GLASILO SZDL LJUBLJANA MOSTE-POLJE Vlil. LETNIK FEBRUAR 1967 CENA 0.30 N. DIN (30 S. DIN) 2. ST. Glasba je eden najmočnejših kulturnih dejavnikov RAZGOVOR Z RAVNATELJICO GLASBENE SOLE MOSTE POLJE Zapisano med pogovorom Nedavno tega je obiskala našo občino skupaj z nekaterimi člani sekretariata glavnega odbora SZDL predsednica GO SZDL Slovenije Vida Tomšič. Po ogledu kemične tovarne in toplarne so imeli gostje v prostorih VVZ Angelce Ocepek razgovor # predstavniki družbenopolitičnih in gospodarskih organizacij naše občine. V sproščenem pogovoru so bili predstavniki glavnega odbora seznanjeni z nekaterimi poglavitnimi problemi gospodarskega, družbenega in kulturnega življenja naše komune v preteklem obdobju. Kakšni sta vloga in namen vašega zavoda? Glasbena šola Moste-Polje je glasbeni zavod, ki je bil ustanovljen po osvoboditvi z namenom, da omogoči glasbeno šolanje mladini na območju naše občine. Delovne prostore ima v Mostah, Polju, Hrušici in Zadvo-ru. Na šoli se uče učenci klavir, violino, klarinet, saksafon, pozavno, trobento, tolkala, kitaro, harmoniko in solopetje. V zadnjih treh letih smo vpeljali tudi pouk blokovske flavte, ki se je lahko začno učiti otroci že v šestem, sedmem ali osmem letu starosti. Vsi učenci šole so dolžni hoditi tudi h nauku o glasbi. Naši najmlajši so razporejeni v tri pripravnice, in sicer po starostni dobi petih, šestih in sedmih let. Tu jih vzgajamo s petjem, ritmiko in Orffo-vimi inštrumenti, kar vse služi tudi kot priprava za poznejše učenje vseh inštrumentov. Posebno pozornost posvečamo skupinskemu igranju. Imamo mladinsko godbo na pihala, harmonikarski orkester, godal- Šola na Prežganju v novi obleki Ena najbolj odročnih vasi v občini — Prežganje — bo letos dobila obnovljeno šolsko poslopje. Zasluga za obnovitev šole gre poleg drugih predvsem domačinom. Le-ti so s samoprispevkom in prostovoljnim delom prispevali dobršen delež k njeni obnovitvi. Pripravili so okoli 63 m* 2 3 4 peska, les za ostrešje, porušili stare sanitarije ter izkopali potrebne nove temelje. Predvidoma bo šola nared do julija. Grajati pa je treba dejstva, da občinska skupščina Litija ni izpolnila obljube o nakazilu opreme za šolo in je s tem pri volivcih prišla v slabo luč. Hvalevredna je tudi pobuda Zavarovalnice Ljubljana, ki je prispevala za obnovitev šole 2.000 novih dinarjev. Pa tudi kemična tovarna Arbo v Podgradu, ki ima patronat nad to šolo, je priskočila na pomoč. Seveda pa bo največji delež krila občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje, ki je že prispevala iz proračuna 200.000 novih dinarjev. Obnovljena šola bo za Prežganje vsekakor pomembna pridobitev. Upati je, da se bodo odslej v njej učenci bolje počutili in da bo tudi kulturno življenje bolje zaživelo. ni ansambel in občasne skupine: kvartet, trio itn. Imamo tudi mladinski vokalni oktet. V letošnjem šolskem letu snujemo ansambel kitaristov. Naš oddelek v Polju pripravlja godbenike tudi za papirni- Kitara je v zadnjem času zelo popularen inštrument ški pihalni orkester v Vevčah. Sola se nenehno bojuje za vzgojne vrednote in resna umetniška prizadevanja. Na podlagi 1. člena temeljnega zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Ur. 1. SFRJ št. 10/65), 1. člena zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Ur. list SRS št. 29/66), 3. člena zakona o mestih, ki so razdeljena na občine (U. 1. SRS 11/64 in 36/65), 27. in 47. člena statuta mesta Ljubljana (Glasnik št. 38/64) je mestni svet Ljubljana na svoji 24. redni seji 28. decembra 1966 sprejel odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na območju mesta Ljubljana. S tem odlokom se uvaja na območju mesta Ljubljana obveznost plačevanja prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Za mestno zemljišče se po tem odloku šteje zazidano in nezazidano zemljišče v ožjem gradbenem okolišu mesta Ljubljana po predpisih o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč. Prispevek plačujejo uporabniki poslovnih in drugih prostorov, ki se uporabljajo za gospodarske in druge dejavnosti, uporabniki stanovanjskih prostorov in garaž ter uporabniki stavbnih zemljišč. Ali je pri mladini naše občino dovolj zanimanja za učenje glasbe? Naša mladina želi in potrebuje široko glasbeno kulturo. Želi sprejemati glasbene vrednote, spoznavati glasbene prvine. Zato potrebuje načrtno glasbeno vzgojo in aktivno muziciranje. To ji v glasbeni šoli v polni meri tudi nudimo. Zanimanje je zelo veliko. Bi morda lahko kaj povedali o delu glasbenih pedagogov? Velika odgovornost sloni na naših glasbenih pedagogih, ki usmerjajo glasbeno kulturno poslanstvo v naši občini. Predvsem morajo glasbeno izobraziti mladino, ki se je za to odločila, in jo pritegniti k aktivnemu poustvarjalnemu ali ustvarjalnemu delu. Ne manjša naloga pa je pritegniti to mladino k aktivnemu poslušanju glasbenih stvaritev. Ena važnih nalog je tudi izobraziti dobre glasbene amaterje, na drugi strani pa pripraviti godbenike za študij na višjih in visokih šolah. To delo lahko opravi le napredno glasbeno šolstvo. Pravi glasbenik mora globoko poseči v probleme glasbenega dogajanja našega sodobnega življenja. Poleg tega mora biti naše delo privlačno, zanimivo, sproščeno in učinkovito. Nadaljevanje na 4. str. Kakor je znano, se bodo tako nabrana sredstva v posamezni krajevni skupnosti tudi izkoriščala v glavnem na področju te skupnosti. V ta namen bodo vse krajevne skupnosti izdelale programe trošenja sredstev namensko za dela, katera je mogoče financirati iz tega prispevka (predvsem popravilo in rekon-Nadaljevanje na 2. str. ODLIKOVANJA OB DNEVU JLA Ob jubilejnem prazniku, 25-letnici ustanovitve JLA, je bila na sedežu občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje majhna slovesnost na kateri so izročili vojaška odlikovanja nekaterim zaslužnim borcem iz naše občine. Šest jih je bilo odlikovanih z redom zasluge za narod, dva z medaljo za hrabrost, eden z redom zaslug za narod II. stopnje in dva z redom za hrabrost Dva odlikovanca sta bila odlikovana z dvema odlikovanjima. Odlikovanim čestitamo! Predvsem so se gostje zanimali za nekatere izkušnje in rezultate prizadevanj pri uresničevanju gospodarske reforme in krepitvi samouprave krajevnih skupnosti, za način zbiranja sredstev za družbeni standard, financiranje osnovnega in strokovnega šolstva ter otroškega varstva, za vlogo in mesto mladinske organizacije, za športno dejavnost in podobno. Iz razprave bomo skušali izluščiti nekatere bistvene misli, ki bodo gotovo zanimale tudi širšo javnost. Ko je stekla beseda o šolstvu in o izvajanju učnega programa, so se razpravljalci dotaknili tudi vloge, ki naj bi jo pri uresničevanju tega programa imela televizija. Seveda so tu še precejšnje težave predvsem materialne in tehnične narave, katere bo treba premostiti, dejstvo pa je, da je ta zamisel izvedljiva in ko jo bodo naše šole uvedle, bo to vsekakor velik korak naprej pri čimbolj nazornem podajanju učne snovi šolarjem. Precej so prisotni govorili tudi o vlogi mladih v naši družbi. Tovarišica Tomšičeva je menila, da bi morala biti tudi mladinska organizacija v bodoče morda tudi številčno manjša, toda idejno dovolj močna, učinkovita in sposobna, da prek svojih članov hitro in učinkovito reagira na posamezne negativne pojave in odmike, ki spremljajo mlade, ter jih idejno vzgaja. Ugotavljamo namreč, da mladinska organizacija ne more biti nekak mladinski sindikat, ki bi se ukvarjal s problemi zaposlovanja mladih, njih štipendiranja in podobno — s tem se namreč zadnje čase v precejšnji meri ta organizacija res tudi ukvarja. Prav zato bo v bodoče treba angažirati v krajevnih skupnostih starejše in izkušene delavce, kj bi se poklicno ukvarjali z vzgojo mladine. Izkušnje nas namreč učijo, da s deprofesionaliza-cijo na nekaterih pomembnih vzgojnih in družbenih toriščih nismo dosegli domala ničesar. Okrepiti bo treba družbene centre za šolsko in predšolsko mladino ter tukaj zagotoviti kvalitetne delavce tako v strokovnem kakor v moralnem pogledu. Takoj bo treba v okviru občine sklicati posvetovanje z vsemi družbenimi in vzgojnimi delavci, ki delajo z mladino. Pobudnika za to posvetovanje naj bi bila občinski komite ZK in občinski odbor SZDL. Pri občinskem odboru SZDL bo treba ustanoviti posebno komisijo za mladinska vprašanja, katere naloga bi bila, da idejno usmer- ja in koordinira delo vseh vzgojnih delavcev, ki se že ali se bodo ukvarjali z mladino. V tej komisiji naj bi delali res najboljši javni in družbeni delavci ter pedagogi, ki imajo dolgoletne izkušnje pri vzgoji mladine pa tudi veselje do tega dela. Nadaljevanje na 3. str. VSEBINA: • VOLITVE SO PRED VRATI 2. STRAN • VPRAŠANJA - ODGOVORI ZV 3. STRAN • GLASBA JE EDEN OD... 4. STRAN • POMISLI — UGANI 7. STR. • vse o Športu 8. stran Ob uvedbi prispevka za uporabo mestnega zemljišča Tov. Vida Tomšič med pogovorom s predstavniki družbenopolitičnih in gospodarskih organizacij naše občine aktualno 0 pripravah na volilve Z intenzivnimi pripravami za bodoče volitve smo pričeli v tem mesecu. Tako je imela volilna komisija pri občinskem odboru Socialisitične zveze do sedaj že več ses'ankov in posvetovanj s predstavniki družbenopolitičnih organizacij tako v zvezi s pripravami kakor tudi o evidentiranju primernih kandidatov za poslance zvezne in republiške skupščine ter primerne kandidate za zvezno in republiško konferenco Socialistične zveze. Za pripravo primernih kandidatov za zvezne poslance, katere volimo v volilni enoti, ki obsega območja sedmih občinskih skupščin, potekajo razgovori koordinirano. Volilna komisija bo predlog primernih kandidatov poimensko obrazložila in utemeljila na splošnem zboru, ki ga sestavljajo občinska skupščina, plenum sindikalnega sveta in plenum Socialistične zveze v občini. Prav tako je sklican posvet s predstavniki krajevnih organizacij SZDL in predsedniki volilnih komisij v krajevnih organizacijah, na katerem se bodo dogovorili tudi o predlogih primernih kandidatov za občinski odbor Socialistične zveze kakor tudi odbornikov občinske skupščine. Od 25. do 30. januarja krajevne organizacije Socialistične zveze skupno s političnim aktivom terena nadaljujejo z evidentiranjem kandidatov. V pripravo predlogov za kandidate smo vključili tudi vse druge družbene in politične organizacije v občini, tako da bi volilna komisija prejela čim več tehtnih predlogov za nove kandidate zvezne, republiške in občinske skupščine. V tem mesecu bomo pričeli — ob uporabi vseh javnih komunikacijskih sredstev — predstavljati volivcem predloge kandidatov. Tako pripravljeni nameravamo v začetku februarja stopiti s primernimi predlogi novih kandidatov pred volivce na zborih volivcev, kjer želimo ob sodelovanju najširšega kroga volivcev doseči podporo oziroma zbrati dodatne tehtne predloge. Že na dosedanjih razgovorih in sestankih je bilo ugotovljeno, da velika večina občanov želi, da se za občinsko kakor tudi za republiško skupščino postavi več primernih in enakovrednih kandidatov, tako da bi bila dokončna izbira lahko čim bolj demokratična in uspešna v korist nadaljnjemu razvoju samoupravljanja. To pa seveda zahteva izbiro talcih kandidatov, ki bodo v to z vso voljo in znanjem pripravljeni vlagati svoje napore. Volilna komisija je tudi ugotovila, da bi bilo zelo primerno, da so volitve opravljene na en dan, in to iz organizacijskih, političnih in tudi drugih razlogov. I. Zvezni poslanci, ki jim poteče mandat in so volijo v sedmih občinah: Silvo Hrast, Zorka Peršič, Dr. Saša Luzar, Božidar Debeljak, Danica Jakovič. II. Kepubliški poslanci: Marija Cerkovnik, inž. Saša Škulj, Avgust Vižintin. III. Odborniki občinskega zbora: Pavle Šefic, Vera Kuhar, Marjan Pičulin, Edvard Fister, Ciril Dimnik. Božo Ravnikar, Vladimir Su-šelj, Stane Bo*lta, Alojz Girandon, Alojz Komac, Franc Tekalec, Ivan Babnik. Stane Keber, Stane Bobnar, Stane Meljo, Vlado Černe, Danijel Žitnik, Albin Hočevar, Dr. Lidija Andoljšek, Bojan Kardelj. Odborniki zbora delovnih skupnosti: Vlado Dernovšek, Vlado Vedenik, inž. Nada Krivčenko-Držaj, Boris Bolka, inž. Miloš Rojec, Ivan Mrhar, Anton Peterlin, Janko Košir, inž. Srečko Berlič, Anton Iglič, Slavko Sivka, Jože Čepar, Stane Černe, Franc Šalamun, inž. Jože Bevec, Vlada Djokič, Dr. Milena Stamač, Samo Hanžič, Tatjana Jurca. IV. Predsedniki svetov občinske skupščine: Jože Počivavšek (svet za industrijo in promet), Pavle Šefic (svet za trgovino, gostinstvo in turizem), inž. Jože Mihelič (svet za kmetijstvo in gozdarstvo) Miro Ikovič (svet za obrt), Janez Jančar (svet za delo), Edvard Fister (svet za družbeni načrt in finance). Albin Hočevar (svet za gradnje in urbanizem), Alojz Girandon (svet za komunalno gospodarstvo). Dr. Lidija Andoljšek (svet za zdravstvo). Jože Zupančič (svet za socialno varstvo). Stane Možina (svet za vzgojo in izobraževanje), Anton Medved (svet za kulturo in telesno kulturo), Pia Kuharič (svet za notranje zadeve). Vlado Černe (svet za narodno obrambo). V. Predsedniki komisij občinske skupščine: Ivan Mrhar (komisija za prošnje in pritožbe), Polde Maček (komisija za družbeno nadzorstvo), Stane Keber (komisija za vprašanja invalidov in borcev NOB), Albin Mahkovec (komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja). Na razširjeni seji volilne komisije pri občinskem odboru SZDL Ljubljana Moste-Polje, ki je bila 19. januarja 1967, so bili sprejeti naslednji sklepi in priporočila: Predvsem je treba zagotoviti demokratičnost pri volitvah tako občinskih odbornikov kakor republiških in zveznih poslancev. Povsod naj se na listo postavita dva kandidata, seveda če so si kandidati enakovredni. Razpravljavci so menili, da naj bi se volitve za vsa tri predstavniška telesa (občinsko, republiško in zvezno skupščino, opravile v enem dnevu. V primeru ločenih volitev bi ta večala stroške delovnim organizacijam, kar pa ni v duhu reformnih prizadevanj. Za volitve zveznih poslancev je določen 23. april. Do konca meseca januarja naj bi bili dokončani vsi razgovori glede volitev v vseh družbenih in političnih pa tudi v delovnih organizacijah. Razpravljati velja o predlaganih kandidatih za vsa tri predstavniška telesa. V prvi polovici februarja bi bili sklicani zbori volivcev in zbori delovnih ljudi, na katerih bodo občani podali svoje mnenje o kandidatih. Kandidacijski zbori naj bi bili konec februarja in v začetku marca. Na teh zborih bi končno potrdili liste kandidatov. Na podlagi dosedanjih razprav na raznih forumih in koordinacijskih volilnih komisij sedmih občin so bili izoblikovani predlogi za naslednje kandidate za zvezne poslance: 1. za splošni zbor zvezne skupščine: Tine Remškar, predsednik republiškega zbora skupščine SRS; 2. za gospodarski zbor zvezne skupščine: Inž. Branko Hočevar, direktor rudnika rjavega premoga Zagorje ob Savi in Milan Kožuh; direktor poslovnega združenja Rudis: 3. za kulturno-prosvetni zbor: Lev Modic, član uredniškega odbora lista Teorija in praksa in predsednik sveta akademije za gledališče, radio in film; 4. za socialno-zdravstveni zbor: 2iva Beltram, članica sekretariata konference za družbeno aktivnost žensk, članica GO SZDL in članica CK ZKS in 5. za organizacijsko-politični zbor Bojan Kardelj, urednik Občana in Cene Matičič. Kandidati za republiške poslance: 1. splošni zbor: Vlado Črne, predsednik občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje; 2. kulturno-prosvetni zbor: Zvonimir Dintinijana, profesor na visoki šoli za politične vede; 3. gospodarski zbor: Dr. Franc Černe, redni profesor na ekonomski fakulteti, Ivan Lampič, direktor Toplarne in Friderik Kelle, direktor kolinske tovarne hranil. Za zvezno konferenco SZDL predlagata volilni komisiji naše občine in občine Litija tovariša Albina Mahkovca, redaktorja revije Teorija in praksa ter člana sveta visoke šole za politične vede. Za republiško konferenco SZDL pa se predlagajo: 1. Tone Klemen, tajnik občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje; 2. Anton Nanut, predsednik občinskega odbora SZDL Ljubljana Moste-Polje; 3. Polde Maček, podpredsednik občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje; 4. Janez Kocjančič, predsednik CK ZM Slovenije in 5. Albina Košiček, uslužbenka zdravstvenega doma dr. Miha Kamin v Mostah. Ti predlogi še niso dokončni, ker bodo o tem še razpravljali občani na zborih volivcev, v delovnih organizacijah in na kandidacijskih zborih. V naslednji številki Nsk bomo objavili kratke življenjepise vseh kandidatov za predstavniška teles«. Ob uvedbi prispevka za uporabo mestnega zemljišča Nadaljevanje s 1 str. strukcija stanovanjskih cest, trgov, hodnikov in kolesarskih poti, parkirnih prostorov, rekreacijskih površin in otroških igrišč; prav rtako lahko KS iz teh sredstev financira javno razsvetljavo in kanalizacijsko omrežje za dovod meteornih voda). Občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje je poverila vse delo v zvezi s pobiranjem prispevka stanovanjskemu podjetju Moste-Polje. Podjetje bo opravilo prijavo vseh stanovanj, ki jih ima v svojih osnovnih sredstvih in vseh poslovnih prostorov, ki jih ima v osnovnih sredstvih ali v najemu. Tudi za privatna stanovanja in za delovne organizacije bo stanovanjsko podjetje opravilo popis, vendar je vsak občan, lastnik privatnega stanovanja dolžan tudi sam prijaviti svoje stanovanje oziroma prispevek službi za komunalno urejanje zemljišč pri občinski skupščini Ljubljana Moste Polje. Za prijavo bodo zavezanci plačevanja tega prispevka dobili poseben obrazec v informativni pisarni občinske skupščine. Delovne organizacije na območju občine bodo prav tako prijavile in dostavile podatke za plačevanje prispevka stanovanjskemu podjetju Moste-Polje. PRIPOROČILO o začasnem financiranju strokovnega šolstva Lanskoletno priporočilo splošnega zbora o začasnem financiranju strokovnega šolstva je temeljilo na dejstvu, da bo za leto 1967 financiranje dokončno urejeno z novim zakonom o financiranju vzgoje in izobraževanja. Znano je, da ta zakon ni bil sprejet in da je s tem podaljšana začasnost financiranja strokovnega šolstva na osnovah iz leta 1966. Zato je tudi republiška skupščina sprejela priporočilo, da naj se do uveljavitve novega zakona financira opravljanje dela vzgojnih in izobraževalnih zavodov neposredno s prispevki iz delovnih organizacij. Na podlagi navedenih dejstev splošni zbor priporoča vsem delovnim organizacijam v gospodarstvu in delovnim organizacijam, ki poslujejo kot gospodarske organizacije, da tudi v letu 1967 izpolnjujejo svoje obveznosti na področju financiranja strokovnega šolstva. Občinska skupščina naj poskrbi, da bodo tudi v letu 1967 zagotovljena zadostna sredstva za delo strokovnih šol. splošni zbor Občinski odbor SZDL občine Ljubljana Moste-Polje Anton Nanut 1. r. Občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje Vlado Črne s. r. Občinski odbor sindikalnega sveta Prane Rejc s. r. VOLITVE SO PRED VRATI Kot Je znano, so v teku priprave na volitve za zvezno, republiško in občinsko skupščino. Tudi v naši občini letos poteče mandat polovici odbornikov občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti. Prav tako poteče mandat predsednikom svetov občinske skupščine, predsednikom komisij, nekaterim republiškim in zveznim poslancem. Objavljamo seznam poslancev in odbornikov iz naše občine, katerim poteče mandat. Kako izračunamo stanarino za leto 1967 Zaradi velikega zanimanja stanovalcev o izračunu novih stanarin objavljamo naslednja navodila: Takoj na začetku naj omenimo, da bodo vsi imetniki stanovanjske pravice stanovanj v družbeni lastnini obveščeni o višini stanarine, ki jo bodo plačali v naslednjih letih v skladu z določili 120. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. 1. SFRJ, št. 11/66), drugimi tozadevnimi predpisi in s stanovanjsko pogodbo. Na stanovanjsko podjetje prihaja vsak dan več strank, večinoma lastniki najemniških stanovanj v privatni lastnini, z vprašanjem kako izračunati stanarino za leto 1967. Izračun revalorizirane stanarine za 1966 in polne stanarine za leto 1967 je bil objavljen v prilogi dnevnika Delo z dne 13. februarja leta 1966. Izračun revalorizirane in polne stanarine se opravi na osnovi zapisnika o ugotovitvi vrednosti stanovanja v skladu z odlokom o najvišji stanarini (Glasnik št. 58/65). I. IZRAČUN REVALORIZIRANE STANARINE Stanovanja s stanovanjsko površino 50 m2 je ocenjeno s 100 točkami. Mestni svet je določil vrednost točke 10,50 N din. Vrednost stanovanja se izračuna: Število točk Vrednost točke Vredn. m2 Skupna Vrednost stan. površ. stan. površ. stanovanja 100 X 10,50 N din 1050,00 52500,00 Glede na revalorizirano vrednost stanovanja 52500,00 N din znaša mesečna najemnina za leto 1966: 52500,00 (vrednost stanovanja) 100 (amort. doba) X 12 (meseci) X 2 = 87,50 N din II. IZRAČUN POLNE STANARINE Izračun opravimo za isto stanovanje, za katero smo računali revalorizirano stanarino. Vrednost stanovanja je torej 52500,00 N din, letna stanarina je po odloku mestnega sveta 3,5 % od vrednosti stanovanja. 52500,00 (vred. stan.) X 3,5 (% let. stan.) 100 (amort. stan.) X 12 (meseci) 153,12 Stanovanjske pogodbe z imetniki stanovanjske pravice stanovanj v družbeni lastnini so sklenjene na polno stanarino, to je na stanarino, ki jo bodo imetniki stanovanjske pravice plačali v letu 1970. Do leta 1970 se plačuje del polne stanarine, podjetje pa dobi subvencijo za kritje razlike med delom stanarine, ki ga plačujejo imetniki stanovanjske pravice, in polno stanarino. III. IZRAČUN DELA STANARINE, KI GA PLAČUJE IMETNIK STANOVANJSKE PRAVICE V POSAMEZNEM LETU OD 1. 1966 DO 1970 Za izračun vzamemo isto stanovanje, za katero smo računali revalorizirano in polno stanarino: 153,12 N din (polna stanarina) za leto 1970 87,50 N din (revalorizirana stan.) za leto 1966 65,62 N din (razlika za subvencijo) Imetnik stanovanjske pravice plačuje v vsakem naslednjem letu do leta 1970 -j- 1/4 razlike za subvencijo na det stanarine, ki jo je plačal prejšnje leto. V našem primeru 65,62 N din : 4 = 16,40 N din. Za stanovanje, za katero smo opravili izračun bi plačal imetnik stanovanjske pravice: v letu 1966 revalorizirano stanarino 87,50 N din v letu 1067 87,50 + 16,40 = 103,90 N din v letu 1968 103,90 -j- 16,40 = 120,30 N din v letu 1969 120,30 f 16,40 = 136,70 N din v letu 1970 136,70 -[- 16,40 — polna stanar. == 153,12 N din Upamo, da so ta navodila razumljiva. Za morebitne nejasnosti pa se lahko vsak stanovalec obrne na stanovanjsko podjetje Moste-Polje, ki bo po potrebi stanovalcu dalo dodatna pojasnila na vprašanja glede izračuna novih stanarin. Stanovanjsko podjetje Moste-Polje Vl*IiAŠ.\VJA - ODGOVORI zborov volivcev in zborov delovnih ljudi (december 1966) VOLILNA ENOTA: 8 — 13 Zelena Jama Vprašanje: Kdo je odgovoren za kontrolo »Snage* in odvoz odpadnega materiala. Po vsej Zeleni jami se dogaja, da odmetavajo smeti in razne odpadke, Odgovor: Uprava inšpekcijskih služb Ljubljana, Inšpektorat za gradnje, urbanizem, komunalo in promet nam je poslal naslednje pojasnilo: »Nadzor nad izvrševanjem določil odloka o vzdrževanju javne snage v Ljubljani (Glasnik številka 11/65 in 24/65) opravljajo komunalni inšpektorji uprave inšpekcijskih služb Ljubljana in uslužbenci milice. Komunalna inšpekcija je 4. t. m. ugotovila na področju Zelene jame na uličnih makadamskih hodnikih večje število kupov, zlasti peska, gramoza in mivke. Takšni kupi so bili pred hišami njihovih lastnikov v Pohlinov!, Bezenškov! in Perčevi ulici. Nasproti hiše v Pohlinov! ul. 2 je bila na uličnem hodniku karoserija dotrajanega osebnega avtomobila. Komunalni inšpektor je na kraju samem opozoril vse kršilce, da morajo v roku dveh dni odstraniti ves navedeni material, odložen na nedovoljenem mestu. Pri naknadnem kontrolnem pregledu dne 7. t. m. je komunalni inšpektor ugotovil, da so omenjeni kupi in karoserija odstranjeni. Ustna opozorila so bila uspešna in v korist lepšega izgleda, tamkajšnjega predela mesta. V ta namen bo treba še marsikaj urediti in pričakujemo sodelovanje občanov, hišnih svetov in družbenopolitičnih organizacij. V. d. vodje inšpektorata Nikola Prokop, dipl. gradb. inž. VOLILNA ENOTA: 16 — Šmartno, 27 — Dobrunje Vprašanje: Volivci vprašujejo, zakaj KZ Polje redno ne plačuje odkupljenega mleka in živine, temveč z enomesečno zamudo. Odgovor: Agrokombinat Barje, obrat Polje ne izplačuje mleka oziroma živine takoj zato, ker živino v glavnem odkupuje na 55 %-no klavnost. Obračun živine se opravi šele po klanju. Nato se obračun nakaže po banki in gotovina izplača prek PTT podjetja. Dejansko so pogosti primeri, da ljudje dobijo denar po daljšem času. Zaradi takega finančnega poslovanja nam ni mogoče takojšnje izplačilo na odkupnem mestu. Zato smo se z računovodstvom našega podjetja domenili, da od sedaj dalje plačujemo živino vsak teden enkrat na upravi obrata, tj. v Polju, s čimer menimo, da bomo ustregli kooperantom in drugim kmetijskim prodajalcem. Plačevanje mleka pa je poseben problem. Po zakonu mora obrat voditi kontrolno službo o kvaliteti mleka in rodovniško knjigo živine. Čistoča mleka in tol-ščoba regulirata ceno mleka. Ker je čistoča mleka zelo slaba, oz. variira med slabo in še zadovoljivo, je naloga našega obrata, da se v interesu boljšega plačevanja menimo s kupcem, tj. z Ljubljanskimi mlekarnami o ceni mleka po čistoči in tolščobi. Zato pride do izplačila za mleko šele v drugi dekadi meseca. Vodja obrata Janez Vilar s, r. VOLILNA ENOTA: 21/a — Dolsko Vprašanje: V kakšne namene gre denar, ki ga pobira KZ Barje od marže pri nakupu goveje živine? Kdo naj sedaj daje strokovne nasvete kmetom in gnojila? Odgovor: Agrokombinat Barje, obrat Polje nam je posredoval nalednji odgovor: Agrokombinat Barje, obrat Polje, deluje na območju bivše KZ Polje. V sklopu obrata je kooperacijski odsek, katerega naloga je strokovno vodenje in usmerjanje kmetijske proizvodnje. Kooperacijski odsek ima 5 delavcev — kmetijske tehnike in agronoma. Naloga teh delavcev je svetovanje kmetom, dajanje navodil o kvalitetnih semenih, pravilni uporabi zaščitnih sredstev, o uporabi umetnih gnojil ipd. Naloga strokovnjakov je tu- di, da svetujejo o specializirani proizvodnji in usmerjajo rentabilnost proizvodnje. V zimskih mesecih bomo organizirali predavanja o reji pitane živine, proizvodnji mleka, proizvodnji brojlerjev in celotni rastlinski prozvodnji. Denar iztržen od prodane živine, se uporabi za zgoraj omenjeno strokovno službo, seminarje in komercialno delo na terenu. Vodja obrata Janez Vilar s. r. VOLILNA ENOTA: 23/a — Besnica Vprašanje: Volivci se ne strinjajo z ukinitvijo gozdnega obrata Polje in s priključitvijo tega gozdnega področja h gozdnemu obratu Litija, ker gravitira k Ljubljani. Zahtevajo, da se gozdni obrat Polje ne ukine ali pa da se njihovo območje priključi k Ljubljani. Odgovor: Gornje vprašanje smo posredovali gozdnemu gospodarstvu Ljubljana ter prejeli odgovor naslednje vsebine: Delavski svet podjetja je na 3. seji dne 31. 8. 1966 razpravljal o organizaciji podjetja z namenom, da se v prihodnosti doseže večja racionalnost in ekonomičnost v poslovanju podjetja. Med ostalimi ukrepi, ki so predvideni, je sklenjeno, da se GO Polje s 1. 1. 1967 ukine in priključi del k GO Domžale (severno od Save), del k GO Litija (južno od Save), k. o. Lipoglav pa se priključi k GO Grosuplje. Takšen ukrep so narekovala predvsem naslednja dejstva: 1. Z novo organizacijo podjetja želimo doseči enotnost na področju poslovanja na vseh gozdnih obratih s težnjo, da se obrati kadrovsko okrepijo. 2. Večji obrati dajejo možnost racionalnejšega zaposlovanja delavcev z visoko strokovno izobrazbo. 3. Velikost posameznih obratov mora biti takšna, da so obrati med seboj približno izenačeni po obsegu proizvodnje, kar nudi osnovo za ekonomsko izenačenost. Dosedanje velike oscilacije ekonomske moči posameznih obratov so bile glavna ovira za enoten, naprednejši način poslovanja in so povzročale motnje bodisi na področju planiranja kot tudi na področju delitve dohodka in nagrajevanja po delu. 4. Manjše število obratov omogoča lažje vodenje poslovanja v okviru celega podjetja in istočasno znižuje režijske stroške poslovanja. Delavskemu svetu podjetja so bile predložene različne variante za rešitev tega vprašanja, vendar je bila sprejeta rešitev na zgoraj opisani način, ker je edino ta odgovarjala vsem prej navedenim zahtevam. Poudariti je treba, da takšna rešitev v ničemer ne prizadene kmete — lastnike gozdov, ker bodo vse odnose, ki nastajajo v zv?z' \ gospodarjenjem z gozdovi, reševali pri revirnem vodji, ki je za ta predel predviden v Polju ali Besnici. Tudi bojazen, da bi bili predeli, ki so priključeni novim obratom, zapostavljeni glede finančnih sredstev za dela pri gojenju gozdov in vzdrževanju gozdnih komunikacij, ni utemeljena, ker je bilo posebej poudarjeno, da se vsi predeli posameznega obrata obravnavajo enakovredno. Vsako vlaganje sredstev mora temeljiti na rentabilitetnem računu in biti usklajeno z določili gozdno-go-spodarskega načrta. Načelnik odd. za org. in anal. sl. Inž. Božo Alič VOLILNA ENOTA: 26/a — Zadvor Vprašanje: Volivci zahtevajo da občina ne pošilja kupce zemljišč predvsem ne kmetom, ter menijo, da morajo ostati ožja področja okoli hiš in kozolci nedotaknjena, ker naj služijo na- prej svojemu namenu. Odgovor: Upravni organ, tj. oddelek za gradbene zadeve, ne pošilja interesentov k lastnikom zemljišč zaradi možnosti nakupa zazidljivih parcel. Njegova dolžnost pa je, da številnim interesentom (vsak uradni dan jih je po več deset), daje pojasnila, kje je možna individualna gradnja. V takih primerih je seveda treba obrazložiti tudi zazidalni načrt v Zadvoru, kjer je odprtih še preko 50 lokacij. Vsem objasnimo, da z zemljiščem ne razpolaga občina, temveč individualni lastniki. Interesenti povsem samoiniciativno iščejo latnike zemlje z željo, da bi si pridobili zemljišče. To pa ni pojav samo v Zadvoru, temveč povsod, kjer so zazidljive površine. Po dosedanjih veljavnih predpisih bodo ožja območja okrog hiš ostala nedotaknjena toliko časa, dokler jih lastniki ne bodo sami prodali. Na teh območjih je vsega skupaj predvideno približno 24 objektov, zaželeno pa bi bilo, da bi se v prihodnjem letu realiziralo prek 30 odprtih možnih lokacij, kar bo prispevalo tudi k hitrejši ureditvi kanalizacije in vodovoda. Vodja odd. za gradb. zad. Marjan Moškrič VOLILNA ENOTA: 27 — Dobrunje Vprašanje: Zbor predlaga, da NOVE KNJIGE V LJUDSKI KNJIŽNICI MOSTE, DECEMBER 1966 -JANUAR 1967 Nelson Algren: Jutra ne bo nikoli, JOrgen Andersen: Poslednji raj, Josip Andreis: Histerija muzike, 1., 2. knj., Autokarta Jugoslavije, Aleš in Vera Bebler: Otroci zemlje in morja, Giovanni Boe-caccio: Dekameron. Ilisabeth Bo-wen: Strta srca, Emilijan Cevc: Slovenska umetnost, Anton Pavlovi. Cehov: Dvoboj, Vladimir Dedijer: Sarajevo 1914, William Faulkner: Svetloba v avgustu, Laura Fermi: Mussolini, Milivoje Genčič: Hemeroidna i ostala obolenja ano-rektuma, Ferdo Gestrin in Vasilij Melik: Slovenska zgodovina, Ferdo Godina: Babilon ljubezni in sovraštva. — Viragova Verona, Rudolf Golouh: Pol stoletja spominov, Andrej Hieng: Gozd in pečina, Rolf Hochhut: Namestnik, Horac: Pesmi, Aldous Huxley: Groteskni ples, Zoran Jelenec: Motnje In težave našega šolarja, Marjan Jeločnlk: Sola alpskega smučanja, James Jones: Od tod do večnosti, 1„ 2. del, Franjo Kogoj: Spolne bolesti, Marjan Krušič: Srečni otok, Gorazd Kušej: Politični sistem Jugoslavije, Miha Likar: Jamajka, James A. Michener: Havaji, 1., 2., 3. knj., Fran Milčinski: Desetnica, Zsig-m6nd Moricz: Bodi dober do smrti, Laszlč Nčmeth: Groza, Odbojka, Mart Ogen: Dediščina, Gertrud Oheim: Bonton. — Savršena doma-čica. — Spolni život, Vid Pečjak: Uspešno učenje, Franc Pedlček: Mladostnikove zadrege, Kurt Pollak: Kučni liječnik, Pregled zgodovine Zveze komunistov Jugoslavije, Antoine Frangois Prčvost: Ma-non Lescaut, Herbert Read: Isto-rija moderne skulpture, Alves Re-dol: Mož s sedmimi imeni, Augu-ste Rodin: Umetnost, Smiljan Rozman: Poletje, George Sand: Indiana, Slovensko slikarstvo, 1. knj., Martin Stangl: Majhen vrt veliko veselje, Nace Sumi: Arhitektura šestnajstega stoletja na Slovenskem, Leon Thoorens: Honorč de Balzac, Lev Nikolajevič Tolstoj: Sevastopol. — Povesti. — Detinstvo, Janez Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih, Treči svjetskl mir, Tuji svetovi, neznana morja, Ovanes Tu-majan: Armenske pravljice, Han-nnh Ulplacker: Majka i dijete, Uspavanke in nagajivke. G, J. Whl-trow: Vesolje, Cvetko Zagorski: Molčeči svet. Zbirka predpisov s področja delovnih razmerij, Anton Žun: Družbena ureditev SFRJ, 2. del. bi občinska skupščina uredila pri transportnih podjetjih vsaj 3-krat-no dnevno zvezo z avtobusi iz Dobrunj do Most in obratno, ker je mnogo zaposlenih in šoloobveznih otrok, ki bi se tedaj vozili. Odgovor: Podjetje Ljubljana transport nam je poslalo nased-nji odgovor: Na vaš dopis št. 06-337/66-1/ MF-L sporočamo, da želji prebivalcev Dobrunj za posebno zvezo z Mostami žal ne moremo ustreči. Prebivalci področja Sostrega in Dobrunj imajo že uvedene redne avtobusne zveze z avtobusno postajo v Ljubljani. Ta avtobus ustavlja tudi pri Ambroževem trgu v Ljubljani, kjer imajo potniki možnost prestopa na vozila mestnega prometa v smeri Most. Vsaka nova zveza s področjem Dobrunj bi odvzela neko število potnikov progi Ljubljana— Sostro, ki je že sedaj globoko nerentabilna: taka pa bi bila tudi proga Dobrunje—Moste. S tovariškimi pozdravi direktor mest. prometa Branko Gregorin s. r. Na rob odprtega pisma Občinski odbor SZDL Ljubljanu Moste-Polje in uredništvo glasila Naša skupnost sta nedavno tega naslovila na vse krajevne skupnosti in krajevne organizacije SZDL na nemestnem območju naše občine odprto pismo. V njem izražata željo, da bi s pomočjo vseh krajevnih dejavnikov ponovno poživili dopisniško mrežo s teh področij. Zadnje čase namreč ugotavljamo, da objavljamo v Naši skupnosti vse premalo vesti iz naselij zunaj mesta. Krajevne organizacije naj bi čimprej o tem razpravljale. Na take sestanke pa naj bi vabila tudi člane uredniškega odbora. Prvi tak sestanek smo imeli na sedežu krajevne skupnosti Šmartno in je bil zelo uspešen. Navzoči tovariši so se zadolžili, da bodo v najkrajšem času našli človeka, ki bi skrbel za dopisništvo in ga razširjal znotraj krajevne skupnosti. Pripravljeni so njegovo delo tudi primerno honorirati. Istočasno je bil govor tudi o povečanju števila naročnikov. Upravi Nsk bodo posredovali naslove družin, ki bi jim nato poslali brezplačni izvod na ogled z vabilom na naročnino. Poleg tega bodo še sami pridobivali nove naročnike. Pobuda te krajev, skupnosti je vsekakor hvalevredna in bi bilo želeti, da podobno ali enako čimprej store tudi druge prizadete krajevne skupnosti. Kajti le tako je upati, da bo naše glasilo vedno pestrejše in zanimivejše ter tako vedno bolj opravičevalo svoj naziv. Zapisano med pogovorom Nadaljevanje s 1. str. Nekaj zelo kritičnih pripomb je bilo izrečenih na račun zakona o delovnih razmerjih v gospodarskih organizacijah. Gre za postopek glede njegovega izvajanja, ki je sila tog in birokrat-aki. To pa se negativno odraža pri delovni disciplini in storilnosti v podjetjih in ima še druge negativne posledice. (Nekdo od navzočih je navedel primer neke delovne organizacije iz Skopja, v kateri je na smrt obsojeni še vedno v delovnem razmerju). Zato bo treba tukaj nekaj ukreniti, in to še letos. Drži pa tudi to, da tisti, ki upravičeno grajajo ta zakon, istočasno ne pridejo na dan s konkretnimi predlogi, ki bi ga izpopolnili. Rečeno je bilo, da mora sedaj pri tem sodelovati čimvečje število predstavnikov iz delovnih organizacij. Pirav tako je bilo precej graje izrečene na račun postopka za gradbeno dovoljenje. Procedura je zelo zapletena in dolgotrajna (traja od najmanj 6 mesecev pa tja do treh let) in bi jo bilo treba čimprej sprostiti. Tudi misel, da jmamo vse preveč obrazcev, bržkone drži. Pri končnem računu neke gospodarske organizacije v naši občini so npr. izpolnili nič manj kot 250 obrazcev s temu primemo množico številk, katere verjetno malokdo razume, še manj pa jih izkorišča. Taki elaborati ležijo leta in leta po prašnih policah in jih nihče ne pogleda. Vse to angažira ogromen in drag aparat, delovno organizacijo pa močno ovira pri ustvarjalnem delu. To je bil primer ene same delovne organizacije in samo enega elaborata, lahko pa si mislimo, kakšne podatke bi nam posredoval tak pedantni statistik za vso Slovenijo ali celo za vso Jugoslavijo. Glede perspektivnega razvoja mesta Ljubljana je prevladovalo mnenje, da niso točne trditve nekaterih, da se mora Ljubljana razvijati predvsem v turističnem smislu, pač pa je lahko turizem veja njenega perspektivnega razvoja. Naše mesto je turistično pomembno zlasti kot tranzitno mesto in še to samo tri do štiri mesece v sezoni. V turizmu predstavlja glavni vir dohodka še vedno naš domači turizem. Večji poudarek bo moral v prihodnje veljati tudi razvoju kemične ind. in v tem smislu so predstavniki naše občinske skupščine že ugotavljali pomanjkljivosti srednjeročnega načrta, ki ga je izdelal izvršni svet. 2e obstoječa kemična industrija se mora orientirati na sodelovanje z znanstvenimi inštitucijami, predvsem z inštitutom za kemijo v Ljubljani. Na koncu razgovora je tovarišica Vida Tomšič izrazila priznanje in pohvalo za uspehe, ki smo jih v naši občini dosegli v preteklem obdobju na vseh toriščih družbenega in gospodarskega življenja in poudarila, da bodo nekatere naše izkušnje zelo dragocene tudi za druge kraje Slovenije oziroma v slovenskem merilu nasploh. Franc Fajdiga Glasba je eden najmočnejših kulturnih dejavnikov Nadaljevanje s 1. str. Kaj menite o glasbenem šolstvu v sedanjih pogojih? Glasbeno šolstvo je v zadnjem obdobju krenilo naprej, saj mora tudi glasbeni pouk Dragica Svetina ustrezati sodobnim glasbeno-metodičnim načelom in tudi specifičnim potrebam naSe socialistične družbe. Glasbeno življenje je v zadnjem petletju zahtevalo nujnost priredb učnega procesa in je bilo treba ubrati nova pota. Logična poglobitev vsebinskega dela je pripeljala pedagoge do novih izkušenj in znanja. Mnoge teh strokovnih izkušenj so doslej že osvojene. Da so glasbeni pedagogi kos novim nalogam, so se morali seznaniti s strokovnimi in pedagoškimi osnovami za širše glasbeno kulturno delovanje. Dejstvo, da je sodelovanje med glasbeno šolo in drugimi vzgojnimi institucijami ter kulturnim delovanjem v občini čedalje tesnejše, nalaga našim pedagogom dolžnost, da morajo poznati problematiko občine kot celote in celo posameznih krajevnih skupnosti v njej. Ali dosegajo vaši učenci tudi kake vidnejše uspehe? Sola sodeluje s svojimi učenci na občinskih proslavah in manifestacijah, v tovarnah, ustanovah, na medobčinskih in republiških revijah, na radij- skih in televizijskih oddajah. Harmonikarski orkester je bil Že drugo leto republiški predstavnik na puljskem srečanju harmonikarskih orkestrov in Solistov Jugoslavije. Nekateri učenpi naše šole so danes že sami pedagogi na glasbenih ali osnovnih šolah, so vokalni solisti RTV; eden je kot državni štipendist v Sovjetski zvezi na podiplomskem študiju, nekateri končujejo srednjo strokovno glasbeno šolo, drugi akademijo za glasbo. Mnogi so člani amaterskih orkestrov v Ljubljani. Ima glasbena šola še kake druge naloge? Glasbena šola mora skrbeti med drugim tudi za nove godbenike v profesionalnih orkestrih (slov. filharmonija, opera, zbor in orkester RTV), za soliste, glasbene pedagoge v osnovnih šolah, gimnazijah, pedagoških gimnazijah, srednjih vzgojiteljskih šolah in podobno, za glasbene delavce v ustanovah RTV in za kulturne delavce, ki delujejo po krajevnih skupnostih kot vodje raznih amaterskih ansamblov, orkestrov in zborov. Najpomembnejša naloga glasbene šole pa je v njenem vzgojnem poslanstvu. Mladina dobiva tu najbolj neposreden stik z glasbeno umetnostjo, ki jo ob trdem delu vzgaja, plemeniti, čustveno urejuje in disciplinira. Ali imate pri delu kakšne težave? Največ težav nam že več let povzročajo delovni prostori v Mostah, ki so v zelo stari stav- bi. Zaradi izrabljene vodovodne instalacije so potrebna stalna popravila. Se huje je z ogrevanjem. Dimniki niso prilagojeni kapaciteti številnih peči, zato nam često dimijo, peči ne ogrevajo dovolj prostorov, še zlasti ne dvoran in učilnic za skupinski pouk in orkestre. To nas iz leta v leto bolj ovira pri delu. Tudi zunanji omet stavbe odpada in vse to predstavlja vedno večjo nevarnost za mladino in delavce naše šole kakor tudi za vse delavce in Mladinska godba na pihala obiskovalce drugih organizacij v tej stavbi. Kaj pa načrti glasbene šole za bodočnost? Glede na to, da je naša šola že opravila kadrovsko in številčno reorganizacijo, ki je bila pripravljena v zadnjih dveh letih in je njena izvršitev sovpadla z začetkom gospodarske reforme, dalje glede na fi- nančno in še v začetku tega šolskega leta na drugo kadrovsko in številčno reformo, pri čemer je v glavnem obdržala le najpotrebnejše delavce, učence in oddelke za obstoj glasbene šole, je v glavnem že naredila poglavitne reformne ukrepe. Manjše spremembe pričakujemo le še ob sprejetju novega zakona o financiranju šolstva, vendar bodo te verjetno bolj organizacijskega značaja. Naši delovni uspehi so zadovoljivi in kakovostni, njih raven uspešno narašča. Viden je tudi premik v širino. S poglobljenimi strokovnimi prizadevanji težimo k čimvišjemu tehničnemu znanju in umetniškim dosežkom. Pri učencih je poleg dobrega tehničnega znanja čutiti tudi že individualni izraz. To je lep rezultat sistematičnega vzgojnega dela. Z zavestjo, da smo doslej dosegli lepe rezultate, želimo, da bi z nadaljnjim dvigom kvalitete, temeljitimi analizami, stvarnimi, tehtnimi in praktičnimi predlogi ter s čimbolje izdelanimi programi dela dosegali v bodoče še uspešnejše rezultate. Delamo na področju glasbe, ki je najmočnejše izrazno sredstvo, eden najmočnejših kulturnih dejavnikov. Njeno učinkovanje je lahko izrednega pomena v naši socialistični družbi. Z to zavestjo se bomo trudili, da bo naše delo čimbolj poglobljeno in kvalitetno. Ansambel mladih harmonikarjev je požel že lepe uspehe Mladinski vokalni oktet na enem od svojih nastopov ----------- £7« IJej&iraa -------------------------------- Izšla je prva letošnja številka Gcjzirov, katere ureja literarni krožek VI. gimnazije v Mostah. Vsebina te prve številke nam priča o tem, da se mladi literati, ki delujejo v tem krožku, zadnje čase vse bolj uveljavljajo predvsem na področju poezije. Dokaz za to je tudi naslednja pesnitev iz te številke Gcjzirov: ALENKA L. Bosa je tekla proti vzhodu, kakor lastovka, ki jo sili zima na jug. Krčevito je stiskala med prsti gorečo svečo in kljubovala vetru, ki se ji je zaganjal v plamen in ji bil v obraz. Hitela, hitela je preko oblakov in zvezd in ko se je trudna ozrla za ptico, je videla, da je perje na severu zamel sneg in da je sama zašla k zahodu. Zaprla je oči, upihnila svečo in voščena solza ji je kanila med prsti. Padla je pred njega z zlomljeno perutjo in ga vprašala, če mu je ostalo še kaj ljubezni, če ni že vso porabil, ko sta si pletla gnezdo. Samo vztrepetal je in odletel za jato, ki jo je zima priganjala na jug. Tam gori, visoko v zraku, se je z zadnjimi močmi obrnil, in pogledal na zemljo. Zadel je ob njene trudne oči, ki so ugašale s poletjem, zadel ob razpadlo gnezdo, ki se je nevarno pozibavalo v vetru in ... strmoglavil na tla. Kaj in kako delajo v Zadvoru in Zalogu O problemu prostorov za družbene dejavnosti govorimo in pišemo že dvajset let. Domove, ki so bili namenjeni tudi kulturi, so dolgo upravljale kmetijske zadruge. Takrat so začeli propada i in služiti drugim namenom. Da bi to zajezili, se je občinska skupščina odločila, da jih bo vrnila v pristojnost KS. Vse prizadete organizacije bodo morale torej za rešitev problema poiskati skupen jezik s KS, ki naj bi res zastopale interese občanov. Hoteli smo ugotoviti, kako iščejo »skupno govorico« v v dveh OO na robu Ljubljane. Nad Ljubljano sta se spustili noč in megla. Mesto je ostajalo za namj zavito v meglen soj luči. Mraz, megla in tema, ovinek v levo, ovinek v desno in spet megla, mraz in tema. Križišče? Kam? Zavili smo v Za-dvor. V glasbeni sobi Zadružnega doma je cb peči sedelo nekaj ljudi. Iz pogovora smo zvedeli, da se pripravljajo za sodelovanje na III. reviji amaterskih gledaliških skupin. Stane Keber, novi predsednik Svobode je pripovedoval o načrtih in težavah. »Pripravljamo se na revijo in če bomo pohiteli, se bomo že v začetku prihodnjega meseca predstavili domačinom. Manjka nam mladih, zato bomo v prihodnje pozorni predvsem na obliko dela. Napravili bomo vse, da bomo naše delo približali tudi mladini in jo zanj tudi navdušili.« Medtem je vstopil Aleksander Valič — mentor gledališke skupine v Zadvoru in večina se je preselila v dvorano in na oder. Kako je pri vas s prostori in kakšni so stiki s KS? »Prostore imamo, samo ... zelo dragi so! Stroški za vzdrževanje bodo precej višji kakor predvideni dohodki. Kako bomo plačali razliko, še ne vemo.« Kako menite širiti dejavnost? »Da bomo prostore čimbolj izrabili, smo predvideli več gostovanj gledaliških in glasbenih skupin. Dvakrat smo se sestali tudi z mladino. Sledili bomo njihovemu interesu in organizirali plesne vaje. V načrtu imamo tudi več jezikovnih tečajev in poživitev športne dejavnosti.« Pogledali smo še v dvorano. Oder je bil podoben mravljišču. Aleksander Valič je imel polne roke dela. Nekomu je svetoval bjlj sproščen korak, nekomu je popravil izgovor, mimogrede spremenil še sceno in le malokdaj zadovoljno pokimal. Načrtov je torej dovolj. Ce bodo vse začrtano tudi uresničili, bo v Zadvorskem zadruž- nem domu živahneje, ne samo v pritličju, tudi drugje. Pozno je bilo, pa smo se vseeno oglasili še v Zalogu. Skupina mladih igralcev-amaterjev je še vedno sledila navodilom Ivana Lukančiča, ki pripravlja predstavo za sodelovanje na reviji. Ni jih zmotilo, da so dobili nepoklicane poslušalce, brez strahu je črnolaso dekletce (naj mi oprosti) napovedalo: »Inventura 65!« Potem so drag za drugim pripovedovali o nesoglasjih v gospodarstvu, koliko službenih potovanj potrebuje direktor žičnice, koliko obrazcev mora izpolniti bolnik, da ga sprejmejo na zdravljenje in o podvozu v Zalogu. »V letošnji sezoni bomo pripravili najprej Mikelnovo Inventuro 65, ki sem ji po dogovoru z avtorjem dodal nekaj zaloških »cvetk«. Ker v zadružnem domu ni prostora za te vrste dejavnosti, se pripravljamo kar v šoli. V Zalogu že dolgo sklepe samo sprejemamo. Na ziKlnji seji KS smo ponovno sklepali o zasedenih prostorih, ki jih Svoboda potrebuje za svojo osnovno dejavnost, na naslednji pa bomo ugotovili, da je ostalo vse po starem, spet zapisali sklep, spet ugotavljali in ... Ko smo se že poslovili, se nam je samo vsililo vprašanje: Je problem res nerešljiv, če bo ludi v Zalogu KS zastopala inte-rese občanov, Založani pa radi zaploskajo mladim amaterjem?! KLUB IN GLEDALIŠKA SKUPINA V JAVORU Gledališki delavci v Javoru so med najbolj delovnimi v občini, saj so sc že v decembru preteklega leta predstavili domačinom z Razvalino življenja. Dogajanja na odru je z zanimanjem sledila velika večina Javorčanov in nastopajočim ob zaključku navdušeno zaploskala. Sodelovali bodo tudi na III. reviji amaterskih gledaliških skupin 'n gostovali v krajih zunaj naše občine. Na začetku sezone so uredili klubski prostor, ga opremili s klubskimi mizicami in televizijskim aparatom ter pričeli z organiziranim spremljanjem televizijskega sporeda. Ker je to prvi in edini televizor v kraju, obisk iz dneva v dan raste. V popoldanskih urah se tam radi zadržujejo mladi, zvečer pa predvsem odrasli, ki se največ zanimajo za športne oddaje, filme in domače drame. Prednost zaposlovanju in izobraževanju mladih Taborniške ovire in uspehi Na redni letni konferenci organizacije zveze mladine občine Ljubljana Moste-Polje je bilo dišati vrsto zanimivih ugotovitev, ki se tičejo vloge organizacije mladih v naši družbi. Tako v referatu kakor v razpravi je bilo nekajkrat omenjeno, da vloga rr/.adinske organizacije marsikje pri nas ni povsem jasna in da so nekatere oblike dela z mladino že zastarele in preživele. Od tu morda izvirajo razni očitki, ki padajo na mladino z raznih strani, češ da mladinska organizacija danes ni več potrebna, da so mladi danes premalo revolucionarni, da jim gre samo za denar in zabavo, da so leni in podobno. Nekateri razpravljale! (VI. gimnazija) so •odkrito povedali, da preživele oblike naravnost zavirajo vsebinsko plat dejavnosti mladih. Dokaz za to je tudi manjšanje .števila članstva, težave pri sprejemanju novih članov ZM. nedejavnost nekaterih aktivov in podobno. Res je, da moramo vzroke za slabosti pri mladih iskati tudi v slabostih, ki spremljajo našo družbo kot celoto. Pa vendar prihajamo počasi do spoznanja, da bodo morali najvišji mladinski forumi slej ko prej tudi o tem spregovoriti in najti Delegati na lanskoletni mladinski konferenci ustrezne rešitve. Organizacija kot taka torej še ni preživela in še precej časa ne bo, pač pa se mora njena dejavnost uskladiti z današnjo stopnjo družbenega dogajanja, predvsem pa se mora nenehno prilagajati reformnim zahtevam. Tudi na tej mladinski konferenci smo se prepričali o tem, da so mladi pripravljeni delati Torbica pripoveduje Izdelali so me v tovarni torbic v Domžalah. V trgovino so me poslali pred pričetkom šolskega leta. Kupila me je učenka 3. razreda osnovne šole. Prvi dan šole sem že čemela na hrbtu moje lastnice, ki je korakala proti šoli. Ko sva prišli v šolo, me je deklica položila pod klop. Nato se je začel pouk. Izpod klopi sem poslušala učiteljico, ki je učencem razlagala o vsem mogočem. Prve mesece šole je bilo moje življenje lepo. Toda potem se je začelo. Deklica ni več ravnala z mano kot prej. Ko je prišla v šolo ali iz nje, me je vrgla na tla in sc še zmenila ni več zame. Včasih pa sem celo letala po zraku, ko so se učenci obmetavali z mano. Sedaj sem stara, a še vedno služim svojemu namenu. V svojem trupu nosim zvezke, knjige, potice in trojke. Včeraj se je pridružila tudi enojka. Torej gre vse h koncu! Tudi jaz? Metka Hočevar 3. r. osn. š. Hrušica v organizaciji, samo nekaj bo treba menjati, prilagoditi in izpopolniti. Točno pa je tudi to, da tako imenovani spopad med generacijami še zdaleč ni tako ■■HBiiiii •••■■■HBiiiiiiMnMMMMiiiiaBaaaiMiMiMaaBHBimi I TUDI JAZ ZE VEM NEKAJ I O ZOBEH Zobje so prvi, ki nam po- i j magajo predelati hrano. Pr- I j va leta imamo 20 mlečnih { ! zob. Kmalu nam izpadejo in = ! zrastejo stalni zobje. Odrasel | j človek ima 32 zob. Vsak od j I njih opravlja svoje delo. Slu- I | žijo nam vse življenje, j Zato moramo skrbeti prav = za vse. Sesti zobje, šesticc i zrastejo samo enkrat v življenju, zato pazimo nanje, da jih prezgodaj ne izgubimo! Zobje radi delajo. Najbolj j jim ustrežemo, če morajo j gristi trdo hrano, zlasti sad-\ je, zelenjavo in črn kruh. j Zelo zdravo za zobe je mle-j ko. Pojdi k zobnemu zdrav-I niku vsake pol leta! Ines Novšak 3. r. osn. š. Hrušica tragičen, kot si ga nekateri predstavljajo in ga obešajo na veliki zvon. Lahko bi si upali celo itrditi, da se spopad celo ne razvija v tej smeri. Nekaj krivde je na obeh straneh. Vzemimo samo za primer zaposlovanje mladih: starejši se v delovnih organizacijah tu in tam branijo sprejeti mlade na delo, mladi pa zopet ponekod mislijo, da bo vse prišlo samo po sebi, kot po loju namazano, in da oni kot organizacija ni treba da se bojujejo za uveljavitev svojih pravic in potreb. Ko že govorimo o zaposlovanju mladih, ne smemo stvari postavljati tako, češ sedaj bomo zaposlovali pa samo mlade ali samo stare. Naša prizadevanja morajo stremeti za tem, da omogočimo mladim in starejšim, ki pridno delajo, da pridejo do veljave in do primerne zaposlitve. Odločno pa bo treba odstranjevati delomrzneže in postopače, naj si bo mlade ali stare. Le tako bo delo kot osnovni pogoj človekove eksistence pravilno vrednoteno. Na konferenci je stekla beseda tudi o izobraževanju mladine. To je še posebej aktualno za našo občino, kajti izobraževalna struktura zaposlene mladine je zelo neugodna. To enako velja za družbeno-ekonomsko in strokovno izobraževanje kot na splošno. Delovne organizacije bj morale takoj izdelati ustrezne programe — ne samo strokovnega marveč tudi programe splošnega izobraževanja — zaposlene mladine, predvsem tiste, ki nima minimalne splošne ali strokovne izobrazbe. Sredstva za to se morajo najti. Prav tako so razpravljavci menili, da bi morala o izobraževanju mladih kakor tudi o njihovem zaposlovanju posebno spregovoriti občinska skupščina ter sprejeti ustrezna priporočila delovnim organizacijam. Nekaj v tem smislu je pri nas v preteklem obdobju že storjenega. Tako na primer so delovne organizacije zbrale za izobraževanje 180.000.000 starih dinarjev, oziroma odvajajo v te namene 2,5 % sredstev od bruto proizvoda. Tukaj bi se morala angažirati mladinska organizacija in sodelovati pri tem, kako se ta sredstva uporabljajo. Nekaj kritičnih pripomb je bilo izrečenih tudi na račun šolstva. Neenaka razvitost osnovnega šolstva v mestu in na podeželju ima za posledico neenake možnosti nadaljnjega šolanja in izobraževanja otrok na podeželju. Socialno šibke družine hočejo spraviti otroke čimprej do kruha in kljub nadarjenosti marsikdaj ti otroci nimajo možnosti nadaljnjega šolanja. Nasprotno temu pa imamo v mestu pojav, da starši, ki imajo ugodne pogoje, »rinejo-« svoje otroke naprej, čeprav nimajo pogojev. Zato bo treba začeti s selekcijo že v osnovnih šolah in s štipendijami in drugim; oblikami omogočiti šolanje pridnih, nadarjenih in prizadevnih otrok. Zelo tehten referat in nekatere kvalitetne razprave na konferenci in konkretni sklepi, ki so bili podani na koncu razprave so poroštvo, da bo mladinska organizacija naše občine v naslednjem- obdobju dobila nov zagon. Predvsem pa bo treba poživiti delo v tistih aktivih, kjer zadnje čase ni bilo tako, kot bj bilo lahko. Franc Fajdiga IVagrada za vložene napore V novoletni številki Naše skupnosti smo objavili 11 prispevkov, ki jih je izbrala posebna komisija kot najboljše od skupnega števila 05, kolikor jih je prispelo na uredništvo do 10. decembra 1066 in so jih pisali šolarji pod geslom »Moje srečanje z dedkom Mrazom«! Ob podelitvi nagrad oziroma daril so bile na šolah, iz katerih so bili nagrajenci, majhne svečanosti, na katerih so avtorji tudi prebrali svoje spise. Vsak nagrajenec je prejel poleg knjige še šolske potrebščine v vrednosti 3000 starih dinarjev. Nagrajeni so bili naslednji učenci: Osnovna šola Besnica: Vidka Zupančič, učenka 4. razreda. Osnovna šola Hrušica: Lidija Trdin, učenka 3. razreda, Marjan Zver, učenec 3. razreda, Ivica Hočevar, učenka 3. razreda. Osnovna šola Javor: Mojca Berčič, učenka 4. razreda. Osnovna šola Ketteja in Murna: Nela Kokalj, učenka 4. c razreda, Eva Horvat, učenka 7. b razreda. Osnovna šola Vide Pregare: Jelka Kralj, učenka 6. b razreda, Bojana Šefic, učenka 5. c razreda, Brigita. Vuga, učenka 3. b razreda in Jelica Lah, učenka 5. d razreda. Komisija je imela težavno nalogo, ker se je bilo težko odločiti o tem, kateri prispevek je boljši, kajti skoraj vsi prispevki so bili dobri. Menimo, da tisti, ki niso bili nagrajeni, prav tako zaslužijo vso pohvalo in priznanje ter se jim uredništvo prisrčno zahvaljuje za sodelovanje in vložene napore, nagrajencem pa k nagradi še enkrat iz srca čestitamo. Predvsem pa si želimo tudi v tem letu plodnega sodelovanja med šolami in našim listom. Uredništvo Dedek Mraz Za nami so novoletni prazniki, dnevi radosti in veselih pričakovanj za naše najmlaj-še. Kjerkoli so se starejši potrudili razveseliti otroke, leti niso bili prikrajšani ali razočarani. Dedek Mraz že nekaj let obiskuje tudi šole, nad katerimi imajo delovne organizacije patronate. Pokrovitelji oskrbujejo šole s takimi potrebščinami, ki jih sicer same ne morejo nabaviti iz rednih sredstev. Prihod dedka Mraza je bil za šolarje v Dolskem izjemno doživetje. Pripeljal se je iz INDOSA, ki ima patronat nad to šolo. Otroci so ga pričakali pri čajanki v slovesno pripravljenem razredu. S prijaznim nagovorom je dedek Mraz pozdravil pričakujoče učence. Vrhunec doživetja je bilo darilo delovnega kolektiva INDOS v vrednosti nad 500.000 starih dinarjev. Otroci in šola so spet pridobili dragocene potrebščine za mlečno kuhinjo: plastične Našo javnost, posebno mladino, je presenetil predlog o ukinitvi regresov za skupinska potovanja. Posebno prizadeti sta počitniška in taborniška organizacija. Zavedati se moramo, da je delo teh dveh organizacij osnovano na izletih mladine, kjer se le-ta vzgaja in nabira novih moči za delo. Ce bo predlog osvojen, bo mladini s tem vzeta možnost spoznavanja krajev zunaj domačega okolja. Menimo, da je to korak nazaj, kajti izleta, ki bo veliko materialno breme za mladino brez lastnih dohodkov, se bodo udeležili le otroci iz premožnejših družin, kot je to bilo v predvojnem obdobju. Člani omenjenih organizacij pa so mladinci iz vseh slojev naše družbe in vsi so potrebni rekreacije in oddiha ter si želijo spoznati kraje naše domovine, njihove kulturne in zgodovinske spomenike. Taborniki vam želimo prikazati naš zadnji avtobusni izlet na Gorenjsko. Stare meščanske hiše in novi bloki so bili zaviti v meglo. Iz bližnjih dimnikov se je valil črn dim. Že četrt ure pred odhodom smo bili zbrani na zbornem mestu, veseli, da se bomo za dan rešili industrijske atmosfere. Preživeli bomo lep dan v zimski naravi, sc naužili svežega zraka, si nabrali novih moči ter spoznali nekaj kulturnih spomenikov in dosežkov socialistične izgradnje. Kazalec na uri se je počasi bližal sedmi. V naši sredi smo pozdravili tudi skupino devetih najboljših vojakov iz graničar-ske vojašnice na Zaloški cesti, ki smo jih povabili s seboj. To je bilo naše darilo ob njihovem prazniku. Z njimi smo se dogovorili tudi za sodelovanje na različnih področjih, predvsem v športu. Kmalu nato smo se odpeljali novim doživetjem nasproti. V avtobusu se je kar hitro razlegla taborniška in partizanska pesem. Naša dva kitarista sta neumorno tolkla po strunah. Avtobus je monotono brnel proti Gorenjski, mi pa smo opazovali naravo, odeto v belo odejo. Za trenutek smo se ustavili pri novem mostu nad Peračico in občudovali ta najnovejši dosežek moderne tehnike, ki sc posrečeno sklada z bližnjo naravo. V Dragi smo se ob grobovih talcev, ki se niso ustrašili žrtev lastnih življenj, poklonili njihovemu spominu. Izvedli smo tudi kratek kulturni program. Tu nam je predstavnica Zveze tabornikov Slovenije pripela trak partizanskega odreda, največje priznanje taborniški organizaciji, ki si ga pribori s svojim mar- v Dolskem krožnike in skodelice, jedilni pribor ter različne sestavljenke, »lego kocke« in »Kon-temo« za tehnični in likovnj pouk. Tudi na sladkarije dedek Mraz ni pozabil. Otroci so se polni navdušenja vračali na svoje domove. Poudariti moramo, da je delovni kolektiv INDOSA doslej z največjim posluhom odigral in še odigrava vlogo pokrovitelja, saj je šolo obogatil z dragocenimi pripomočki za pouk in razvedrilo učencev. Šola je pridobila v času Indosovega pokroviteljstva diaprojektor, radijski in televizijski sprejemnik, električni klavir, opremo za jedilnico, jedilni pribor, učila in drugo. šola čuti globoko hvaležnost do te delovne organizacije. S kvalitetnim poukom in vzgajanjem mladih, da bodo znali vrednotiti delo in skrb naše skupnosti za še srečnejšo prihodnost, bomo skušali to hvaležnost tudi dokazati. Ijivim delom. Vrhovi Julijcev in Karavank so bili neme priče naše slavnosti in so nas obenem vabili v svoje okrilje. Žal nam je bilo, ker si nismo mogli ogledati muzeja v Begunjah, ki bj bil ob nedeljah prav lahko odprt. Odpeljali smo se proti Jesenicam in vojaki, ki so se vživeli v našo družbo, so s svojo pesmijo prispevali k prijetnemu vzdušju. Kaj kmalu so nas pozdravili mogočni dimniki našega železarskega centra. Jesenice smo si ogledali le iz avtobusne perspektive in se odpeljali proti Črnemu vrhu. Avtobus je le s težavo premagoval strmo gorsko cesto in nas pripeljal do žičnice. Tu smo se razdelili v dve skupini. Prva si je namenila preživeti ostali del dneva na zasneženih pobočjih Črnega vrha, ob prijetni smuki. Pridružili se bomo drugi skupini in odšli proti taborniškemu domu pod Golico. Tu smo s« »ČREVARNA« [iport-import LJUBLJANA Poljanska cesta 95 Telefon: 31-40-23 Izvaža in uvaža vse vrste slanih, suhih in umetnih črev. Nudi vse vrste naravnih in umetnih črev ter industrijski loj po konkurenčnih cenah. Vsem našim odjemalcem se še v nadalje toplo priporočamo in jim zagotavljamo, da bodo tudi v bodoče postreženi po naši najboljši moči. srečali z jeseniškimi taborniki in se pridružili njihovi slavnosti ob sprejemu partizanskega traka. Po izdatni malici, ki se v hribih še veliko bolj prileže, smo se skupaj napotili proti grani-čarski karavli. V dolgi koloni smo se drug za drugim vzpenjali proti cilju. Pred sabo smo opazili gozdno poseko. Pod jugoslovansko zastavo, ki je visela na drogu, ovitim s trobojnico, jc stal stražar naše severne meje. Pozdravili smo ga s trikratnim zdravo. Kmalu so se prikazali tudi ostali graničarji, veseli našega prihoda, ki jim bo za nekaj minut popestril bivanje daleč od domačih krajev. Pokazali so nam svoje vzorno urejeno bivališče in stražarske pse, ki so prikazali nekaj svojih spretnosti. Posebno so se izkazali Prt poziranju za naše fotografske posnetke. Seveda smo sc z graničarji ovekovečili tudi mi. Zapeli smo še nekaj pesmi, nato pa si stisnili roke, jim čestitali k njihovemu prazniku in jim obljubili, da jih kmalu spet obiščemo. Kmalu smo bili spet v avtobusu. S skupino, ki jc smučala, smo izmenjali vtise o preživelem dnevu. Na poti proti Ljubljani smo obiskali rojstni kraj pesnika dr. Franceta Prešerna, kar je bilo zlasti zanimivo za naše goste — vojake, ki so vsi iz sosednjih republik. Zelo hitro smo bili spet doma. Ob prisrčnem slovesu so nas vojaki povabili k njihovi proslavi ob dnevu JNA. Podobno so potekali tudi drugi naši izleti. Polni doživetij in impresij o naši lepi domovini smo sc vračali domov. Dragi bralec, sam presodi o problemu, kj grozi, da bomo morali prenehati s takšnimi akcijami! Milan Pondelek Kdor drugemu jamo koplje... »Kam pa spet?« je nejevoljno vprašala žena Jožeta, ki si je ogrinjal suknjič prek roke, katero je imel v mavcu. »Ali misliš, da se bom usmradil doma,« je Jože zagodrnjal in stopil proti vratom. Bil je zelo nestrpen, že drugi teden je bil doma, v bolniški. Pri delu je tako nesrečno padel, da si je zlomil roko in mu je postopanje brez dela že presedalo. Edino razvedrilo, ki mu je preostalo, je bilo, da se je vsako jutro odpravil zdoma in se oglasil pri vseh znancih, ki jih je mogel dobiti dopoldne v roke. Ponavadi se je najprej ustavil v trgovini, potem pri brivcu in nazadnje pristal v eni izmed obeh gostiln, kolikor jih je bilo v vasi. Tudi danes se je odpravil na isto pot. Najprej je zavil v trgovino, kjer je bil poslovodja njegov znanec Viktor. »Viktor, pozdravljen! Je kaj novega?« je že pri vratih zaklical Viktorju, ki je nekaj zlagal na polici. »Ti presneti trgovci vedno nekaj skladajo in prekladajo po policah, a ko je treba kaj najti, ponavadi najdejo vse drugo, samo tistega, kar iščejo, ne,« je še pomislil Jože, ko je stopal proti prodajni mizi. Viktor je samo kratko odzdravil. Videti je bilo, da je nekaj nataknjen. Jožeta to ni motilo, stopil je naprej in se naslonil na pult. »Čuj, daj mi kozarček pelinkovca! Izboren je! V gostilni imaš občutek, da piješ milnico, sploh ne zagreni. Po njem imaš v ustih tako slab okus, da moraš takoj popiti še kozarček brinjevca, da si ga popraviš.« »Ali misliš, da imam gostilno?« je nejevoljno odvrnil Viktor in si dajal opravka z nekimi škatlami. Jože je za hip osupnil, presenetil ga je Viktorjev ton. Oči so se mu ustavile na napisu, ki se je bleščal nad Viktorjevo glavo: »Zadovoljen gost, naš ponos!« Pobobnal je s prsti po mizi in zopet mirno začel: »Včeraj si mi ga dal, predvčerajšnim tudi! Ne vem čemu, za vraga, mi ga ne natočiš danes. Saj sva sama! Ce si pa doma skakal čez metlo več, kot ti je všeč, pa kar sam požri in ne stresaj jeze nad drugimi.« Viktor je vstal, potegnil izpod pulta načeto steklenico in natočil Jožetu kozarec pelinkovca. Potem je potegnil izpod pulta še en kozarec in si natočil še zase. Jože je privzdignil obrvi — to je bilo nekaj nenavadnega. Viktor v trgovini nikoli ni pil. Rad je prijateljem natočil kozarec, čeprav bi ne smel, a sam se pijače nikoli ni dotaknil. Viktor je vzdignil kozarec in ga napol izpraznil, potem pa se je obrnil k Jožetu: »Ko bi bila samo Sena! Poslušaj, kaj se mi je pripetilo. Od prejšnjega meseca naprej vsaka trgovina, to se pravi poslovalnica, sama odgovarja za vse primanjkljaje in nosi sama vse stroške. Saj veš, ekonomska enota!« »Seveda, to je nerodno! Izgubo boš kril iz svojega...« »Saj to je! Sedaj pa pomisli, da imam v skladišču kakih trideset vreč moke, ki ni dobra. Nisem pazil, ko so mi jo pripeljali, menda je bila vlažna, jaz pa sem jo založil prav v kot skladišča in je tam ostala. Včeraj pa načnem vrečo in vidim, da je nekoliko po kvarjena. Moral jo bom pr o dati po nižji ceni, za prašiče. Izgubo pa bom moral kriti iz svojega žepa, čeprav nisem nič kriv.« »To je pa res nerodno! Se bolj nerodno pa bo tudi za nas, potrošnike, ker boš hotel to izgubo nadoknaditi in nam boš zato dajal še slabšo vago, kot jo daješ.« To, zadnjo, zlobno Jožetovo pripombo je Viktor hote ali nehote preslišal. »Ali je škodljiva?« se je naprej zanimal Jože. »Tisto ne, a dobra ni! Nihče je ne bo maral in mi bo ostajala, tako da se bo res popolnoma pokvarila.« »Nekaj moraš napraviti! Izmisli si kaj, saj si trgovec, za katere pravijo, da so zelo iznajdljivi, kadar je treba slabo blago prodati po visokih cenah.« Viktor je debelo požrl. »Ne vem, kaj imate vsi toliko proti trgovini in proti nam trgovcem. Tudi mi moramo živeti. V zgubo res ne morem prodajati. Rajši mi povej, kako naj se izkopljem iz tega. Za dva litra ti dam!« »Res? Za to se pa izplača napeti možgane!« V trgovino je stopila starejša ženska. Bila je daleč naokrog znana opravljivka Mica. Nenadoma se mu je utrgala misel. Obrnil se je k Viktorju, ki je stregel Mici, in ga natiho-ma vprašal, vendar še dovolj glasno, da je lahko slišala tudi Mica. »Praviš, da bo v najkrajšem času zmanjkalo moke in jo par mesecev ne bo? Ne verjamem!« Viktor ga je začudeno pogledal in ga hotel zavrniti, a ko je videl, kako mu Jože za Micinim hrbtom krili z rokami in mu kaže, naj pritrdi in kaže na Mico, je razumel. Zakril je nasmeh in mu zaupno potrdil: »Da, res je! Na upravi so mi včeraj povedali.« »Eh, ne verjamem! je ognjevito ugovarjal Jože. »Da bi zmanjkalo moke, to pa ne.« »Kakor hočeš! Samo nikomur ne pravi. V upravi so mi zabičali, da se to ne sme izvedeti.« Obrnil se je še k Mici. »Tudi vi, če ste kaj slišali, nikomur ne pravite. Vse tri bi prav pošteno zaprli, če bi ugotovili, da smo razblebetali to veliko skrivnost.« Mica je pomežiknila z levim očesom, kar je storila le, če je bila zelo razburjena, in hitro pospravljala denar. »Seveda ne, name se lahko zanesete. Molčati znam kot grob. Od mene ni še nikoli nihče ničesar izvedel... Mudi se mi! Na svidenje!« Odhitela je skozi vrata, kot bi ji nekdo odvzel polovico let in niti ni imela časa, da bi za seboj zaprla vrata. Jože je stopil in za njo zaprl vrata, potem pa se je na ves glas zakrohotal: »Kar pripravi zvečer denar. Jamčim ti, da boš v nekaj urah prodal moko, pokvarjeno in nepokvarjeno. To bo veselje!« Viktor ga je potrepljal po rami in mu natočil še en kozarec pelinkovca. »To si imenitno izpeljal. Takoj bo razbobnala po vsej vasi... Samo, kaj bo, če bodo ugotovili, da je pokvarjena?« »Od kdaj pa imajo trgovci tako tenko vest?« je zbadljivo vprašal Jože. »Veš, ta naš sanitarni...« »Ah, seveda, v tem grmu tiči zajec! Sanitarni je tista slaba vest. Da bi bilo takih slabih vesti še veliko ... Zaradi moke bodi brez skrbi. Do tistega časa, ko bodo to moko začeli uporabljati, bi se pokvarila vsaka še taka dobra moka. Kot Pilat si boš lahko umil roke, ničesar ne boš kriv. Zvečer na svidenje!« »Da! Zvečer na svidenje, Jože!« Jože se je hahljajoč odpravil naprej. Že ko je sedel pri brivcu, je opazil uspeh svoje potegavščine. V trgovino so hitele ženske z vozički in vsaka je prav gotovo odpeljala vsaj vrečo moke. Nekdo je prišel kar z vozom in odpeljal pol ducata vreč. Seme, zasejano v molčeče Micino srce, je v najkrajšem času in proti vsem naravnim zakonom rodilo obilen sad. Zadovoljen sam s seboj se je odpravil naprej. Obiskal je še obe gostilni in se je, ko je bil čas kosila, vračal domov. Kosilo ga je že čakalo na mizi. Počasi je zajemal in premišljal, kako naj ženi razloži imenitno potegavščino, ko ga je ta prehitela. »Veš kaj, Jože? Slišala sem, da bo zmanjkalo moke, pa sem jo kupila kar celo vrečo.« Jožetu je zastala roka z žlico in mu brezmočno padla na mizo. Vstal je in tiho odšel v sobo, žena pa je vsa osupla gledala za njim. Viktor ga. je zvečer zaman čakal v gostilni. Razgovor s Stanetom Matijažičem, predsednikom krajevne skupnosti Zalog V zadnjih številkah Naše skupnosti je bilo že mnogo napisanega o delu krajevnih skupnosti; tokrat je pred nami krajevna skupnost Zalog. Za kratek razgovor smo naprosili njenega predsednika Staneta Matjažiea ter mu postavili nekaj vprašanj o delu krajevne skupnosti. Kaj vse sodi v dejavnost krajevne skupnosti Zalog? V dejavnost naše krajevne skupnosti, ki zajema področje Zaloga, Sp. Kašlja in Podgrada s približno 3000 prebivalci, sodijo potrebe krajevnega značaja, kot npr. upravljanje s krajevnimi cestami, upravljanje zadružnega doma, urejanje in sodelovanje z občani pri gradnji vodovodov in z občinsko skupščino pri urbanističnem delu. V krajevni skupnosti delamo na osnovi predlogov in želja občanov pa seveda v okviru finančnih možnosti. Kot namreč sloni delo vsake politične ali gospodarske organizacije na denarnih sredstvih, tako je vezana nanje tudi naša krajevna skupnost. Do sedaj smo vodili gospodarsko politiko, če naj jo tako imenujem, s sredstvi, katera smo prejeli od občinske skupščine. Da pa bi bila situacija nekoliko razumljivejša, naj navedem nekaj podatkov o načinu porabe teh sredstev v preteklem letu; DOHODKI N din dotacija obč. skup. 19.202 izredni dohodki 4.067 Skupaj 23.296 IZDATKI N din stroški upravljanja 6.736 komunalne dejavnosti (posipanje cest, stroški pri gradnji novega mostu in podobno) 12.102 socialno varstvo 3.764 nerazporejena sredstva 667 Da pa bi imeli nekoliko preglednejšo sliko potreb v naši krajevni skupnosti, naj povem še nekaj podatkov, na osnovi katerih je sestavljen program dela naše krajevne skupnosti v bodoče. Program dela je razdeljen na ožjo in širšo dejavnost in na stroške krajevne skupnosti, ki sestoji v glavnem iz potreb komunalnega značaja. Ožji načrt, katerega bi KS financirala iz do- sedaj znanega načina dobljenih sredstev, se sestoji: 1. komunalna dejavnost v ožjem smislu a) vzdrževanje 7 km cest, b) popravilo javne tehtnice, c) popravilo brvi čez Besnico v Podgradu. Po predvidevanjih bi ti stroški znašali okoli 31.100 novih dinarjev. Na sestanku krajevne skupnosti dne 19. decembra 1966 pa je bil sprejet tudi perspektivni načrt za ureditev raznih komunalnih naprav na območju skupnosti. Perspektivni načrt se deli glede na prioritetne gradnje na tri faze: 1. Faza 1 N din a) postavitev javne te- lef. govorilnice 15000 b) dokončna ureditev vodovoda v Spodnjem Kašlju in Zalogu 70000 c) postav, novega transformatorja v Zalogu 80000 2. Faza 2 N din a. razsvetljava križišča pred zadružnim domom 8000 b) prometna varnost, označbe 14000 c) ureditev otroškega igrišča 15000 č) zgraditev avtobusne postaje 3000 3. Faza 3 N din a) asfaltiranje cest v Sp. Kašlju in Zalogu 150000 b) popravilo in dvig ceste Zalog—Podgrad 80000 Tovariš Matjažič nam je pojasnil, da so navedene potrebe na dnevnem redu vsakega zbora volivcev, vsake seje KS Zalog in drugih organizacij, toda vsako leto zmanjka proračunskih sredstev in se tako vleče v nedogled izvedba nujnih del, nezadovoljstvo občanov pa vse bolj raste in je to tudi eden vzrokov za slab obisk zborov volivcev in sodelovanja občanov pri reševa- nju problematike v teh krajih. 2. Zadružni dom in njegovo upravljanje Zadružni dom smo v preteklem letu prevzeli v upravljanje od stanovanjskega podjetja Mo-ste-Polje, vendar z njim še do danes nimamo razčiščenih odnosov, in to predvsem s finančne strani. Stavba že več let ni bila vzdrževana in je sedaj potrebna nujnih večjih popravil. V novi UO zadružnega doma so izvoljeni tovariši, za katere menim, da bodo stavbo in notranjo organizacijo v hiši privedli do zadovoljive ravni. Predvsem vidim garancijo za to tudi v prizadevnosti predsednika UO stavbe tov. Klavsa, ki se trudi, da bi Stane Matijažič zadružni dom še naprej služil namenom, za katere smo ga vaščani Zaloga tudi zgradili. Zadružni dom je stavba s samostojnim financiranjem. Pri upravljanju nastopajo predvsem težave financiranja oziroma plačevanja najemnine za prostore, katere zasedajo družbenopolitične organizacije, in za kino dvorano, ki je premalo zasedena, da bi lahko iz dobljenih sredstev plačevala ustrezno najemnino. UO stavbe pa ima težave tudi zato, ker prostore, namenjene članom DKD Svobod.) in aktiva ZMS, nezakonito zasedajo druge osebe. OSčani pišejo... TOVARIŠ UREDNIK! V novoletni številki glasila ste objavili moj prispevek pod naslovom »Zakleti grad v Zalogu«, ki je (žal na nepravi strani!) le dvignil nekoliko prahu. Nimam namena popravljati nekaterih napak, ki so delo tiskarskega škrata (npr. prostorne garderobe, namesto prostrane); prosim le, da objavite še naslednje: Omenjeni prijatelj samovoljno vseljene uslužbenke zdravstvenega doma sploh ni njen prijatelj, temveč je — po njegovi izjavi — njen mož — ta pa je svoji ženi po vsej logiki prvi in najboljši prijatelj. Mimogrede pripominjam še to, da je odbor krajevne skupnosti Zalog menda v oktobru mesecu sklical sestanek, da bi prizadeti in zainteresirani našli rešitev glede omenjenih zadružno-stanovanjskih prostorov ob dvorani. Na sestanku je bil prisoten tudi zastopnik zdravstvenega doma Moste, ki je soglašal s sklepom sestanka, naj ZD v 14 dneh reši stanovanjsko vprašanje prizadete uslužbenke. Le-ta uslužbenka pa na sestanek ni prišla, ker je zbolela. Od tedaj je minilo že večkrat po 14 dni, a problem je ostal ■— nerešen. — Na tem sestanku je bila tudi izražena želja, naj bi bodoči uporabnik povrnil stroške (okrog 450.000 S din), ki jih je ZD vložil v ureditev teh prostorov za bivšo ambulanto. Vendar Zaležani vedo, da so sredstva prispevale zainteresirane gospodarske organizacije zaloškega območja in bi bile torej le-te edine upravičene to zahtevati. Toliko v vednost! IVAN LUKANČIČ Sp. Kašelj 3. Kaj pa dejavnost komisij v vaši krajevni skupnosti? V okviru KS delujejo trenutno komisija za socialno varstvo, komisija za gospodarstvo, svet vzgojno-varstvenega zavoda in poravnalni svet. A. Komisija za socialno varstvo obravnava probleme socialnovarstvenega značaja, predlaga osebe, katerim je nujno dodeljevati razne socialne pomoči (stalne, občasne ali zimske), nadalje pomoč pri plačevanju otroškega varstva za socialno ogrožene otroke in podobno. Da komisija lažje in pravičneje deluje, je sestavljena iz devetih članov. Dosedanje delo komisije je bilo v redu in upam, da bo tako tudi v bodoče. B. Gospodarska komisija, ki je sestavljena iz 5 članov, zbira podatke o potrebah terena na področju komunalne ureditve, predlaga prioritetna dela. organizira ta dela in kontrolira njih Izvajanje. C. Svet vzgojno-varstvenega zavoda pomaga vods*tvu zavoda pri organizaciji in delu. tor predlaga svetu KS potrebne morebitne spremembe v strukturi njegovega dela in načina financiranja. č. Poravnalni svet uravnava morebitna nesoglasja med vaščani. Na koncu želim poudariti še to, da krajevna skupnost še nima točno določene koncepcije dela, se v marsičem še »-lovi« in samostojno išče primernih rešitev dela in problemov. Upam, da bodo sčasoma te težave odstranjene in bo krajevna skupnost ob podpori vsega prebivalstva zaživela ter služila namenu, zavoljo katerega je bila ustanovljena. Ob začetku novega leta želim, da bi sodelovanje naše krajevne skupnosti, občinske skupščine in prebivalcev našega kraja potekalo v vsestransko zadovoljstvo ter da bi bilo vse leto Čim uspešnejše. Vilko Sluga Križanka j 1 2 3 4 5 i 6 7 8 9 L J 10 u 11 12 L. 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 31 32 33 1 34 35 36 37 38 N 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 P 50 51 52 53 54 J H 55 n 56 r ni 57 I 58 r i VODORAVNO: 1. veliko žitno skladišče v Zalogu, 6. stanovanjska soseska v občini ob Zaloški cesti, 10. pojedina ob slovesu (pri nas je v navadi ob maturi), 11. odličen in priljubljen angleški filmski igralec, pri nas smo ga videli v filmu »Thomas Beckett« (Peter O’), 13. krasota, 14. dolgost, 16. medmet bolečine, 17. najbolj običajna prtljaga na potovanju, 19. debela palica, 20. stari oče, očanec, 22. latinski Izraz za umetnost, 23. odprtina v steni za vstop v prostor, 25. ime jugoslovanske pevke zabavne glasbe Veletanlič — Petrovič, 28. nadstropje, 30. medmet, 31. majhna prodajalna, 34. naša In tuja črka, 36. karta pri taroku, 37. eno od imen predsednika ZAR Naserja, 40. delavec v premogovniku, 42. potočna žival, ki plava nazaj, 44. glavni števnik, 45. ime sodobnega slovenskega gledališkega in filmskega igralca Ranerja, 46. naprava za sprejemanje ali oddajanje elektromagnetnih valov, 49. kratica za tehnično atmosfero, 50. velik industrijski obrat, kakršnih je veliko tudi na območju naše občine, 53. rusko žensko ime (odlična atletinja Pressova). 55. diktat, 56. otročaji, otročad, 57. upanje, 58. največja žleza telesa, v kateri se izloča žolč. NAVPIČNO: l. podjetje za avtobusni promet ter turistične In mehanične usluge s sedežem v naši občini, 2. večji kraj pod Fruško goro, 3. časovno obdobje, ki ga sestavlja dvanajst mesecev, 4. trava druge košnje, 5. avtomobilska kratica Sarajeva, 6. stokanje, 7. bog vetrov iz stare grške mltolo- SKUPNOST ouasiuo sirot. uiimuiAN* nvostf. «»oiAie Ureja uredniški odbor, glavni In odgovorni urednik Bogdan Sturm. Naslov: Uredništvo in ■prava NSK, Ujublj. Ob Ljubljanici 42/11. telefon 315-980. Tekoči račun pri NB Ljubljana, občinski odbor SZDL Ljubljana Mostc-Polje, Naša skupnost 503-8-211. Celotna naročnina 3,60 N dinarjev, polletna 1,80 N dinarjev, posamezna številka 0,30 N dinarjev. Tisk CZP Kočevski tisk, Kočevje. Klišeji CZP Ljudska pravica, Ljubljana. Poštnina plačana v gotovini. Itoko-pisov ne vračamo. gije (iz istih črk kot ELO), 8. mestece v severnem delu kraškega polja pod Križno goro z znamenito Križno jamo, 9. lepo vedenje, 10. kraj na območju naše občine z veliko tovarno papirja, 12. osnovna mera, 13. država v Indokinl ob reki Mekong z glavnim mestom Vientiane, 14. produkt destilacije, 15. naj višji muslimanski bog, 18. obrat za predelavo črev v naši občini, 21. pripadnik zahodne skupine starih Slovanov, 23. prižig, z žganjem narejeno znamenje, 24. domača pernata žival, 26. lepa dolenjska reka, ki se južno od Brežic izliva v Savo, 27. želatina Iz alg, 29. začetnici švedskega kemika, iznajditelja dinamita, 32. šestnajsta in triindvajseta črka slovenske abecede, 33. kratica za avto-moto društvo, ki deluje tudi v naši občini, 34. ožji sorodnik, 35. kemična tovarna v Mostah, ki kot prva v državi Izdeluje novo vrsto umetnega vlakna, 38. Obri, 39. prečni drog v kozolcu, 41. blazinjak, 43. pesnik iz kroga slovenske moderne, po katerem se poleg Murna imenuje osn. š. na Kodeljevem, 46. žensko ime (naslov Aškerčeve socialne pesmi), 47. del stopala, 48. starorimski bog ljubezni, 51. predujem, naplačllo, 52. šolska ocena, 54. srbsko moško ime, 56. vzklik. REŠITVE NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE Uredništvo Naše skupnosti je prejelo 49 rešitev novoletne nagradne križanke. Komisija jih je pregledala in izžrebala pet reševalcev, in sicer: 1. nagrado v znesku 100 N din prejme IVANKA KASTELIC, Ber-nekarjeva 33, Moste; 2. nagrado v znesku 40 N din prejme MILOŠ BAŠIN iz tovarne Totra, Hrušica; tri tretje nagrade po 20 N din prejmejo: DANICA LIPICER, Javna skladišča, DUŠAN MIHELIČ, dijak, Gerbičeva 50/a in MARJANCA MLAKAR, Ravnikarjeva 10. Novoletna nagradna križanka PREMEŠANE ČRKE Lepo DEKLE JOVO ima, v občini naši živita oba. Navodilo za reševanje »Premešanih črk: s premeščanjem (anagramiranjem) velikih in de-bcleje odtisnjenih črk morate uganiti pojma, ki jih zahteva tekst, v katerega so vključene. PREMEŠANE ČRKE ZA MALEJA, po katerem se imenuje ulica na Kodel,jevem, NE ve marsikateri prebivalec predela v naši občini. Kateri predel je to? ZLOGOVNICA da — fu — ja — je — je — klo —ključ — le — mar — mor — na — na — po — pri — pri — sta — ta — tisk — Ust — va — za — zi — žuh. S pomočjo gornjih zlogov, ki so urejeni po abecednem redu, sestavite osem besed naslednjega pomena in jih vpišite v lik pod ustrezno številko. 1. delovanje sile na kaj; tlak, 2. zazidanje, 3. udarec z roko po obrazu, 4. človek, ki rad pole-žuje, 5. pokrajina ob morju, 6. ime slovenske pevke zabavne glasbe Deržajeve, 7. nepreviden, slučajen dogodek, 8. nema oseba v gledališki igri ali pri filmu. Tretje in šeste črke posamezne besede vpišite v navpična stolpca na levi. Ob pravilni rešitvi dajo črke, brane navpično, v obeh stolpcih, dve tovarni v občini Moste-Polje. REBUS POSETNICA SLAVA D. ČAJKA Niš Slava je doma iz Niša, dela pa v delovni organizaciji v naši občini. Katera organizacija jc to? Dopisujte v Nsk Prispevke honoriramo KINO TRIGLAV: 1. — 2. II. 1967 LJUBITI, pol.isko-švedski film; 3. — 5. II. NEDELJE V NEW VOUKU, amer. barv. film; 6. — 8. II. NORO MORJE, franc. film. drama; 9. — 10. II. NEDELJE V MESTU AVRAVU, franc, cinemasc. film; 11. — 13. II. VČERAJ, DANES, JUTRI, italj. barv. cinem. film v režiji Vittoria de Sice; 14. NEUSTRAŠNI I. del filma LJUDJE IN ZASTAVE, madžarskega barv. spektakla v cinemascopu; 15. NEUSTRAŠNI I. del madž. filma LJUDJE IN ZASTAVE, samo ob 16. in 18. uri; ŽRTVOVANI — II. del madž. barv. filma LJUDJE IN ZASTAVE, samo ob 20. uri; 16. ŽRTVOVANI — II. del madž. barv. spektakla LJUDJE IN ZASTAVE, ob 16., 18. in 20. uri; 17. — 19. ČLOVEK IZ RIA, franc. barv. cinem. pustolovski film z Jean-Paul Belmondom; 20. — 21. EN KROMPIR — DVA KROMPIRJA, angl. film; 22. — 23. PO ISTI POTI SE NE VRAČAJ, jugosl. film; 24. — 26. FANTOM, franc. barv. cinem. film, v katerem nastopa Jean Maris; 27. — 28. KJE JE AHMED, sovj. barv. komedija. KINO VEVČE: 1. — 2. II. POT OKOLI SVETA, jugosl. barv. komedija; 3. — 5. GARSONJERA ZA ŠTIRI, amer. barv. cinem. film; 8. — 9. NA PRISTANIŠKI OBALI, amer. drama; 10. — 12. OD TOD DO VEČNOSTI, amer. drama; 15. — 16. PO ISTI POTI SE NE VRAČAJ, jugosl. film; 17, —19. KRALJ PETROLEJA, jugosl.-nemški barv. pustolovski film po romanu Karla Maya; 22. — 23. VZGOJA SRCA, franc, film; 24. — 26. HATARI, amer. barv. pustolovski film z Johnom Wayne-jem v glavni vlogi. KINO ZALOG: 4. — 5. II. VPRAŠAJ KATEROKOLI, amer. barv. cinem. film — komedija; 11. — 12. AMANDUS, slov. barv. cinem. film po povesti Ivana Tavčarja V ZALI; 18. — 19. CARTOUCHE, franc. barv. cinem. film; 25. — 26. VLOMILEC, angl. barvna cinem. kriminalna komedija. KINO ZADOBROVA: 1. II. GODINE, franc.-romun. barv. vi-stavision drama; 4. — 5. LEV, angl. barv. melodrama v cinem., film posnet v Afriki; 8. NIKOLETINA BURSAC, domača vojna komedija; 11. — 12. LEPA LOLA, španska barv. filmska verzija znanega Dumasovega romana Dama s kamelijami s Sarito Montiel v glavni vlogi; 15. MRTVIM JE VSTOP PREPOVEDAN, jugosl. drama; 18. — 19. MORGANOVI GUSARJI, franc.-italj. barv. cinem. spektakel — igra Steve Reeves; 23. DRAKULOVA HCl, amer. film groze in napetosti — film bo posodila Jugosl. kinoteka; 25. — 26. ČLOVEK S PRERIJE, amer. westem iz leta 1940 z Garryjem Cooperjem v glavni vlogi — film bo posodila Jugosl. kinoteka. DODATEK PRI PROGRAMU KINA VEVČE: 21. II. ob 19. uri DRAKULOVA HCl, amer. film groze — predvaja Jugosl. kinoteka; 27. II. ob 19. uri ČLOVEK S PRERIJE, amer. we-stem — predvaja Jugosl. kinoteka. MATINEJE V KINU TRIGLAV: 4. II. ob 10.30 uri LEV, angl. barv. cinem. film, posnet v Afriki; 11. ob 10.30 OD TOD DO VEČNOSTI, amer. drama; 18. ob 10.30 KRALJ PETROLEJA, jugosl.-nemški barv. cs film po romanu Karla Maya; 25. ob 10.30 ČLOVEK S PRERIJE, amer. westem, igra Garry Cooper. Združevanje sredstev za financiranje strokovnega šolstva Z ukinitvijo okraja Ljubljana se je spremenil način financiranja strokovnega šolstva II. stopnje, ki je bilo preneseno na medobčinski sklad. Iz tega sklada se financira 77 delovnih organizacij s področja strokovnega šolstva. Takšen način financiranja je samo predhodnega značaja, ker je od vsega začetka predvideno, da bo urejeno z novim zakonom o financiranju vzgoje in izobraževanja. Ta zakon pa doslej še ni bil sprejet. Medobčinski sklad ustvarja svoje vire sredstev iz prispevkov delovnih organizacij in proračunov občin, V letu 1966 je znašala obveznost naše občinske skupnosti 224 milijonov starih dinarjev; zato je splošni zbor 21, januarja 1966 sprejel priporočilo, da se naj ta sredstva zagotovijo iz prispevkov delovnih organizacij in proračuna. Obveznost do medobčinskega sklada za strokovno šolstvo je znašala torej v letu 1966 224 milijonov starih dinarjev; od tega je plačala občinska skupščina breme proračuna 44,000.000 starih dinarjev, razliko 180,000.000 starih dinarjev pa so plačale delovne organizacije z območja občine. Upravni odbor medobčinskega sklada za financiranje šol II. stopnje in domov je na svoji seji dne 27. decembra 1966 sprejel sklep, naj bi se izdatki v letu 1967 povečali za 8 odstotkov, tako da bi znašala pogodbena obveznost do sklada 242 milijonov starih dinarjev. Predvidoma naj bi prispevala občina iz proračuna za leto 1967 62 milijonov starih dinarjev, razliko 180,000.000 s dinarjev pa naj bi v letu 1967 prispevale delovne organizacije z območja občine. Skladno s tem se tudi predlaga splošnemu zboru priporočilo o poravnanju obveznosti naše občinske skupnosti, do.', medobčinskega sklada v letU' 1967. Besedo ima trener Prvi je v novem letu na vrsti Janez VVallas, trener članov KK Slovan. Bolje bi bilo, če bi rekli: nesrečni trener članov ali pa: trener nesrečnih članov. Članska ekipa košarkarjev je namreč letoš že drugič, toda po izredni smoli, izpadla iz zvezne lige. Tega niso zaslužili, saj je njihovo veliko košarkarsko znanje nesporno, manjka jim le še rutina. V vseh njihovih bojih v zveznih konkurencah pa jih vodi trener Janez Wallas, ki vodi moštvo že od leta 1963. Letos so torej zopet izpadli, toda trenerju je uspelo, da ekipa ni izgubila volje in obljublja, da se zagotovo še boljša vrača nazaj v ligo. No, tokrat ne bo govora o ekipi, ampak o trenerju. Občni zbor obe. zveze za telesno kultura Poleg tega, da je profesionalni trener Slovana, je Janez Wallas tudi eden trenerjev državne reprezentance v mladi državni reprezentanci, ki je letos osvojila balkansko prvenstvo, kjer sta tudi dva njegova igralca: Logar in Fabijan. Vprašanje: Kako to, da ste se odločili za delo prav v KK Slovan? Moje košarkarske ambicije so po vrnitvi iz JLA nekako sovpadale z delom in ambicijami Janez Wallas pri košarkarskem klubu Slovan. Bili so brez trenerja, jaz brez ekipe in kaj kmalu smo se sporazumeli. Vprašanje: Kakšne pogoje imate za delo? Sprejel sem predlog KK Slovan, da postanem profesionalni trener kluba. S tem so se naši načrti močno razširili. Toda žal eno samo igrišče, pomanjkanje telovadnic za zimski trening, pomanjkanje telovadnic pri osnovnih šolah v občini Moste-Polje močno zavirajo uresničevanje naših načrtov. Finančnih težav, ki so stalni spremljevalec in ovira dela v klubu, niti ne omenjam; ne štejem jih več med osnovne in s tem rešljive probleme v klubu. Omenil bi še dobro sodelovanje z Ob ZTK, ki pa tudi skupno z nami ne more rešiti zgornjih problemov. Vprašanje: Vaši delovni načrti za naprej? Mislim, da je vodilna ideja kluba pravilna: kvalitetaje odraz množičnosti in množičnost je odraz kvalitete. Torej v široki osnovni bazi poiskati košarkarske talente in jih z načrtnim delom oziroma treniranjem privesti do vrhunskih storitev. Vprašanje? V kakšnem položaju je košarka v naši občini? Zadovoljen sem z odnosom Ob ZTK do posameznih športov v občini in torej tudi z nji- hovim odnosom do košarke. Moti pa me, da se odgovorni posamezniki samo ob uspehih zanimajo za posamezno športno dejavnost. Vprašanje: Kaj menite o drugih športnih panogah? Cenim vsak šport, ki z resnim delom v klubu doseže uspehe. SAH Kazen ene tekme, ki bo odločala o tretjem mestu, je že končan I. del občinske šahovske lige. Žal v njej nastopajo le 4 moštva, kar je povsem nerazumljivo. Propozicije predvidevajo namreč le po 4 člane za eno ekipo, to pa je moči spraviti skupaj prav v vsaki naši delovni organizaciji, saj je znano, da zna šahirati skoraj vsak Slovenec. Tako nam ostaja le upanje, da se bo spomladi prijavilo več ekip in prijetno dolžnost, da čestitamo zmagovalcem: VI. gimnaziji Moste. Ta ekipa je osvojila prvo mesto šele po težki borbi z ekipo Javnih skladišč. Medsebojni dvoboj Je bil neodločen, v zadnjem kolu pa se je Javnim skladiščem izmuznilo 1. mesto, ko so igrali s Teol-Oljarno le neodločeno. Vse kaže, da bo Teol tretji, vojaki s Fužin pa četrti. Za zmagovalni ekipi so nastopali naslednji igralci: VI. gimnazija: Kržišnik, Bohorč, Dintinjana in Bačar; Javna skladišča: Novak, Zlobko, Sturm R. in Svetle. STRELJANJE Strelci meščanskih delovnih kolektivov so zaključili svojo občinsko ligo. Zanimivo Je, da so v sindikalnem tekmovanju strelci to pot prvič streljali po ligaškem sistemu. Tudi to pot so zmagali strelci Saturnusa - kot v zadnjem času že skoraj tradicionalno na sindikalnih tekmovanjih. Druga je bila - presenetljivo - Kemična tovarna, sledijo pa Gradis, Teol-Oljarna In vojaki s Fužin, ki so prav tako presenetljivo zadnji. Za tekmovanje se je prijavila tudi železniška postaja Moste, ki Ima najmočnejšo strelsko družino v občini, toda na prvo kolo Je prišel en sam njen tekmovalec, nato pa ni bilo nikogar več. Za zmagovalne ekipe so streljali: Saturnus: Zadnikar, Oražem, Kobilica, Pustavrh, Krisper in Snoj; Kemična tovarna: Černič, Kuret, Bostič, Furdl in Ilaš. Konec decembra je imela občinska zveza za telesno kulturo svoj občni zbor, ki ga ima vsako drugo leto. Letošnji je bil še posebno pomemben, saj je bil v času ko vstopamo v nov način financiranja v telesni kulturi — zdaj šele v naši občini, ki pa bo brez dvoma obveljal. Ocenjevanje procesov ob tem dogodku je bila tudi ena glavnih tem vseh diskutantov. Splošna ugotovitev je, da je sistem podjetij pokroviteljev nad športnimi organizacijami v glavnem uspel. Pritožijo se lahko le nekatere panoge, ki so naletele na podjetja, kjer so zavzeli skrajno neresen odnos, tako npr. strelci, pa delno še kegljači in smučarji. Iz drugih vzrokov pa niso zadovoljni športniki iz Vevč. V Vevčah Imajo namreč kar 2 kolektiva z ogromnimi izdatki, in sicer hokejski in nogometni klub. Razumljivo je, da je nemogoče zbrati na tem področju naše občine toliko sredstev, da bi pokrili potrebe obeh, saj presega skupna vsota 15 milijonov S din. Prav gotovo Je, da bo potrebna tu drugačna rešitev; treba bo ugotoviti, kaj je kvalitetni šport, kateri šport »sc iz- ROKOMET Rokometni klub se še vedno ni izneveril svoji lepi navadi, da namreč vzorno skrbi za naraščaj. Tako so v januarju priredili novoletni turnir za pionirke osnovnih šol, medtem ko bo enako tekmovanje za pionirje v februarju. V telovadnici na visoki šoli za telesno kulturo na Kodeljevem je domača ekipa osn. š. Kette-Murn prvič slavila uspeh nad nadvse favorizirano ekipo Vide Pregare. Prav res nismo verjeli, da bo moči že letos ujeti za razred boljše Igralke Vide Pregare, ki so se tega verjetno zavedale, pa niso zaigrale s potrebno resnostjo. Kar dve tekmi so odigrale neodločeno, in sicer z ekipo osn. š. Kette-Murn in Ledina ter tako osvojile le drugo mesto. Prehodni pokal bo šel v vitrine osn. š. Kette-Murn. EKIPNO PRVENSTVO OSNOVNIH SOL Osnovne šole tekmujejo v namiznem tenisu prav tako posamično in ekipno, v obeh konkurencah pa v jesenskem in spomladanskem delu. Pravkar je bilo končano Se ekipno jesensko prvenstvo. Ob tem, da je šola Vide Pregare nastopala v moški konkurenci brez svojih najboljših (občinskega prvaka in tretjeplasiranega s tega prvenstva), je prvo mesto pripadlo šoli Polje, ki je premagala vse, razen šolo Kette-Murn s 5 : 0. Na drugem mestu je šola Kette-Murn, tretja je Vida Pregare, nato pa sledita še Sostro In Jarše. Pri dekletih je bilo jasno, da Je zmagovalec lahko le šola Vide Pregare, presenetljivo drugo mesto pa Je zasedla šola Kette-Murn. Za zmagovalne ekipe so nastopali: Polje - pionirji: Gašperlin, Cerar, klander; Vida Pregare - pionirke: Mttller In Mikluž. Kvaliteta tekmovanj med pionirji in pionirkami kaže, da Je SPENT le navdušil mladino za namizni tenis, ki ga igra sedaj že dokaj kvalitetno. plača« in na kakšen način ga podpirati. To pa ne velja samo za Vevče, ampak za področje cele občine. Se posebej sili k temu dejstvo, da sta v občini 2 nogometna kluba, vsak z 9 milijoni S din proračuna. Ob problemih iz Vevč pa jo najbolj zanimivo to, da je najkvalitetnejši tretji klub, ki edini posega v konkurenco na jugoslovanski ravni in ima največ mladine: plavalni klub Slavija, ki pa ima daleč manjši proračun od hokejistov in nogometašev. Omenjeni problemi, ki so jih obravnavali delegati, predvsem pa razmerja med posameznimi kvalitetnimi športi sodijo v pristojnost sveta za telesno kulturo, ki jih bo moral reševati. Vsi so se strinjali, da je občinska zveza nadvse zadovoljivo opravila svoje delo in je — kot je dejal predstavnik ZTKS Zoran Na-prudnik - ena najboljših v Sloveniji. To predvsem zato, ker so se člani starega upravnega odbora dosledno držali načela, da je treba najprej in predvsem skrbeti za množičnost In da je to osnovno delo Ob ZTK. Kot kaže. zaradi pomanjkanja snega občinska zveza za telesno kulturo in smučarski klub Golovec zopet ne bosta mogla izvesti dnevnih tečajev za smučarje v Mostah med zimskimi počitnicami. Vendar pa bodo vseeno zadovoljni skoraj vsi mladi smučarji v občini. Solarji s šol Polje in Sostro se bodo zopet vozili na dnevne tečaje na Prežganje s šolskim avtobusom, poleg tega pa bodo šolarji iz Polja tudi na tečaju na Španovem vrhu. Tam bodo tudi šolarji Iz Jarš, smučarski klub Golovec in pa še posebni tečaj za interesente raznih starosti iz. naše občine. Sola Vide Pregare bo kot vsako leto na Javorniškem rovtu, šola Kette-Murn v Zireh, Saturnus pa bo zopet priredil tečaj za otroke svojih delavcev v svojem domu v Kranjski gori. Takoj po počitnicah pa bo v Kranjski gori tudi tečaj za starejše ljubitelje smučanja, člane Saturnusa. Edina slaba točka je letos gimnazija. Strokovnjaki In dijaki so predlagali klasični smučarski tečaj, organizatorji pa dnevne vožnje na Zelenico, ki bi imele edino dobro lastnost, da bi bile cenene. Ker organizatorji niso odstopili s svojega stališča, žal ne bo tečaja, čeprav je bilo med dijaki precejšnje zanimanje. Ob koncu so bile podeljene nagrade in plakete najzaslužnejšim tclesnokulturnlm delavcem, ki V' zadnjih 2 letih še niso prejeli pohval, pa so dosegli izredne uspehe-Nagrado in zlato plaketo so prejeli Janez Gašperin in Tone Novak (PK Slavija), Jože Mavrič (TVD Partizan Zelena jama) in Karel Strekclj (kegljaški klub Slovan)! zlato plaketo so prejeli: Albert Šibil (osn. š. Sostro), Ivo Otrin (DSI» Slovan), Bogdan Sturm (RK Slovan), Jože Gramc (Ob ZTK), Andrej Požrl (balinarski klub Polje), Dmi-trij Kobilica (občinski strelski odbor), Ivka Zupančič (TVD Partizan Dolsko) in Andrej Ciuha (košarkarski klub Slovan), Marjan Gostinčar (TVD Partizan Zelena Jama), Janez Golja (RK Slovan), Niko Potočnik (PK Slavija), Lado Gostinčar (HK Slavija), Sonja Goršlč (koš. k. Slovan), Ilija Manču (NK Slavija) in Polde Ferlež (TVD Partizan Zalog). Ob koncu so delegati izvolili nov upravni odbor, v katerem so predstavniki vseh športnih panog, med njimi tudi športne sekcije na novo vključenega avto-moto društva Moste. NAMIZNI TENIS Občinska liga v namiznem tenisu jo pred zaključkom. Manjka le še zadnje kolo in pa nekaj neodigra-nih dvobojev. Za namizni tenis J® zanimanje med delovnimi kolektivi precejšnje, pa vendar še nismo zadovoljni. Res je, da v ligi redno nastopa 10 ekip, ki igrajo med seboj vsak teden, res pa Je tudi, da v tem tekmovanju ni ekipe Papirnice, ki sploh ne nastopa na nobenih sindikalnih tekmah v okviru občino (to jo izjemen primer, saj so vsa ta tekmovanja namenjena razvedrilu delovnih ljudi), Indosa, izolirkc in še nekaterih večjih podjetij, kjer brez dvoma je zanimanje za razne panoge športa, pa zaradi notranjih vzrokov delovnim ljudem to razvedrilo ni omogočeno. Boji v namiznem tenisu so zelo izenačeni in poseben favorit ni niti Partizan iz Zaloga, ki sicer nastopa že na republiških prvenstvih. Izgubil je namreč z Dolskim, Dolsko je Izgubilo s VI. gimnazijo, ta z Agrokomblnatom-Emono, Emono so premagala Javna skladišča itn. Tako Je tekmovanje nadvse zanimivo. Po osmem kolu Jo zaradi boljše razlike v setih na prvem mestu Zalog pred Dolskim, VI. gimnazijo, Zalogom II. Emono, Javnimi skladišči, Slovenija ceste, Saturnusom, Teolnm in Gradisom. Bernarda Miillcr izvaja vajo na dvovišinski bradlji Telovadba vsebuje obilo elegance in gracioznosti SMUČANJE