NEKAJ ZGODOVINSKEGA GRADIVA K ARHITEKTURI 17. STOLETJA NA SLOVENSKEM Janez Höfler, Ljubljana V fasciklu pisem oddelka cerkva na cesarski strani videm skega nad­ škofijskega arhiva (Chiese a p a rte im perii, Corrispondenze) m ed dru­ gim hranijo tudi nekaj dopisov iz 17. stoletja, ki zadevajo nekatere cerkvene stavbe na Slovenskem.1 Gre za gradbena dovoljenja za cerkve ozirom a prošnje za njihovo posvetitev, iz katerih je razviden bolj ali m anj natančen datum njihove zidave ali dokončanih gradbenih del, sporočajo p a nam tu d i nekatere okoliščine, ki so spodbudile gradnjo. Razumljivo je, da se sam i zgodovinski podatki redkokdaj kažejo ne­ posredno v slogovnem izrazu arhitekture, ki je vendarle bolj ali m anj odvisen od splošnih um etnostnih teženj pro sto ra in časa in se, seveda v določenih m ejah, giblje v okviru lastnih slogovnorazvojnih teženj, nam pa vendarle m arsikdaj pom agajo p ri ureditvi potrebne kronologije in nam , ne n a koncu, .ponujajo dragocene oporne točke za natančnejšo datacijo posam eznih stavb ali njihovih faz. Gradivo, ki ga želimo p red ­ staviti v naslednjem prispevku, govori o naslednjih cerkvah: o cerkvi M arije pomočnice dn kapeli sv. Ane v Puščavi na Pohorju, o kapucinski cerkvi v Vipavskem Križu in cerkvah v Oberšljanu in v Žabljah na Pri­ m orskem in o Jožefovi cerkvi nad Preserjem p ri Ljubljani; skoraj v vseh teh prim erih gre za zgradbe z določenim pom enom v slogovnem razvoju cerkvene arhitekture 17. stoletja na Slovenskem.2 Cerkev M arije pom očnice v Puščavi zadeva pism o z dne 15. m aja 1627, v katerem prosi šentpavelski opat Hieronim M archstaller oglejskega p atriarh a Antonia G rim anija za dovoljenje, da bi smel sezidati cerkev. Opat om enja neki »svet kraj« p ri reki Dravi n a bregovih reke Radoljne v župniji sv. Lovrenca »v Puščavi«, ki je bila skupaj z arhidiakonatsko 1 Na te dokumente je avtor članka naletel ob priložnosti, ko je za razisko­ valno nalogo pri Raziskovalni skupnosti Slovenije v letu 1977/1978 pregle­ doval srednjeveški fond videmskega nadškofijskega arhiva (Archivio arci- vescovile Udine). 2 Gl. v splošnem N. Šumi, Pregled arhitekture XVI. in XVII. stoletja na Slo­ venskem, ZU Z, n. v., VII, pp. 9—36, in isti: A rhitektura 17. stoletja na Slo­ venskem , Ljubljana 1969. Obravnavani dokumenti so z ustreznim odlomkom ali v celoti objavljeni v dodatku k pričujočemu prispevku. pravico vtelešena sam ostanu sv. Pavla na Koroškem . Tu so se, kot pravi opat, zbirali ljudje v veliki pobožnosti; odvijale so se procesije in brale m aše n a prostem ob nekem »kam nitem stebru« (pač znam enju), v katerem je bila neka sveta podoba. Zaradi tega nam erava opat tu postaviti cerkev in jo oprem iti z vsem potrebnim im zdaj prosi p atriarh a za ustrezno dovoljenje in da bi smel sam (kot nosilec arhidiakonatske časti iin patriarhov nam estnik na tej zemlji) zanjo slovesno vstaviti tem eljni kam en. Na koncu sporoča p atriarh u tudi naslov nove cerkve: Varstvo preblažene device M arije (to je njen siceršnji patrocinij).3 Da se je cerkev v Puščavi začela zidati leta 1627, nam sporoča tudi opatova plošča, vzidana na južnovzhodni zunanjščini cerkve,4 četudi so jo dejansko začeli graditi šele naslednje leto.5 Lahko se v celoti stri­ njam o z m nenjem avtorjev, da je imel pri njeni podobi iz te faze grad­ nje, k i je sicer natančno ne poznamo, odločilno besedo šentpavelski opat M archstaller. Da se je m oral osebno zavzeti za to gradnjo, je raz­ vidno tudi iz tistih besed v njegovem pism u, v katerih pravi, da se rom anja k Radoljni niso izrazila le v povzdigovanju pobožnosti ljud­ stva, am pak tudi njega sam ega (»Unde m otus non täm populi devotione, quam et m ea privata«), M archstaller sodi m ed vidne cerkvene dosto­ janstvenike protireform acij skega časa naših dežel in tako imenovane katoliške obnove. Bil je pom em ben erudit in kronist, pa tudi spreten gospodarstvenik, ki se m u je po desetletjih propada posrečilo u trd iti sam ostansko posest in obnoviti sam sam ostan. V soglasju s časom je vzdrževal določene kulturne vezi z Italijo (leta 1625 je tudi potoval v Rim in Benetke), k ar bi se m oralo poznati tudi na njegovih cerkvenih ustanovah, četudi lahko dom nevam o, da je bila puščavska cerkev daleč najpom em bnejša nova cerkvena zgradba njegovega časa na šentpavel- 3 Za zgodovinske podatke o Marijini cerkvi v puščavi gl. I. Orožen: Das Bisthum und Diözese Lavant, I, Maribor 1875, pp. 417—421; I. Pajek: Žup­ nija in božja pot Device Marije v Puščavi, Maribor 1881; B. Schroll: Abt Hieronymus Marchstaller, 1616 bis 1638, Celovec 1891, na raznih mestih; podatke je povzela in komentirala Sonja Kos v svoji neobjavljeni diplom­ ski nalogi: Marijina cerkev v Puščavi, Ljubljana 1970 (tipkopis), Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. 4 V kapitali: »Deo trino et uni / BB. Virgini matri Mariae / Auxiliatrici /' / Marchstallerjev grb) / Hieronymus Abbas S. Pauli / FF / Anno Domini M DC XXVII«. Gl. nazadnje Sonja Kos, o. c. B. Schroll nam v cit. March- stallerjevi biografiji sporoča, da je opat položil temeljni kamen za gradnjo 28. avgusta 1627. s Gl. naslednje Marchstallerjevo pismo. Sonja Kos, o. c., je v to zvezo pri­ tegnila tudi napisno ploščo v notranjosti cerkve iz leta 1672, ki zaznamuje predelavo cerkve pod opatom Filipom Rottenhäuslerjem in na kateri je zapisano, da je prvo cerkev postavil opat Hieronymus leta 1622 (M DC XXII). Ker je okrajšavo na prvi plošči iz leta 1627 razumela v smislu »srečno dokončal« (»feliciter fecit«?), je sklepala, da se je cerkev začela graditi že leta 1622 in da je bila leta 1627 končana in da tudi sicer v vero­ dostojnost letnice na Rottenhäuslerjevi plošči ni mogoče dvomiti. Vendar pa se iz obravnavanih dokumentov vidi, da gre na plošči iz leta 1672 ven­ darle za napako (v letnici je namreč morala izpasti črka V). Marchstaller- jeva prošnja 15. maja 1627 tudi ne daje opore za mnenje, da je na mestu se­ danje cerkve nekdaj stala neka kapela sv. Štefana (L Orožen, J. Pajek, B. Schroll, o. c.); to sicer ni nemogoče, vendar je tu za Marchstallerjevega časa stalo le kamnito znamenje. s kem ozem lju.6 V sedanji obliki je cerkev sicer nastala ob prezidavi v letih 1668 do 1672, vendar prvotno le ni mogla biti samo skrom na »kapela«.7 Cerkev je bila zgrajena že precej pred tem, ko je M archstaller zaprosil p atriarh a za njeno posvetitev. To je bilo 5. februarja 1637. Iz ustreznega dokum enta se da razbrati, da so jo začeli graditi leta 1628, da je spod­ budila m nožična rom anja z vse Š tajerske in Koroške in celo s H rva­ škega in da :ji je papež Urban V III. zategadelj podelil popolne odpustke. In precej časa je že tega, kar bi bilo potrebno cerkev in njene oltarje posvetiti. Zato prosi opat patriarha, naj pooblasti kakšnega koroškega ali štajerskega škofa, ki bi lahko to storil iv njegovem im enu in ob tej priložnosti tudi birm al. (V istem pism u prosi M archstaller p atriarh a tudi za dovoljenje, da bi rekonciliiral opuščene oltarje v župni cerkvi v Lovrencu n a Pohorju, v tam kajšnji kapeli sv. Križa in v kapeli sv. Ni­ kolaja v Fali.) Iz drugih virov vemo, da je p atriarh M arko Gradenigo izdal dovoljenje za posvetitev puščavske cerkve že 4. m arca 1637, po­ svetitev zgradbe in njenih treh oltarjev pa je opravil šele za M archstal- lerjevega naslednika 28. aprila 1641 ljubljanski stolni p ro št in naslovni škof christopolitanski Mihael K hum burg (Khumberg).8 Še enkrat sre­ čamo Puščavo v pism u z dne 13. avgusta 1658, v katerem prosi šent­ pavelski op at Pavel M emminger patriarha, da bi smel postaviti tem eljni kam en za novo kapelo sv. Ane na bližnji vzpetini in jo potem , ko bi bila zgrajena, posvetiti skupaj z oltarjem . Kot vemo, je cerkev leta 1659 že stala.9 K ratke notice o cerkvah kapucinov v Vipavskem Križu, v Oberšljanu in v Žabljah vsebujeta pism i dunajskega nadškofa Attem sa ljubljanskem u proštu in naslovnem u škofu christopolitanskem u M ihaelu K hum burgu 7. ju lija in 13. avgusta 1642. N adškof se je v im enu posestnikov gospo­ ščin F riderika Attem sa v Vipavskem Križu in Lovrenca L anthierija v Ve­ likih Žabljah obrnil na Khum burga (bržkone kot patriarhovega nam est­ nika na avstrijskem delu patriarhata, k ar pa iz pisem ni razvidno), da bi posvetil nove cerkve na ozem lju teh gospoščin. Dokum enta nekoliko precizirata datum nastanka kapucinske cerkve sv. Frančiška v Vipav­ 6 Gl. v splošnem Marchstallerjevo biografijo B. Schrolla, o. c., pa tudi K. Gin- hart: Die Kunstdenkmäler des Benediktinerstiftes St. Paid im Lavanttal wid seme Filialkirchen, österreichische Kunsttopographie, XXXVII, Dunaj, 1969. ' Sonji Kos, o. c., se je na podlagi raziskave obstoječega zidovja posrečilo izluščiti okvire prve zgradbe puščavske cerkve, ki je bila vsekakor precej skromnejša od sedanje in tudi drugače orientirana, tako da lahko obstoječo arhitekturo praktično v celoti pripišemo drugi polovici 17. stoletja. Da bi ugotovili dejanski tloris prvotne cerkve in s tem tudi začeli razmišljati o njeni arhitekturni podobi, pa bi bilo potrebno sondirati teren v vzhodnem sklepu sedanje cerkve in ob njem, česar avtorica ni mogla napraviti. Radi pa bi opozorili na resnico, da termin »kapela« v izvirnih besedilih še ne pomeni manjše in skromnejše cerkve, marveč le podružnično cerkev, pod­ rejeno neki drugi, največkrat župnijski cerkvi. Takšno napačno razlago termina »kapela« srečamo tudi marsikje drugje. 8 B. Schroll, o. c., Sonja Kos, o. c. Poleg citiranih del pride tu v poštev še B. Schroll, Carinthia, I, 1876 in 1879, ter J. Graus, St. Maria in der Wüste, Der Kirchenschmuck, XXX, 1899, 4, pp. 4 1 -— 49. 9 I. Orožen, o. c. skem Križu (doslej se v tej zvezi om enja letnica 16431 0 ) in baročne prezidave M arijine rom arske cerkve v O beršljanu p ri Kom nu (doslej po letnici n a po rtalu 16441 1 ) in dajeta m isliti, da se v cerkvi sv. Flori­ jan a v Velikih Žabljah, prezidani v drugi polovici 18. stoletja, skriva še jed ro zgradbe iz -leta 1642. Nedvomno sta pri teh gradbenih delih im ela glavno pobudo oba zem ljiška gospoda iz pom em bnih goriških družin Attemsov in Lanthierijev; vsaj za Velike Žablje je besedilo tako form ulirano.1 2 Seveda m orem o predvidevati, da je od zaključka del na teh stavbah pa do p ro šn je za njihovo posvetitev tudi preteklo nekaj časa, m orda leto ali pa celo več, m edtem ko so nebistvene dodatke, kot npr. portal v O beršljanu, lahko dokončali tudi po posvetitvi. Zadnja cerkev v tej vrsti je rom arska cerkev sv. Jožefa nad Preserjem . Prošnjo za posvetitev njenega tem eljnega kam na je na p atriarh a (Ja­ neza Delfina) 23. m aja 1658 naslovil Oktavij Amigoni, župnik v Šenčurju pri K ranju, kot kom isar oglejskega ozem lja na Gorenjskem , kam or so sodile tudi notranjske župnije. Kot vemo, je p atriarh posvetitev tem elj­ nega kam na zaupal bistrskem u p rio rju Ludovoku C irianiju 28. avgusta 1658.1 3 V prašanje je, kolikšen delež je im el p ri tem podjetju p rio r k ar­ tuzijanskega sam ostana v B istri, ki se v tej zrvezi — ne nazadnje tudi zaradi relativne bližine nove gradnje — običajno om enja.1 4 Pismo 23. m aja 1658 nam sporoča italijansko im e šenčurskega župnika, o ka­ terem za zdaj sicer ničesar ne vemo, ki pa dovoljuje domnevati, da so p ri nas delovali tudi drugi ljudje. Ti so bili mogoči posredniki novih severnoitalijanskih ozirom a lom bardskih arhitek tu rn ih tipov, ki so se skozi 17. stoletje uveljavili v nekaterih cerkvenih zgradbah na osred­ njem Slovenskem (tu im ata najpom em bnejšo vlogo ravno cerkvi v Novi Štifti p ri Ribnici in sv. Jožefa nad Preserjem ) in pripom ogli k odločil- nejši barokizaciji našega arhitekturnega snovanja. Lom bardsko izho­ dišče Jožefove cerkve je bilo v zadnjem času posebej ugotovljeno.1 5 DODATEK 1. 1627, 15. m aja Šentpavelski op at H ieronim M archstaller prosi p atriarh a Antonia Gri- m anija za dovoljenje, da bi sezidal cerkev M arije pom očnice v Puščavi. 1 0 Npr. Krajevni leksikon Slovenije, I, Ljubljana 1968, p. 31, IMK, II, p. 141. 1 1 N. Šumi, Arhitektura 17. stoletja, o. c., pp. 84—88; gl. tudi istega v ZUZ, n. v., X, 1973, p. 203. 1 2 Mimogrede naj opozorimo, da je Lanthierijem mogoče pripisati tudi zi­ davo gradu v Velikih Žabljah, ki zavzema pomembno mesto v okviru graj­ ske arhitekture 17. stoletja na Primorskem (N. Šumi, Arhitektura 17. sto­ letja, o. c., pp. 116—117). 1 1 A. Koblar, IMK, I, 1, str. 21, in M. Marolt: Dekanija Vrhnika, Topografski opis, Ljubljana 1929, p. 109. 1 4 N. Šumi, o. c., p. 78. 1 5 N. Šumi, Izhodišče za cerkev sv. Jožefa nad Preserjem, ZUZ, n. v., X, 1973, pp. I ll—116. Nekaj datumov o šenčurskem župniku nam sporoča tudi A. Koblar, IMK, III, p. 196. Illustrissime ac reverendissime princeps. E st locus quidam sacar iuxta fluvium Travum, ad ripam flum inis Rädel, in parochia S. Laurentij in Eremo; qui una cum ju re archidiaconali m onasterio S. Pauli est totaliter incorporata, aquileiensis diocesis, in Styria inferiori: hie inquam locus frequentatur plurim üm ä populo com m uni cum m agna devotione; fiuntque ter in anno eö solennes pro- cessiones; celebraturque ibi sacrum sub dio, ad colum nam quandam lapideam, in qua isacra imago quaedam est inclusa; populusque in ea opinione est, u t quidquid petant ä Deo quod contra ipsum non sit, et rationi consentaneum obtineant. Unde m otus non tam populi devotione, quam et imea privata; et proborum hom inum persuasu ecclesiam in eodem loco aedificare cogitavi; illam que om nibus necessariis instruere. Itaque rogo vestram illustrissim am et reverendissim am celsitudinem u t hoc facere, et prim um lapidem fundam enti solem niter im ponere queam, licentiam mihi dare; et benignum consensum tanquam Ordinarius loci benignissim e concedere dignetur. Titulus huius ecclesiae erit: Praesi- dium beatissim ae Virginis Mariae. Interim m e et m eum m onasterium humillime, benignum responsum expectans, commendo. D atum apud S. Paulum in Carinthia inferiori anno 1627 die 15. m aij. V estrae reverendissim ae ac illustrissim ae celsitudinis observantissim us Hieronym us abbas S. Pauli. 2. 1637, 5. februarja Šentpavelski op at H ieronim M archstaller prosi za posvetitev cerkve M arije pom očnice v Puščavi. Illustrissim e ac reverendissim e princeps, patriarcha aquileiensis, amplis- sime praesul, . . . meas hum illim as preces. E st quidam locus in p atriarchatu prope Travum fluvium in Styria in Erem o, et parochia S. Laurentii ad fluviolum Radi, quae m onasterio S. Pauli in inferiori Carinthia est totaliter incorporata, cuius ius archi- diaconale ad ipsum abbatem S. Pauli pertinet, quem ab antiquo populus sem per in m agna veneratione habuit, (:ubi colum na lapidea erecta, et super ipsam crux ferrea posita:) adeö, u t vota, et supplicationes eö populus institueret, im m ö saepe erecto ad colum nam altari sacrum fieri curaret; eäque in opinionem erat, quod quidquid peteret, quod iustum , et rectum , ä Deo sine dubio obtineret. Hoc ego considerans, u t populi devotionem iuvarem , Dei, et BB. Virginis et sanctorum glo- riam prom overem , anno m illesimo sexcentesim o vigesimo octavo tern- plum ibidem in honorem BB. Virginis M ariae Auxiliatricis coepi aedifi­ care, cum etiam prius antiquis tem poribus, u t indicia prodebant ex effossione fundam enti, tem plum , vel sacellum ibi stetisse coniectura fuerit, et ad perfectionem deduxi: mox tan tu s concursus populi cepit esse, et fuit hactenus, u t singulis annis dom inicä post Assumptionis, et p er octavam , ex to tä Styria, Carinthiä, im mö etiam Croatia m ulta m illia hom inum convenerint, et plurim a ibidem m eritis BB. Virginis devotis beneficia praestentur: unde etiam m odernus sum m us pontifex U rbanus Octavus om nibus eo convenientibus plenariam om nium pecca- torum indulgentiam concessit. Huic loco tantum hoc tem pore deest, ut ipsa ecclesia, et altaria consecrentur; quare liumillime ad vestrac celsitudinis pedes accurro, ac obnixe rogo, u t alicui episcopo in Styria, vel Carinthiä, quem habere facilius ipotero, facultatem ooncedere digne- tur, qui tem plum , et altaria consecrare, Ammö etiam häc occasione sacram entum confirm ationis conferre possit. Cum etiam lin ipso paro- chiali itemplo S. Laurentii, et filialibus ecclesiis, u t apud S. Crucem in Foro, et in sacello S. Nicolai in Faal aliqua altaria sint ä longo tem ­ pore violata, et etiam m anu episcopis ad reconciliandum , et consecran- dum indigeant, rogo, vestra illustrissim a celsitudo licentiam petitam eo usque extendat, vel cum ad talia dossita ista loca episcopum addu- cere valde difficile sit, m ihi (:cüm ä quadringentis annis abbates S. Pauli archidiaconali privilegio in praedictis loois gaudeant, pontificalibus unä cum usu chrism atis ad sacrorum vasculorum oonsecrationem utantur:) licentiam consecrandi supradicta concedere, vel ä sum m o pontifice im petrare gratiosissim e non gravetur. Hoc beneficium ipsa BB. Virgo M aria Auxiliatrix suis m eritis erga vestram illu9trissim am et reveren- dissim am celsiitudinem coram filio recognoscet, et ego cum meis patri- bus, et fratribus erga eandem precibus com pensare, quantiiim valemus, conabim ur. D atum apud S. Paulum die 5. februarij anno 1637. V estrae illustrissim ae ac reverendissim ae celsitudinis observantissim us capellanus. 3. 1658, 13. avgusta Šentpavelski opat Pavel M em m inger prosi p atriarh a Janeza Delphina, da bi m u dovolil postaviti tem eljni kam en za novo cerkev sv. Ane v Puščavi in jo, ko bi bila zgrajena, posvetiti skupaj z oltarjem . Illustrissim e et reverendissim e princeps; m ea hum illim a iuxtaque prom- ptissim a, si quid possunt obsequia. In ter alias pastoralis oficii mei curas, ea non m inim a est, u t eorum quae ad divini cultus augm entum spectant, nihil om ittam , atque piorum locorum ac personarum utilitatem et com m odum quaeram , promo- veam que attentius. Ad quae me hodie singulari modo impelldt pietas in Dei M atrem , eiusdem que ecclesiam M ariam Auxiliatricem dietam in Rädl sitam in Styria inferiori, dioecesis acquilleensis sub m ea alioqui iurisdictione archidiaconali: in qua Deus ter optim us m axim us m eritis gloriosae suae generatricis, sicut olim, sie etiam num , pie ibidem suppli- cantium m ultorum exaudit preces, et antiqua brachii sui p raestat bene- ficia: ad eundem inde locum, uti devotio m aior, ita concursus fidelium frequentior. H uius rei gratia, eundem ego cultum , piam que in Divam Virginem observantiam , non tam conservaturus, quam aucturus supplex ad illustrissim am ac reverendissim am celsitudinem accedo, enixe rogans quatenus authoritate sua ordinaria, m ihi potestatem facere non dedig- netur, u t prope nom inatam ecclesiam in vicino colli im honorem B. Annae aediculum aedificare, prim um lapidem ponere, ac tandem , iam erectam , unä cum altari, (quod ad alia quoque in archidiaconali mei districtu altaria, extendi cuperem ) consecrare possim ac valeam. Paulus abbas S. Pauli. 4. 1642, 7. julija Dunajski nadškof Attems piše ljubljanskem u p roštu in škofu christo- politansikemu M. K hum burgu s prošnjo, da bi m. dr. posvetil cerkev oče­ tov kapucinov v Vipavskem Križu v gospostvu grofa Friderika Attemsa. Facendomi il Sig. Federico Conte di Atthim is instanza per la consa- cratione della Chiesa de P(adr)i Capuccini in S. Croce di Vippau sua signoria, e del’ altari per consolatione, et augm en(tatione) di divotione de quei p o p o li. . . 5. 1642, 13. avgusta Dunajski nadškof Attems ipiše novom eškem u proštu in škofu christo- politanskem u M. K hum burgu s prošnjo, da bi m. d r. posvetil M arijino cerkev v O beršljanu in tudi neko drugo cerkev, ki jo je ustanovil grof Lovrenc Lanthieri v Žabljah na svojem gospostvu. Trovandosi dotata di perpetue indulgenze della Sua Santita la Chiesa della M adonna in Oberschiein per il num eroso concorso de popoli, e m oltiplicitä delle buon opere, ehe in esso si fano, do con questa a V. 1 1 1 . la facoltä di poterla consacrare, com m ’ anche u n ’ altra chiesa fondata dal Sig. Lorenzo Conte de Lantherij presso del Vippau a Sabla sua sig n o ria. . . 6. 1658, 23. m aja Oktavij Amigoni, župnik v Šenčurju p ri K ranju, piše oglejskem u p atri­ arhu s prošnjo, da bi poskrbel za posvetitev tem eljnega kam na nove cerkve sv. Jožefa v njegovem distriktu. Illustrissim e te reverendissim e Princeps, dom ine beate patrone collen- dissime. Non secus refocillavit beata Maj. Aquile. Clem, et populum fidelem (post obitum illustrissim i et reverendissim i beatissim i domini Hieronim i P atriarchae etc.) in obtentione, et erectione ad hanc patriarchalem dignitatem suae illustrissim ae ac reverendissim ae celsitudinis — quäm olim, in deserti suos Israelitos, in productione, ex petra, m iraculosae aquae; ad quam , pro ex sellaratione(?), me hum illim e inclino; isuperis pates referendo pie tali ac tanto capite; cui nestorios in prosperrim o regim ine ex opto annos. Hisce p ariter adiungere volui dim issam suplicationem , quatenus, ex singulari benevolentia suae illustrissim ae ac reverendissim ae celsitudinis gaudere queam ijs gratdjs, quas et ab illustrissim o et reverendissim o nuntio apostolico (sede vacante, cum praefuisset reverendissim us ibeatus Octavius Phenicius) et postm odum ä duobus antecessoribus illustris- sim ae ac reverendissim ae suae celsitudinis obtinueram , p ro necessitate turn meae parochiae, turn sanctim oniali m eae curae com m issarium , uti ex melusis(?) patet; id quod de facto urgit novi fundam ent! benedictio, in huius villa, huic parochiae subiecta, ubi om nium subditorium obli­ gatio, et votum dnnotuit, pro erectione capellae, in honorem Sancti Josephi, Sponsae Deiparae Virginis id, quod per consensum iurisdictio- nem m aiorem loci habentis, iam satisficatum est; e t om nia am ple pa­ rata; dum modo suae illustrissim ae ac reverendissim ae celsitudinis accidet gratiosus assensus et facultas: pro quo hum illim e instat dictae plebis pia instantia. Hisce m e subm isse com m endo suae illustrissim ae et reverendissim ae celsitudinis uti hum ilis servus Ottavio Amigon Parochus Ad Sanctum Georgium in cam pestribus 23. maij anno 1658. EINIGES GESCHICHTLICHES MATERIAL ZUR ARCHITEKTUR DES 17. JAHRHUNDERTS IN SLOWENIEN Die vorliegende Abhandlung bringt die kommentierte Veröffentlichung einiger schriftlicher Dokumente aus dem Erzbischöflichen Archiv zu Udine in Friaul, betreffend den Ausbau einiger Kirchen des 17. Jahrhunderts in Slowenien. Die zwei Briefe des Abtes Hieronymus Marchstaller aus St. Paul in Kärnten aus den Jahren 1627 und 1637 erhellen einige Momente bei der Errichtung der ersten, Maria der Helferin geweihten Kirche in Puščava auf dem Pohorje, der Vorgängerin des gegenwärtigen Gebäudes aus der zweiten Hälfte des 17. Jahrhunderts. Denselben Ort tangiert die Bitte des Abtes Paul Memminger von St. Paul um die Einweihung des Grundsteines der Kapelle der Hl. Anna (1658). Aus zwei Briefen des Wiener Erzbischofs Attems aus dem Jahr 1642 sind zu ersehen die Zeitrahmen des Bauens der Kapuzinerkirche in Vipavski Križ sowie der Kirchen in Oberšljan und in Velike Žablje im Küstenland. Zuletzt ist veröffentlicht und kommentiert der Brief des Oktavian Amigon, Archidiakon für den aquileianischen Teil von Gorenjsko (Oberkrain), über die St.-Josephs-Kirche über Preserje bei Ljub­ ljana (1658), die wegen ihres Grundriss- und Raumentwurfes im lombardi­ schen Geist eines der zentralen Kirchengebäude in der zweiten Hälfte des 17. Jahrhunderts in Slowenien darstellt.