dalje s Columbus Avenue Caro —" Dober otrok. Mati: ,,Kaj pa počneš Slavko?" — Slavko (ki umiva pri potoku šibo) : ,»Umivam šibo, da ne bodo moje nove hlače umazane." Zvito. A.: „S kom hranite vaše male kanarčke?" — B. : „Z rumenjakom jajc." — A.: ,,Ah, sedaj razumim, čemu so rumen i." Iluzije. Prosjak ( ki je našel prazuo denarnico) : ,,Sedaj — ako bi bila polna, iu da bi jo pošteno vrnil, potem dobil nagrado, za nagrado kupil bi si srečko in dobil glavni dobitek, — potem bi me gotovo nihče več ne zaničeval, kadar bi — prosjačil." Tudi poklic. Sodnik: ,.Gospod priča, kaj je vaš poklic?" — Priča: ,,Nič, jaz živim od mojega premoženja." — Soduik: „Toraj vi se uiate nikoli za kako stvar zanimali?!' — Priča: ,,Vendar, — jaz sem olikani lajik." Nedolžnost. Soduik: „Vi ste že zopet tukaj ? To je veudar strašuo, vi kradete kakor krokar." — Tat: „Gospod sodnik, jaz pr< ti temu nič storiti ne morem, kajti tudi moji roditelji so bili — krokarji!" John JVIaurin slovenski ;po^r?eTp-n i Isz (Unter taker) se priporoča Slovencem in Hrvatom v Calumetu iu okolici za prirejeva-nje pogrebov, maziljenje in vse v mojo stroko spadajoče opravke. JOHN MAURIN, Lanriam, Mich. J9..J9 W W. V V W Bratom Slovencem priporočam svoj lepo urejen saloon German&Anstrian Headquarters Točim izvrstna vina in raznovrstne druge pijače in hnam uu razpolago fine smodke in postrežem s izbornimi jedili. Za obilen obisk se priporoča „ Daniel Radatovich Pikes Peak Ave., Florence Colo. Slovenske knjige. Ker imam sedaj zopet popolno zalogo knjig raznih založnikov in so zaznamenovaue v mojem ceniku in Se mnogo novih, se priporočam cenjenim rojakom za daljna naro ročila. Cenik pošljem poštnine prosto. Datje prodajam tudi ŽEPNE ure in verižice itd. po zelo nizkih cenah. Denar naj si mi blagovoli naprej poBlati, male zneske se lahko pošlje v poštuih znamkah. math: pogorelc, 5102 Butler Street, _ Pittsburg, Pa. Josip Losar v East Helena, Mont priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalie-VINO, FINE SMODZE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. ' JOHN GOLOB 203 Bridge Street, v Jolietu, III., izdelujem KRANJSKE HARMONIKE najboljše vrste in sicer: 2. 3. 4. do 5. glasne; cena 2 glasnim je..............S18 do 40; cena 3 glasnim........$25 do 80; cena 4 glasnim. .. od $55 do S100; cena 5 glasnim.... od $80 do $150. Na željo rojakov uglasujem orgije ,,sharp" ali „flat": f, e, d, c, a, h, kakor si kdo želi: Nova spričevala. Spoštovani prijatelj! — Prijel sem vaše harmonike in se vam za nje lepo zahvaljujem; prav po volji so mi in tudi drugim dopadejo, ko jih slišijo. * Box 113» Walkerville, Mont., Peter Spehar. Dragi prijatelj! — Naznanim ti, da sem prejel harmonike. Strašno me vesele in reči smem, da se nisem nadejal tacih. Kes me stanejo čez $50, a sedaj jih ne dam za S100. — Zato se ti tako lej>o zahvaljujem, ker so harmonike tako močne in posebno v glasovih, ki se prav uohro ujemaj*.*. — Rttjaki, ki želite imeti dobre orgije, obrnite se tia moža, ki vam l>obro postreže. — Večkrat sem že vi del tvoja spričevala v naših slovenskih listih in prosim te, da tudi mojega uvrstiš meti nje če te je volja, zakaj tacega moža moramo ceniti. Leadville, Colo., A. Križman. Spoštovani g. John Golob! — Vaše harmonike sem dobil in sem tudi ž njimi zadovoljen, ker so prav močno izdelane. Bienville, La., Jakob Skrbic. Dragi prijatelj John < jolob! — Prejel sem tvoje harmouike in ti naznanjam, da sem za-dovljen i njimi in da se mi glasovi prav dopadejo. Crested Butte, Colo., M. Sodja. GOTOVE lenarje najceneje kupiš pri F. SAKSEKJl 109 Greenwich St., New York. Bremen tocH^ii Bahnhofgasse štv 29 Bremen. jedina slovanska tvrdka, ktera potnike iz Bremena v Ameriko samo z brzimi in poštnimi parniki pO zmernih cenah odpremljuje Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij. Slovenci in Hrvatje ue opuščajte pri Vašem potovanju v Evropo s^ oglasiti dospevši v Bremen v našnj pisarni, kjer si denar najbolje zme-njati zamorete, ter bodete na najboljši način v domovino odpravljeni. Ako bi Vaši sorodniki ali znanci radi k Vam v Ameriko potovali, tndaj jim pišite, da naj se samo na nas obrnejo; pri nas bodo dobro poučeni, kaj amerikauska postava zahteva, da ue bodejo vrnjeni in s tem detssr zastonj zavozili. Oglasila in vprašanja odgovarjajo se v vseh jezikih takoj, točno in vestno. KAREŠin STOCKI, BREMEN, BAHNHOFGASSE 29. XNAIITH, NAGHOD & KUEHNE No. U William Street. Prodaja in pošilja na v«e dele sveta denarne nakaznice, neniic*, in dolžna pisma. Izposluje in isteijnje zapuščine in dolgove. f Slovanskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik GK ITV^IISr POTTTTiTT sedaj nastanjeni zdravnik na So. East Cor. loth & Walnut Str., in N. W. Central & Park St., Kansas City, U. S. A. Bivši predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih zmožnostij pri tamošnjem ljudstvu« DR. G. IVAN POHEK se priporoča slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstnih notranjih kakor tudi vnanjih boleznij. Dr. G. Ivan Potek se je pokazal izredno nadarjenega^zdravljenju žensk in otrok ; v tem je nedosegljiv. -VSI ONI - kateri nemorejo osebno priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, koliko je stara bolezen, in on dopošlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, tla je bolezen neozdravljiva, pove to dotični osebi, ker neče, da bi kdo trosil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. I. POHEK \ - VS^KFVTTT KATEREMU PRIDE V ROKE. a- .Ce|>)eni zdravnik : — Oslobodili ste me iz hude bolezni in l«?po se Vam zahvalim, Živeli se dolga leta za pomoč vseh rojakov, kateri se na Vas obrnejo. J. LAVRIČ, Joliet, 111. Spoštovani gospod t — OsvedoČil sem se, da Vaš svet in zdravila pomagajo vsem, kateri se na \ as obrnejo. Nimam besed, s katerimi bi se Vam mogel dosti zahvaliti za ozdravljenje revmatizma, na katerem sem trpel 20 let. Velika Vam hvala. L. GLAVINIČ, Lead City, S. D. , , . Spoštovani gospod :— Trpel sem več let na not rajni bolezni, tako, da nisem več motrel delati, da bi kaj zaslužil. Kadar sem pa vzel Vaša zdravila, sem bil zdrav za kratek čas Mnoga in mnoga Vam hvala. M. BANDULA, Omaha, Nebraska. Dragi dr. Pohek t — Imel sem dosti zdravnikov v moji težki bolezni in potrošil sem dosti denarja, pa vse brez pomoči, trpel sem dolgo časa na naduhi f Asthma) in Vi ste ma dobro ozdravili, za to sem Vam dolžan največjo hvalo. T. GOLDAŠIČ, Kansas City, Kans. Dragi dr. Pohek: — Naznanjam Vam, da je moja žena sedaj hvala Bogu in Vaši pomoč, povsem zdrava in vesela. Mnogo se Vam zahvaljujemo. Ako bi jaz siromak preie vedel, ne bi bil brez koristi potrošil $bo za amerikanske zdravnike. — Kadar liodem kai potreboval, vem se na koga obrniti. S spoštovanjem Vaš M. LESIČ, Moyer, Pa. Svedočim, da poznam dr. G. J. Poheka več kakor 15 let, bil je moj domači zdravnik-pnporočam ga za najboljšega zdravnika v Ameriki. PETER ASMUSEN, Wamego, Kas. Kaj pravi Hon. GEO. TROUT, predsednik banke of Kansas, v Wamego, o zdravniških sposobnostih dr.Poheka in njegovega društvenega in tinancijelnega stanja: „Dr. Pohek brez vsake sumnje je jeden najboljših zdravnikov v Ameriki; 011 je storil za mene več nego kdo drugi v moji bolezni." Poznam ga dolgo časa in priporočam. Geo. Trout, Wamego, Kas. ... .GnsP. zdravnik Pohek! Od kar sem pričel jemati Vaša zdravila, počutim se veliko boljše m vidim, da bodem brzo popolnoma zdrav. Vaš N. BaRač, Roslyn, N D Spoštovani gospod: Bil bi Vam pisal preje, pa sem čakal, ako mi če biti boljši; sedaj pa \am naznanjam z zadovoljstvom, da so mi Vaša zdravila pomogla in sem popolnoma zdrava. Stfkan Petrašek, Frugality, Pa. NASVETE DAJE ZASTONJ! Ne pozabite priloži znamko za 2 ct. za odgovor. Vsa pisma naslovite na: DR, Cr. IVAN POHEK, Post Office Boxes 553 & 563 KANSAS CITY, MO. U. & PAUL SOHNELLER. Notary Public v Calumetu, - - Mich., nazuanja, da je pričel poslovanje, ter bh Slovencem iu Hrvatom priporoča za oskrbovanje v pravnih poslih v stari domovini. Pisarna: 521 Piit<; Street. iumfriimifwip. i ^ IZVRSTNE SMODKE! Vržinke z slamo, $20 tisoč komadov. Carniolia Beauty (Kranjska lepota) $20 tisoč komadov. Seed Cigars S14 tisoč komadov. Dobiti so pri meni tudi fine smodke od $14 do 840 tisoč. Za mnogoštevilne oaročbe ee uljudno priporoča: F. A. DUSHEK, Office: 1323 2nd Ave., New York. Compagnie Generale Transaflantique. Francoska parobrodna družba. DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SVICO-INNSBRUK LJUBLJANA. I'OST M PARNI KI S' > : na dva vijaka.......... ,,La Lorraine", ,,La Savoie", ,, l.a Touraine", ,, L" Aquitaine", ',,l..i Hretagne'% ,.1-a Canipagne' ,,La (laseogne" fJ • 2.000 ton, 12.000 ,, 10.000 ,, 10.000 ,, Sooo So.*. ,, Sooo 25.000 konjskih moči. 25.000 12.000 ,, ,, 16.000 ,, ,, (>000 ,, ,, 9000 ,, (> 9000 Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča £tv. 42 North River, ob Morton Street; La Lorraine La Breiagne L'Aquitaine La Touraine IS. okt. 25. „ 1. nov. 8. 1900. 1900. 1900. 1900. La Gaecogne I.a Lorraine L' Aquitaine 15 22. 29. uov. 1900. 1900. 1900. Prvi razred v Havre $55 in višje. Drugi razred v Havre 842.50 in vifije. Glavna agencija: 3-2 BROADWAY. NEW YORK. RHU STAR LIJVB (prekmorska parobrodna družba ,,Rudeca zvezda") vozi naravnost iz SEW Y0RW V AntWERPE» voz, naravnost ,z pH|UDELp|||E „ A„TWERpE| prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki: „VATEELANDna dva vijaka, (se gradi),......12000 ton ..BEELAND" na dva vijaka, 52000 ton „KENSINGTON", na dva vijaka, 0669 ton na dva vijaka, 8607 ton ..FRIESLAND",......7116 tun. „WESTEENLAND'\ .... 5736 ton. ..NOOBDLAND"......57^ ton. pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana naU boljša postrežba. Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike iz all v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako sr^Jo opoludne od pomola št. 14, ob vznožju Fulton St. — Iz PHILADELPHIA veako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listKov seje obrniti na: International Navigation Company 73 ste'/o^o^^n^^^^^^^n ~ Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. Holland-America Line (HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedlnjenih držav med New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer. POTSDAM, |>arnik z dvojnim vijakom, 12500 ton. STATENEAM. parnik z dvojnim vijakom, 10500 ton. ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijak win. t, ... 8300 ton. Parniki: JffAASDAK, SPAAENDAM in WEEKEND AM. Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi cene glej na posehej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v Trstu, št. 7 Prosta luka Inomostu, 3 Rudolfstrasse Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona. Parniki odpljujejo: Iz ROTTERDAM A vsak četrtek in iz NEW YORKA vsako-soboto ob 10 uri zjutraj. Holland ameriška črta 39 Broadway, NEW YORK. 86 La Salle St., CHICAGO, 111. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER, 109 Greenwich St., New YoHT,