p(Goriški list" izide vsako sredo in soboto zjutraj. — Uprava ured-ničtve v Gorici, Corso Verdi štev. 47 - Telefon štev. 292 Oglasi »e zaračunuvajo po ceniku. - Račun pri Cassa di Rispormio Gorico. Gorica, Ž)ne 25. novembra 1944. Za iTiesio Goi ica in >' sl: posamezna številka 0.50 lir, polletna naročnina 26 lir, celoletna 52,— lir. — Izven mesta Gorica in Trst! posamezna številka lira, polletna naročn. 47.— lir, celoletna 98.- Besedniki Lahko je govoriti iz daljave in prav lahko je možno bahati se, češ, sem voditelj Goriških Slovencev. Tako more govoriti prav vsakdo, kdor je do pred kratkim živel, bodisi v Bclgradu, bodisi v Londonu ali kdor sedaj živi v Ljubljani. Res, prav lepi voditelji gori škili Slovencev so ti, ki žive zunaj goriških mej, pri tem u-živajo razne podpore in hono-racije ali kakor se tem nagradam že pravi. iMi, na tej strani, mi, ki se nismo ustrašili prav ničesar, niti preganjanja naših narodnih nasprotnikov in ne nasprotovanja slovenskih sobratov, mi se po širnem svetu ne hvalimo, da mi vodimo slovensko politiko na Goriškem. Ne, mi nismo široko-ustneži in ne obiskovalci diplomatskih salonov, zakaj dobro vemo, da se politika slovenskega naroda nikdar ne bo napravila v razgovorih med visokimi damami, temveč samo v tehtnem razgovoru med možmi! To ne bo nobena ver sajska konferenca, kjer na primer francoski ministri Clcme-cau, Briand in drugi sploh vedli niso, kje je Ljubljana in kje je Lublin. O bodočnosti slovenskega dela Goriške in sploh v vse.) Goriški pa bodo odločali na rodno zavedni Slovenci in ne tisti, ki so šli v gore. Najmanj pa tisti, ki se iz čudne in varne daljave delajo za »voditelje« goriških Slovencev, tisti, ki jih mlajši rod ne pozna več, starejši pa jih je že davno pozabil. Ti »voditelji« morejo hoditi po vsej Evropi, morejo obiskovati vsa hrvatska, švicarska in španska letovišča, delovni kmetski narod na Goriškem jih ne pozna ali jih noče poznati več. li voditelji morejo tudi govoriti s tem ali z onim, da slišali smo celo, da se izdajajo kakor nekakšni lastniki našega lista, vse to je, kako bi rekli, bluff, udarec resnici v obraz. To so ljudje, ki so nekoč imeli ugled, pa so ga zapravili, zakaj, tedaj, ko jih je domovina klicala, jih ni bilo... Kaj hočemo še torej od njih? Za nas je ta struja odpravljena. Pravo moč imamo samo mi, aktivni Slovenci na Primorskem, ne tista bežna in nebogljena »srednja linija«, ki ni vredna enega samega stavk? v našem listu in končno neko moč imajo naši nasprotniki, ki se potikajo po gozdovih in izprašujejo za steze in za izhode. To je resnično razmerje med goriškimi Slovenci. Vse drugo, kar je vmes in kar govori iz daljave, je brez pomena, mi se ne borimo z nikomur drugim, kakor s komunizmom kakor z internacionalističnim materializmom, drugi za nas borbe niso vredni ali pa jih bomo opravili mimogrede. To naj si zapomnijo razni veliki besedniki in betežniki, ki v imenu goriških Slovencev romajo po svetu. Slovenski narod na Goriškem vstaja in nc čuti nobene potrebe po raznih besednikih, širokustnežih po besednih in ne po betežnih ljudeh. NEMCI ODBIL E PRI AACHNU i Tovariš Teror Srditi boji ne črti med Švico in Luksemburgom - Topovski ogenj in uspešni nemški napadi v EfaSiji - Zastoj bojev na Balkanu -Uspehi Nemcev in Madjarov na Ogrskem - Boji na SSevaškam V področju Aachena se je po kratki pavzi, v sredo spet vnela divja borba, ki ima značaj skrajne napadalnosti. A n cjl o amer kanska delavnost ima dve smeri: se verno in južno od Geilenkirctena. Istočasno so Angleži pritisnili z novimi silami vizhodno in zapad-no od reke Moze. Višek je dose -gel britanski pritisk na sredi med Mozelo in Geilenkirchenom. Bitka za aachensko podiočjr je tako stopila v drugo tazo svojega poteka. Angloaimerikanski napadi so se izvršili po dolgem dvoboju med nemškim in anglo-ameriškim topništvom. Posadka v mestu Eschweiler se je umaknila obkolitvi ter je po težkih izgubah, ki jih je zadala nasprotniku, zavzela podolžne položaje vzhodno od mesta. Ravno nasproten značaj, kakor ga imajo osredotočene bitke na severu, razodevajo boji med Švico in Luksemburgom, kjer se delavnost razteza na široka področja. V severni Loreni so Nemci zavrnili sovražnika'. V Metzu vztrajajo še obrobne trdnjave, dočim je uspelo nasprotniku prodreti v odseku Nied južno od St. Avolda do linije Maginot. Nasprotne sile, ki so jih Nemci izrinili v področju Basel-MiillhaL- sen, so bile cilj ostrili napadov nemških krajevnih rezerv. V sredo so Angloamerikanci poskušali zaman prodreti nemško zaščitno mrežo na južnem pobočju Vogezov in rešiti obkoljene čete med Vogezi in Švico. Nemški dal javni ogenj iz novih orožij je tolkel London, Antwer-pen in Bruselj. Na jadranskem bojišču sta topovski ogenj in letalsko bombardiranje dosegla v sredo svoj višek. Zemljiene operacije se pa niso nadaljevale in je vladalo na vsem bojišču zatišje. Doslej tudi bombardiranja niso izsilila nobenih uspehov. Mali prodori na dveh straneh Ernilijske ceste so se ponesrečili. Pač pa so mate, a številne nemške pehotne protiakcije, dosegle svoj namen. V četrtek zjutraj pa se je začel hud napadi pri Forliju. Na Balkanu nič novega. Sovjetska mostišča v lužni Madžarski so središče bojev za vse južno ogrsko bojišče Nemcem se je posrečilo jih večkrat stisniti, a Sovjeti so spet uspeli pridobiti na ozemlju. Boji so še v polnem teku in boljševiških pridobitev ni smatrati za končno veljavne. Na srednjem Madžarskem so nemške čete dosegle popoln o-bramben uspeh. Podprte od bojnih letali so se nemške pehotne in oklopne sile čvrsto postavile v bran sovjetskemu velenapadu in ga popolnoma razbile. B>ljše-viki so se morali umakniti. Na vzhodu Budimpešte je sovražnik osredotočil vse svoje sile, da bi prodrl v področje Mis-kolea. Ker ni bilo zaželjenih u-spehov, so sovjetski napadi ob trdlni nemški črti ponehati. Energični madžarski protinapadi proti sovjetskemu mostišču na Tisi pri Tokaju, so dosegli popoln uspeh. Mostišče je stisnjeno in se Sovjeti branijo le na o?kem pasu zemlje. Tudi v področju Ungvara so spodleteli sovjetski napadi. Na slovaški meji so nemški topovi zmedli sovjetske urejevalne akcije. O st at a vzhodna fronta ne zaznamuje pomembnih sprememb. Vidi se, da so Sovjeti osredotočili vse svoje sile na ogrskem bojišču, da tam z odločilno /rnayo vdrejo v osrčje Evrope. Do sedaj se jim to še ni posrečilo in tudi ogrska fronta kaže vse znake borbene stabilnosti. Boljševiški napadi v Kurlandi-ji so pojenjali. Posadka v Svvorbe je ob pomoči mornariškega topništva zadržala sovjetski napad Novo nemško orožje »Deutsche Adria Zcitung« poroča: Zanimivi so podatki, ki jih javljajo sedaj o nemškem o-rožju »V«. Po teh podatkih je bilo orožje »V 1« iztreljeno v 130 dnevih, »V 2« pa več kot v 30 dnevih. Razvoj o-rožja sc nadaljuje tudi v tem smislu, da je vedno bolj določena točnost obstreljevanja cilia. Najprej je bilo obstreljevano veliko področje Londona, kjer je sedež anglo-a-meriškega vojnega vodstva in kjer so nastanjene številne vojaške posadke ter so važne prometne zveze, nato je sledilo manjše področje Antwerpna. proti kateremu je tudi bilo že iztreljeno orožje »V 2«. Tretje veliko področje, ki je bilo obstreljevano z novim nemškim orožjem je okoliš mesta Pariza. Kot četrto področje sta se pridružila Bruselj in Luettich, to pa zaradi važnosti teh dveh mest, kot prometni in rezervni zbirališči Angloamerikancev. Nadalje tehnično zboljšanje tega nemškega orožja je napredovalo že tako daleč, da morejo te leteče bombe zadevati celo manjše, toda važne sovražne točke v območju fronte. Kakor kaže, postaja nem ško orožje »V« resnično leteče topništvo. Neprestano obstreljevanje s tem orožjem dokazuje, kljub temu, da st. je fronta premaknila prott vzhodu, da je Nemčija v stanju skoraj iz vsakega kraja obstreljevati vojaško važm cilje. Praktično ne pomenjajo razdalje ničesar. —o— ^Sovjetske klešče“ Berlin. Pod naslovom »So \jetske klešče« se bavi list »Deutsche Allgcmeine Zei-tujig« s sovjetskimi načrti, da ti si preko Bolgarije in Irana zavarovali dohod k Egejskemu morju oziroma Perzijskemu zalivu. Potem ko je Sovjetska zveza po svojih željah iu metodah organizirala Bolgarijo, je ojačila pritisk na I-ran. Zahteve po petrolejskih koncesijah, ki so se jim skušali Anglosaksonci zopersta viti, so uporabili samo kot pretvezo, kajti Sovjetska zve za ima sama dovolj izvirov zemeljskega olja. V rcsnici gre Moskvi za položaj Irana. Sovjetska zveza namerava tam dokončati svoje cilje, ki jih je že naznačila v Bolgariji, da bi ustvarila velike škarje, ki obsegajo dva stara zaželena cilja ter spravila pod sovjetski vpliv dve ključni vpo-stojanki, ki jih je London že 100 let uspešno branil. Zaenkrat, tako nadaljuje list, se nadaljuje diplomatska ofenziva proti Teheranu, kjer so v znak dobre volje ustanovili nov tednik »Nova poročila«, ki naj bi pospeševal zvezo Irana s Sovjetsko zvezo. Istočasno je sovjetska vlada v protestnih notah in javnih napadih očitala iranski vladi, da je sabotirala prevoz anglosaksonskega vojnega gradiva klub temu, da so Anglosaksonci pred par tedni ugotovili ravno nasprotno. Medtem ko postopajo z Egiptom, Sirijo, Libanonom, Irakom in Saudijevo Arabijo še v znamenju islamskega duhovnega prijateljstva, hočejo Iran prav tako kot Bolgarijo takoj prijeti ter ga podvreči daleko-sežnim sovjetskim ciljem. JOSIP CBILLCUX UMRL Amsterdam. Reuter poroča iz Pariza, da je umrl nekdanji francoski ministrski predsednik Josip Ca'.llaux v starosti 81 let. Cail|aux je znan kot eden najbolj značilnih potnikov Francije v dvajsetem stoleitju. Od 1. 1899: do 1911. je bil zaporedno večkrait francoski finančni minister. Z Nemčijo je sklenil sporazum glede Maroca in Konga. V prvi svetovni vojni je skušal doseči sporazum z Nemčijo, zato ga je dat njegov nasled- j nik Cilemencau zapreti in posta-viti pred sodišče, kjer pa je bil zaradi premajhnih dokazov opro- i ščen, vendar pa izgnan iz Pariza. ; Po svetu je vzbudili veliko pozornost tudi atentat, ki ga je izvršila Caillauxova žena, ko je malo .pred izbruhom prve svetovne vojne ubila direktorja pariškega dnevnika »Figaro«, Calmetta, ker je ta stalno napadal njenega moža. L. 1924 je Herriot pomilostil Caillauxa in še enkrat je zablestela Cai!lauxova /ve/d!a, ko je leta 1925.-1926. zopet postal finančni minister, nato pa se je umaknit v politično zatišje, šele sc.daj vzbuja njegova smrt zopet spomine na nekdanje politične razmere v Franciji. V Brkinih so stražarji napravili hudo zmedo med rdečimi OFarji. Nenaden izpad je zahteval več komunistov, ki so se preselili zal neka: decimetrov v zemljo. Poraz je bil hud. Stražarji niso utrpeli nobene izgube, niti mrtvih niti ra-njenih. V sosednji vasi pripoveduje poštena kmečka žena, kako je bilo takrat, in pove vse po pravici. Kako so nenadoma priSi domobranci ter z nekaj streli po-i tožili nekaj komunistov na tla, o-stali pa so se kot zajci razbeža-li. In da so domobranci vsi celi in zdravi. »Ali ne veš«, se oglasi soseda, »da tega ne smeš govoriti? 'li moraš reči, da smo toliko domobrancev poklali in da si jih na svoje oči videla«. »Naši« pa niso imeli nobene izgube. Žena, ki je bila sicer mirne narave, je odgovorila: »Saj to ni res! )e pa prav nasprotno res«. »Ali ti moraš tako govoriti, kot sem ti rekla. Sicer boš videla! Naši so strogi in te bodo kaznovali«, je odgovorila sosedta. še tisti dan je vsa vas vedela; kako veliko število domobrancev je bilo pobitih, koliko več ranjenih so odpeljali. »Na§i« so pa bili brez izgub. Toko se ustvarja »javno mnenje« na Primorskem. Tovariš teror ima glavno besedo. In ljudje, srčno dlobri, po značaju miroljubni, mehki, trpe in čakajo, da bo nekoč tovariš teror odšel in da bo lahko vsak povedal celo resnico. Ta čas tudi na Primorskem ni več daleč. Zato je pa vse tovariše terorje temeljito strah! Še prav posebno se je to začelo kazati zadnje dni, odkar so po naših vaseh tucfi srbski dobrovoljski proti-komuni-stični borci. (Straia ob Jadranu). Banditi streljajo angleške častnike Kakor poroča hrvatska brzojavna agencija, so nekateri angleški oficirji v Titovih oddelkih padli pod streli komunistične Čeke, ki jih je obdolžila, da so krivi velikih izgub, katere so pretrpele Titove tolpe v zadnjem času. —o— Angloameriski letalski napad na Ljubljano »lutro« št. 267 od 21. novembra poroča: V nedeljo je Ljubljana vnovič doživela napadle angloameriške-ga letalstva. • Napade so izvedle manjše skupine angloameriških lovcev, ki so se podili nad mestom in okolico ter s svojimi težkimi strojnicami obstreljevali razne predele mesta, kakor jim je ravno naneslo. Naredili so nekaj škode na nekaterih stanovanjskih hišah, ko so razbijali opeko na strehah in šipe v oknih. Človeških žrtev v mestu k sreči ni bilo. Obsuti so s točo krogel pri Lavrici redni potniški vlak na dolenjski progi. Streljali so na vagone, pa tudi na potnike, ki so bežali iz vlaka. Tu je njihovo divjaštvo žal zahtevalo tudi žrtve: med potniki je bito nekaj mrtvih in ranjenih. Univ. prof. Grofov predaha Položaj Cerkve v Rusiji .V« teljo naših prijateljev ponati-ukujimo dokumenUtilno predavanje univ. prof. Grolova, ki ga je priobčil ljubljanski »Slovenec«, da se tudi gorički Slovenci seznanijo s položajem Cerkve v komunističnem »raju«. V Ljubljani se mudi bivši vse-učiliški profesor v Petrogradu in Rostovu g. Grofov. Ko so ga o-biskali ljubljanski časnikarji, jim je razlagal med drugim tudi položaj pravoslavne cerkve pod boljševiki: »Takoj po izbruhu revolucije ni bilo opariti, da bi boljševiki hoteli popolnoma zatreti vse versko življenje v Sovjetski zvezi. Boljševiki so bili namreč v začetku preveč zaposleni z izvajanjem revolucionarnih pohodov in ukrepov na drugih področjih in so zato versko življenje pustili še dovolj pri miru. S to navidezno brezbrižnostjo do cerkve so obenem cerkvene voditelje in vernike uspavali in ustvarjali nabiranje, kakor da se boljševiki temeljiteje v versko življenje ne nameravajo spuščati. Pač pa so takoj v začetku prepovedati verouk v šolah in cerkvam ter samostanom zaplenili premoženje. UDARIL BOM PASTIRJE... V letu 1918. pa so že začeli z aretacijami škofov in krnalu nato se je izvedelo, da je zloglasna Čeka umorila v ječah 17 najboljših in najvidnejših škofov ruske pravoslavne cerkve. Tako so permskega škofa v ječah pred usmrtitvijo strahovito mučili, škofu Nikolaju so odsekali glavo, škof Ambrozij je tudi umiri v boljševiški ječi po silnemi mučenju. GONJA PROTI VERSKEMU ČUSTVOVAIJU Rusko pravoslavno ljudstvo pa je bilo in je zelo verno ter na svojo cerkev zelo navezano. Preganjanje škofov je med vernim ljudstvom naletelo na velik odpor in obsojanje. Zato so se boljševiki v letih 1918 do 1919 odločili za veliko agitacijo proti veri in ljudskemu verskemu čustvovanju. Po vsej Rusiji je pravoslavno ljudstvo zlasti vdamo svetnikom ruske pravoslavne cerkve in lahko se reče, da je vsa Rusija razdeljena na številna velika področja, v teh področjih pa »vladla« ta ali om ljudstvu najbolj priljubljeni svetnik ruske pravoslavne cerkve. V svetišča, kjer so ti svetniki pokopani, romajo verniki z vseh strani, da pooaste svete ostanke junakov pravoslavne vere. Boljševiki so se z vso besnostjo vrgli nad te svete ostanke, da bi vernike odvrnili od češčenja in »razkrinkali« pripovedke, ki o teh svetnikih krožijo. Po nekaterih cerkvah so relikvije odistra-nitli in jih razmetali na vse strani, v nekaterih svetiščih pa so trupla svetnikov našli nerazpadna in nepoškodovana in te svetnike so začeli sramotiti na drug način. Tako so truplo sv. Teodozija odpeljali v Petrograd položili v stekleno omaro in razstavili v medicinskem muzeju. Tam sedaj obiskovalcem pripovedujejo kakšne »čudovite« lastnosti ima ruski pesek, da ohranja trupla dvesto let nerazpadla; svetniku so odbili še nos zato, da bi obiskovalcem ( mogli povedati, da je bil pokojni spolno bolan in mu je bolezen razjedla nos. Tak človek pač ni mogel biti svetnik... Toda s to agitacijo proti svetnikom ruskega naroda boljševiki vernega ljudstva niso pridobili zase pač pa se je ljudstvo še bolj odvrnilo od njih in se v svojem verskem čustvovanju začelo zapirati vase. Ko so boljševiki opazili, da s to gonjo proti svetnikom ruskega naroda ne bodo odvrniti od cerkve, so začeli s podrobnejšo agitacijo po mestih in po vaseh. O-troke in mladoletne so nahujskali, da so za božične in velikonočne praznike hodili po hišah in prepevali namesto starih lepih verskih pesmi siilno zmaličene In pohujšljive pesmi, v katerih so naravnost blatili vero in vernike. Take pesmi je za mladino sestavljal boljševiški pesnik Bagrickij, ki je za dekleta zložil nesramno bogokletno pesem, v kateri se norčuje iz Marije Device in Kristusovega rojstva. ropanji: in plenjenje Ta agitacija se je vedno bolj širila in večalai nekako do leta 1924. Tedaj so pa boljševiški o-blastniki rabili denar, da bi mogli v inozemstvu nakupiti stroje in rajzne potrebščine za porajajočo se sovjetsko industrijo. Na veliko so začeli ropati in pleniti po ruskih cerkvah in samostanih in iz Rusije so začeli izvažati o-gromne količine naijilepših stvaritev ruske cerkvene umetnosti. Na umetnostnih trgih v Londonu, Amsterdamu, Newyorku in San Frančišku so se začele pojavljati najlepše ikone in druge dragocenosti iz ruskih cerkva. Z vsem tem so se zlasti obogatili ameriški židlje. Začel se je nov val preganjanja duhovščine. Duhovnike so dolžili, da skrivajo dragocenosti. Zapirali so jih, mučili in morili na veliko. Med vsem tem trpljenjem je umrl leta 1926 patriarh Tihon. Pred svojo smrtjo je pravilno u-gotovil, da se škofje in metropoliti pod novimi razmerami ne bodo smeli sniiti, da bi izvolili novega patriarha. Zato je Tihon napi- sal nekakšen testament in v njem določil metropolita Kutickega za svojega naslednika. Ta naj bi vladal pravoslavno cerkev do izvolitve patriarha. Boljševiki so ga takoj zaprli in odpeljali riu delo ob Ledeno morje, kjer je tudi umrl. Metropolit Kuticki je zapustil listino, v kateri je dtolloeil metropolita Josifa za svojegai naslednika. Tudi tega so boljševiki zaprli in poslali v Sibirijo, kjer je umrl. Pred smrtjo je napisa? tudi on listino in določil za na-sledhika metropolita Sergeja, ta je določil pozneje zopet drugega in tako so umirali do metropolita Serafina, ki je spoznal, da bodo boljševiki tudi njega vprašali po aretaciji za ime tistega, ki ga je določil za svojega naslednika. Vedel je, dla se na .ta način zapiranje in preganjanje metropolitov in škofov ruske cerkve ne bo končalo in je zato razglasil, da so poslej vse pravoslavne škofije avtokefailne, to se prsivi samostojne in neodvisne in dla se morajo vladati same. Ko so ga boljševiki pred usmrtitvijo vprašali, kdo bo odslej vladal rusko pravoslavno cerkev, jim je metropolit odgovoril: »Jezus Kristus.« (Nadaljevanje sledi.) Itfentaf na potniški vlak M sfe ubitih D. N. B. sporoča: »Pred nekaj dnevi je na progi Keka—Trst potniški vhik zavozil na mine. Zaradi eksplozije so bili razbiti vagoni s potniki. Po dosedanjih novicah je bilo ubitih nad sto oseb, več j sto pa ranjenih. Žrtve so v ve- ; čini ženske in otroci. Od voja- , kov sta bila lahko ranjena le dva pripadnika nemške voj j .'•ke « | V kratkem suhoparnem u-radnem poročilu ni omenjena strašna, nepojmljiva žalost, ki je zajela Kras in Čičarijo ob nesreči, ki je zahtevala toliko žrtev notranjskih in istrskih mater, ki so šle po živež v Trst in Furlanijo. Še celo same partizane in komuniste, ki so za' * krivili to nesrečo, je smrt tolikih nedolžnih žrtev potrla in prestrašila. Po Košani so se terenci izgovarjali, da so bile mine namenjene vojaškemu transportu. To je prazen izgovor, ko vsakdo ve, da ob tisti uri vozi potniški vlak v Trst. In postojnski komunisti so molče zijali bele reševalne avtomobile, ki so prepel j avali stotine žrtev v ljubljansko bol- ! nišnico. Ves slovenski narod bi moral poromati v Košano, piše postonjska »Straža ob Jadranu«, da tam pomoli na kraju, namočenem z nedolžno krvjo k Bogu, naj reši l judstvo komunističnega biča. Be$stva in ugotovitve Kdor razkraja, bo ludi razkrojen! Pokrajinski komite Zveze komunistične Jugoslavije P K ZK za Slovenijo je dne 29. a-prila 1944. izdal okrožnico vsem okrožnim, rajonskim aktivistom, v kateri se bere med drugim: »Ko sta se nemški okupaioi in slovenska reakcija oslabila zaradi kapitulacije Italije, sfa povzela Gestapo in slovenska plavogardistična druhal novo taktiko boja proti nam. Glavna značilnost tega boja leži v tem, da ne skušajo našega gi banja uničiti z nasiljem od zu naj, ampak z razkolom v vrstah OF, v njo vriniti svoie ljudi ki bi izdajali politični delavce (jestapu. V vojski pa imajo nalogo sabotirati v borbah, izdajati vojsko, v odločilnem trenutku pa pobiti komandni kader in sami prevzeti vodstvo. Ta neodkriti in hinavski način borbe zahteva od nas največje budnosti, zato podajamo našim aktivistom nekatere smernice, po katerih bodo lahko spoznavali in odkrivali plavogardistične agente in vrinjence v OF in v njeni vojski. Po sedanjih izkušnjah in od klitjih so značilni znaki za vrinjanje plavogardistov naslednji: 1. Kažejo veliko navdušenje za osvobodilni boj, da bi si pridobili zaupanje funkcionarjev, ter bi tako lažje ne-pazno vršili razdiralno delo v naših vrstah, navdušenje pa naj bi pripomoglo k temu, da bi se vrinili na vodilna mesta 2. Značilno je, da se kažejo kot predani kolektivisti, denar ladi dajejo v kolektiv. ?. Napram podrejenim radi kritizirajo vodstvo in koman ni kader z očitnim namenom v ?.ne v oljiti podrejene proti vodstvu. Sami so zelo previdni v obnašanju do nižjih kadrov ki jih skušajo pritegnili na*?. -j. Zanimanje kažejo ziasi' za stvari ki so strogo konspi-rativnega značaja (taborišča, skladišča, za odbore in za razne zveze) z namenom, da bi jih pozneje izdali okupatorju. 5. V borbi in težjih situacijah, ko napada okupator, se sučejo v bližini vodstva in iščejo prilike, da bi ga pobili 6. Zanimajo se za bodoče akcije, zopet z namenom, da jih izdajo. 7. Treba jih je opazovati nt. stražarskih mestih, točno vo- diti evidenco o njihovem kre-tanju in odsotnosti, opazovati jih v kuhinjah (zastrupljajo hrano! itd.) 8. Ker za medsebojno spoznavanje se poslužujejo enotnih znakov (svetinje in posebni način oblačenja), je treba paziti tudi na to. 9. Da se preprečijo izdaje političnih delavcev in kmetom je tteba paziti tudi na to, da se jim ne da vpogleda v naše zveze in politične odbore. Vse te mere ie treba pre~ vidno uporabljati! Važno je to za novince, ki jih še ne poznamo in jih še nismo preizkusili: Posploševati direktiv /lasti na starejše aktiviste pa ni dopustno, da se ne bi delalo razdora v lastnih vrstah. Za PK ZKMJ za Slovenijo Leon Zagorc J. r..« Vojakov jim manjka Z odredbo »general leutnan ta« Jaka Avšiča z dne 30. sep tembra so bili ukinjeni vsi pro-pagandni odseki pri divizijah. Ker ima pri partizanih brigada v milih časih do 100 ljudi, divizija pa kvečjemu par sto, so propagandni odseki, ki so obsegali do petnajst in se več ljudi bili nepotreben luksus. Zato so jih razpustili in jih napodili v kadre. Kidrič o „sredini“ Boris Kidrič je po 15. septembru izdal brošuro o »Zlati si edini«. Poleg goriških sredincev obravnava tudi njim sorodne skupine na Kranjskem Žigosa njihovo ljubimkanje na desno in na levo; jih sicer dolži sodelovanja z okupatorjem, tcda jim ne obljublja tiste krute kazni, kakor jo je obljubil v letaku domobrancem. Čisto pravilno ugotavlja, da je vzrok sredinstva v raznih špekulacijah in ambicijah po nadaljnji politični karieri. To je edina točna misel v pragozdu slovnično in logično nemožnih klobasanj, kakor jih more izbruhati le Kidrič. K brošuri se bomo še povrnili. Zatemnitev 20.11. - ZB. 11. « n. II. - 1 iz. u 4. 12. - IB. 12. 41 11. 12. - 17. 12. 44 18.12. -24.12.44 25. IZ. - 31. 12. 44 17.15 - 08.50 lire 17.10-07.00 uri! 17.10 - 07.05 m 17.10 - 07.15 ure 17.15 - (17 20 m Z ČOPOVIMA SLOVENSKE BESEPE V POSOČJU Karel IV. je dal darovanemu rokopisu napraviti platnice iz zlata in biserov in ga poslal nadškofu v Pragp z ukazom, naj vsako leto pa veliko-nočni praznik eden izmed kanonikov iz njega čit.i sv. evangelij. (Gruden, Zg. Slov. 3. str. 456). Ta rokopis je za nas Slovence zaradi tega tako pomemben, ker so nam v njem ohranjene najstarejše oblike naših osebnih imen. Kako to? Na jisoče in tisoče slovenskih romarjev je prihajalo *>d blizu in daleč na božjo pot v Štivan, kjer je bilo tudi že iz starih časov slovito pristanišče, odkoder so odpravljali preko morja potnike in tovor. Premožnejše romarje, ki so kaj darovali ccr-kvi, so vpisavali v častijivo knjigo Markovega e~ vangelija. V štivanski evangelij vpisana slovenska imena postavljajo zgodovinarji in jezikoslovci v 9. ozi-iroma v 10. stoletje. Zgodovinar prof. Simon Rutar je 1. 1882. zapisal v Lj. Zvonu, da ima »za nas ■svetoivanski evangelij vrednosti krstnih bukev«, drugi zgodovinar prof. dr. Fr. Kos pa je v Letopisu Matice slovenske 1886 v svojem sestavku »Ob osebnih imenih pri starih Slovencih« str. 107-151 med 367 imeni, ki segajo do 13. stoletja, »porabil precej veliko število svojskih imen, katera se nahajajo na štivanskem evangeliju«. To precej veliko število znaša 175 imen, ki pa predstavlja vse več romarjev, ker so mnogi imeli ista imena. Vseh nimamo še prepisanih in ne razvozlanih — vpisavali so jih pač večinoma tujci, patri, ki slovenskega glasoslovja niso poznali in tudi niso mogli .izraziti slovenskih glasov z latinskim črkopisom. (Prim. Gruden 3, str. 453.) , Za primer teli naših starodavnih slovenskih osebnih imen naj jih navedem le nekoliko kar po »abecedi v sedanji obliki! Taka so: Beda, Belica, Bogomir, Borižit, Branimir, Braslav, Bratina, Brzila, Budislav, Čestimir, Črešulja, Črna, Dalimir, Danimir, Dobrodej, Do-bromisel, Dobrovlasta, Dobrožizna, Dolgodelka, Domomir, Dragič, Držimir, Godeslava, Gojmir, Gostidrag, Gostiša, Hoten, Ježumila, Kocelj, Krepek, Ljuban, Ljudin, Ljuta, Ljutič, I.jutomir; Mala, Milej, Mirigoj, Mirna, Mislena, Mlada; Mojsla-va, Motik, Munimir, Naček, N ari žir, Nadovid; Nenade,j, Nepokor, Nosimir, Premil. Pribibor, iPribina, Rada, Radek, Radigoj, Radosta, Sebidrag; Sebimir, Slovenka, Slavka, Sojdrag, Stagoj, Stano; Stranimir, Stegomil, Svedobra, Svetopolk, Sveto- $izna Tešina, Tonislava, Trdomir, Trdoslav, Tre-iiegoj, Trudopolk, Val, Vilan, Višegnev, Vitomisl; Volkota, Zdemir, Zemidraga, Zla, Zleslava, Železen, Žilic, Žitomir, Žoltin, Ta in še številna druga imena v tem štivanskem evangeliju spadajo med prva pisana poročila našega jezika. Samo imena so, samo besede, a vendar so velikega zgodovinskega pomena in jezikoslovci so lahko ob njih ugotovili, kako je bilo z našim jezikom in njegovim glasoslovjem tam v 9. stoletju. Nam so danes še posebno ljub spomin na verne pradede, ki so nam pustili dokaž, kako samoraslo slovenski so bili, in še zaradi tega, ker nam govorijo o našem življenjskem prostoru, ki so nam ga skušali zadnjih pet in dvajset let kratiti. Ali nam ni ob pravkar navedenih imenih, kakor je bilo pesniku Ivanu Trinku Zamejskemu, ko je našel v videmski mestni knjižnici listino iz 12. stoletja, v kateri je navedenih mnogo prekrasnih, pristno slovenskih imen kakor: Mistibor, Sojmir, Stojan, Dragoslav, Vitigoj, Zdestan, Zdebor itd., in se vidi iz nje, kako so prišli daleč v sredino furlanske planjave nekdanji Slovenci, o katerih pa zdaj ne ostaja drugega sledu, nego bolj ali manj Zamotana slovenska imena nekaterih vasi in rek. (Dalje.) IN SKRB ZA OBLEKO Zima se približuje Zima je že potrkal: na v;a ♦a. Si ■-•er nas v Gori' i toii.:e prav prijazno spremlja pri ’;,i-šcm delu skoraj vso zimo, a je prenizko, da bi imelo veliko toplotne moči. Kljub videzu poletnih dni moramo spraviti lahka oblač ila in jih zamenjati s težjimi in toplejšimi. ! udi ponoči ne zadostuje več eno.; na odeja. Na vrsto so zopet prišle tanke, a goste zimske odeje in pernice, seveda le pri tistih, ki so si jih preskrbeli v zlatih mirnih časih. Za da našnje dni bi bila nabava take posteljnine kraljevsko razkošje .Revež se mora zadovoljit? ponoči in podnevi-z isto odejo, to je s svojo zakrpano suknjo. Težave imajo tudi premožne družine. Kaj jim pomaga denar, ko si pa brez nakaznic ne morejo kupiti ničesar? Skrbne gospodinje, ki so predvidevale že v poletju težave z obleko in perilom, so pregledale vse svoje zaloge, izbirale in izbrale najboljše, .zakrpale in prenovile to in o-no. iz ponošene in nerabne moževe obleke so ukrojile hlačke dečku, iz svoje stare, a še vedno trpežne obleke so urezale in sešile deklici pra znično obleko. Poživile so jo i lepim belim ovratnikom in deklica jo je vesela kot nove. O-bleka bo pa gotovo trpežnejša od nove. Tudi iz starih in zakrpanih volnenih reči so si spletle mične jopice, rokavice in rokavce, naprstja in zapestja, dokolenke kratke nogavičke in za najmlajše dolge nogavice. Tudi čepice za deklico, ki gro. v osnovno šolo, zase pa o-vratno ruto, ki jo lahko zvije tudi v fes ali turban. Skrbni, in iznajdljiva gospodinja si zna pomagati na tisoč načinov. Težje je gospodičnam, ki bi ne bile rade le praktično in toplo oblečene, pač pa tudi e-legantno. Reševati morajo torej težje probleme kot pa jih rešujejo mamice za svoje n*j-mlajše. Debele volnene nogavice go spodični niso po volji. Svileni morajo biti in skoraj prozor ne. Z ozeblinami bo že potrpela, le da je »šik pod noge«. Sicer bi bilo veliko pametnejše, da bi si nabavila par volnenih nogavic, čeprav so drage, a so obenem tudi trpežne in tople, svilene nogavice pa ne drže nobene toplote; so kot muhe enodnevnice, poleg tega pa slabe, da je joj! Velike težave dela preskrba obleke kmetom iz okolice. Čakanje nakaznic ali bonov je dolgo, zima s svojim nepri jetnim spremljevalcem-mra -zom je pa že tu. Mnogi prinesejo v mesto perutnino, jajca, maslo in sadje in to zamenjajo za stare obleke. Kot v mirnih časih Bosanci, ki so hodili po Ljubljani z dolgo procesijo go si in puranov za seboj in jih zamenjavali za obleke. Takrat se jim je bolj obneslo, danes je pa veliko težje. Saj si tudi v mestu ne moremo kar na en-dva-tri preskrbeti blaga, če i- I maš kaj znanja, ga sicer lahko kupiš, a le na črni borzi. Srečnejše in tako rekoč privi litfirane osebe so hitro dobile Uidi bone in si z njimi nakupi- le kar so hotele, da potem dobe v zameno potrebno maščobo. Denarni dobičkarji pa bone kar prodajajo ne po črni. pač pa po »zlati borzi«. Zato bi morale oblasti pazi ti pri razdeljevanju blagovnih nakaznic, komu jih dajo. Ozirati bi se morale na število iražinskih članov in malo tudi na črno borzo. Saj je že juvna tajnost, da si lahko kupiš vsakovrstnega blaga kolikor ti ljubo in drago, le mošnjo mora." imeti polno. In bogataši s: lahko na ta način nabavijo »potrebno« obleko brez bona, revež bo pa vesel, da jo bo lahko kupil z bonom in po ce ni, ki jo bo veliko lažje utrpel kot na črni borzi. DOPISI IZ RIFENBERGA S Krasa prihajajo vesti, da še vedno traja nasilna mobilizacija. Nekega fanta so zajeli, odvedli v tabor, ga popolnoma slekli in mu dali nekaj raztrganih cap. Vzeli so mu tudi dobre čevlje in mu dali raztrgane. Ta fant je poten, čez nekaj tednov ušel in pribežal domov. Prvi trenutek ga doma niso spoznali. Izjavil je, da nazaj noče, da rajši umrje Skriva se v zapuščeni stavbi, kamor mu svojci na skrivaj nosijo hrano. Pa to ni edini primer. Nihče v vasi ne sme tega zvedeti, ker tcrenci prežijo na vsakogar. K domobram Ccm pa se ne upajo, ker bi jim partizani zažgali domove in pobili domače. Terenci so - največja šiba Mnogi so sprejeli umazani posel terenstva, da ostanejo doma in jim ni treba v hribe. Terenci ne pustijo pri miru niti žen in otrok. Žene in dekleta organizirajo v protifašistični ženski zvezi, otroke pa v organizaciji komunističnih pionirjev. Že male sedemletne o trokc organizirajo v komunistični organizaciji! Rabijo jih za prenašanje pošte, za kurirje, za obveščevalce. Nekatere vasi so zastražene samo z otroci. BRDA Mraz, ropanje ter furlanski partizani so prispevali k temu, da se 'je partizanstvo v Brdih popolnoma razkroji- lo. Danes greš lahko iz Ste- verjana pa do ! Medane, pa komaj srečaš kakega parti zana. Ostali so še terenci in VOS, ki še grozijo ljudstvu in si se upajo izdajati prepovedi, da ne smejo od 15. nov. v Gorico. Ker je tako po izjavah »osvoboditeljev« narodni čut Bricov in Brik nezaslišano padel, so nam oblju bili, da nas pride prebujat »Brigata d"assalto«. narodno | triestina Misiil zn nuduljo Utrinki iz večnosti | »Ko se bo pa to začelo goditi, se ozrite kvišku in dvi \ gnit e glave; zakaj odrešenje se vam približuje.«: Prihod (jospodov ob nje govem rojstvu je prinesel mir, ki ga svet ne more dati, vsem ljudem dobre, blagt volje, t. j. vsem tistim ljudem, ki so pripravljeni svojo voljo ukloniti resnici in pravici in je ne marajo uveljavljati tudi proti boljšemu spoznanju, gnani od samih neukročenih strasti. Kristusov prvi prihod je prinesel neizmerno tolažbo vsem, ki so lačni in žejni pravice, vsem stiskanim, izkoriščanim, od božje mize vseh dobrot tega sveta odrivanim. Prinesel jim je z besedo in zgledom toliko luči in tolažbe, da so se odločili, v tem kratkem življenju rajši krivico trpeti kot delati, rajši stradati kot se s krivico nasiče-vati, rajši zmrzovati kot se oblačiti v obleko krivice. — Prinesel je na svet čudo, da so siromaki v svojem siromaštvu 'srečnejši od bogatašev v svojem bogastvu in sijaju. Toda tudi drugi Kristusov prihod ob koncu dni, ko st bodo nebeške sile majale in bodo vsi narodi zemlje kopr neli od groze, bo za pravične poln tolažbe, kajti znamenje, ki so ga nosili vse dni v svo jem srcu, se bo prikazalo na nebu, kot znamefije Sinu božjega, edinega popolnoma pravičnega sodnika. In zato bodo tudi takrat trdno stal!, dočim bodo trepetali tisti, h so jih stiskali. Narod, ki te tlači mnogotera krivica, ne obupaj, ne daj se zavesti od krivice! O stani na noti poštenja, kajti tvoj Sodnik posluša tvoje klice po pravici in njegovo znamenje se bliža. Ozri si kvišku in dvigni glavo! Zadušnica za firegorčičem Včeraj, dne 24. novembra, ob obletnici smrti Simona Gregorčiča, se je vršila v cerkvi sv. Ignacija maša zadušni-ca za pokojnim pesnikom ob številni udeležbi goriške inteligence in meščanstva. Ljudsko gibanj«; v Gorici GORIŠKI MAGISTRAT JAVLJA Rejeni so: Fncem Aloj?., Regio Ma riammai, Meneghini Jurij, Gergoret Maniijallisafoettai, Lutman Lidija^ Pintar Boris, Vendramin Aldo, Bernardi« Mamija Grassiia, Žigon Diodat, Fa-meiai Juri, ComelM La-urat, Tiberio Marija Grazia, Ottaviano Frairoka. Umrli so: Baitta Franc, 73 tet, vpo-kojenec; Stokavec Ivanka vd. Daris, 61 let, gospodinja; Nemic Mihael, 70 let, poljedelec; Gallo Adele roj. Ri-naldi, 67 let, gospodinja; Sum'. Ugo. 75 let, vpoikojemec; Nemec Rosalja vd. Uršič, 59 lert, gospodinjai; Perko Alojz, 88 let, poljedelec; Oiami Jožef, 78 tet, poljedelec; Čergcli. Iran, 22 let, kmet; Facc.in Alojz, 1 dan. Zgagn Mihael, 70 lelt, gostilničar; Brisco Augufibiin, 69 let, kmet; OaibaB Anton, 50 let, miiaar; Rim,'nič Ana roj. Valentinčič, 47 tet, gospodinja; P.'saj Mihael, 58 tel, \niet; Bertoli Albert, 32 tet, pek; Radss Jure, 20 tet; Č” bej Fran, 59 let, mizar; Susič Silvester, 64 let, detavec; Montaina/ri Re-migdrj, 19 let, delavec; Cicutai Virgi-Ija, 35 let, vboga. Oklici: De Piero Umbert, mehani-kair - Chiopris Karmen, delavka; Or-tialli Ivan, uradnik - Zubiin Maircela, gospodinj ai; Spiilter Ivan Dominik, maršali A. R. - Orel Elsa, gospodinja.; Perrone Jožef, trgovec - Guadailuppi Frasnoka, gospodinja. Poroke: Graitton Julij, urar - Do-Ijok Ana, šivilja; Codsuniin Romano, nnizair - Bearzi Ana, gospodinja; Dr. Barnaiba Tuli j, dr. kirurg - Klein-dtenst Radiislava, gospodinja; C .son Al be rt, uradnik - Pianigiami Nada, frizerka; Brimi M ihaelungel, vpoko-jenec - Cutania Agata, gospodinjai Dallas Od 1. januarja 1945. dalje se bodo prekopavali in uporabljali za nove pokope bodisi navadni grobovi, v katere so bila pokopana trupla umrlih pred 31. decembrom 1935., bodisi zasebni obrobni in zasebni dvajsetletni grobovi, do katerih pravica poteče z 31. decembrom 1945., in lo na glavnem mestnem pokopališču ter na pokopališču v štandrežu, Ločniku, Solkanu, Kronbergu, Podgori, Pevmi, Podsabotinu, Vrtojbi in Pnikovici. Izkopani ostanki se bodo spravili v skupno kostnico, če ne bodo svojci zaprosili za njihov prenos v zasebne grobove ali grobnice. Omenjene prošnje bo treba vložiti pri mestnem županstvu do 31. decembra 1944. Do istega dne se bo morala plačati pristojbina za novo dovoljenje. * Nagrobna znamenja (kamni, križi 'itd.), katerih ne bodo upravičenci odstranili do 31. dtecem-bra 1944., bodo prešla v last občinske uprave, ki bo z niimi razpolagala po določilih pogrebnega pravilnika. Zupan: Coronini. —o — V zadevah o vojni škodi, se obračajte na pristojni urad Corso Verdi 26-1, Gorica. —o — SI.OVFNSKI RDEČI KRIZ obvešča, da se do nadaljnega sprejemajo samo oni poštni paketi za Nemčijo, ki vsebujejo o-blačilo, obutev in perilo. Čim bodo dovoljena tudi živilai, bomo pravočasno objavili. Pripominjamo še to, da se v uradu Slovenskega Rdečega križa (Via Mazzini 2) lahko zglasijo tudi oni, ki iščejo pojasnila zaradi živilskih nakaznic (lessere an- nonarie), družinskih doklad (as- segrti familiari), vojaških podpor in za slične potrebe. M eko za balniks Pokrajinski prehranjevalni urad sporoča-, da bo od 1. decembra t. 1. u- ataivflijeino razdeljevanje dodatnega mleka bolnikom v okoliških občinah, četudi imajo zdravniško spričevalo, ker mora družina iizjpotoilti potrebe hodnika s tem, da odstopi1 normalno količino mleka, ki pripada ostalini družinskim članom. Ediina i&jema je dovoljena v slučaju, če so otroci hranjeni umetno. P/enotaciji živil za dscsmbar Prehranjevalni urad sporoča, da je treba prenotirati racioniraima živila do 30. t. m. Isto velja za tobak in sol. Vsi trgovci na drobno morajo predložiti uradu prenotacijsike odrezke do 2. decembra. Ni dovoljeno prenotirati živila iz jzkainicamii1 drugih občin. Karte Velikonja : ‘ZJesefe zgod6e z Goriš/te Kl.r-TVICA Vikar Ferfolja na Ponikvah je svojim ovčicam kakšno zelo bridko resnico zelo grobo povedal. Tako se je nekoč spravil na Običajno kletvico: »Pojdi hudiču v r ...!« Sanjalo se mi je, da sem umrl in prišel pred nebeška vrata. Vprašal sem svetega Petra, kje so moji farani. Tam hočem biti tudi jaz! če sem njih duše pasel in s križi, ki sem jih imel z njimi, zaslužil nebesa, hočem biti zdaj v nebesih med njimi. Toda, pomislite: nikogar ni bilo v nebesih! Sveti Peter je bil nekoliko nejevoljen, zakaj sitnarim, a veste, farani so le farani! — Nazadnje je skomignil z rameni in dejal: »Pa pojdi pogledat v vice!« Šel sem v vice. Nikjer nikogar! "Ne tam, kjer se skopulhi vicaijo, ki so na smrtni postelji zapustili revežem, niti tam, kjer stare opravljivke delajo pokoro za svoje jezike. Nikjer nikogar. »Pojdi v pekel!« so mi naizad-nje dejali. Predstavljajte si samo, s kakšnim težkim srcem sem se odpravil na to pot. »Toda, moram najti svoje dušice, da bom vsaj vedel, kje so in b.ail de,a>°. d*3 bom povedal še živim faranom. Res sem umrl, a nekaj mi je le reklo, da bom lahko povedal. In sem šel. Piišel sem pred tista peklenska vrata, vrata so zaškripata, zakaj vsaj dav tisoč let jih ni nihče namazal. Da nimajo časa mazati! Toliko duš sili v pekel. Povedal sem prvemu kosmatincu, kaj bi rad. On pa je zmajal z glaivo: »Ponikoivčanov nisem videl!« »Kako ne?« pravim, »če jih v nebesih ni bilo, če jih v vicah ni bilo, morajo nujno biti v peklu.« »Če jih pa ni!« je trdovratno vztrajal vrag kosmati. »Pa morajo biti!« sem dejal in se nisem dal odgnati. Sedel sem na štor, na katerem cepijo stare babe, ki se niso hotele spokoriti niti na smrtni postelji. Vem, vrag ni vedet, kako bi me odgnal, kajti žegnanih rok se ni mogel dotakniti. Nazadnje je po-gruntail, da bi bilo najbolje, če pokliče Luciferja. In prihrumel je Lucifer. Kadar na Ponikvah najbolj divja vihar, je samo rahla sapica proti temu. Držal sem se štora in tiščal se k tlom. Kaj bi rad, je hotel vedeti. In jaz sem mu povedal. »A tako? S Ponikve si. Rad bi vedel, kje so tvoje dušice! Kar z menoj!« In sva šla. Sla in šla. Kam mislite, predragi farani me je peljal ? »Kako pa kolnejo tvoji farani? Ti kot dušni pastir boš vedel!« »In veste, da me je bilo sram. Videl sem tu prostor in v njem so bile duše. Kakor kolnejo in želijo!« »Pustite! Vsaj to željo naj jim izpolnimo!« je rekel Lucifer. Amen! SRNJAK V ZIBF.LKI Pri Lazkarju je bila hišna preiskava. Videli so ga, da je nesel srnjaka po stezi, videli, da je šel z njim v hišo — torej mora biti srnjak v hiši. Orožniki so našli Lazkarja ko je z vso vnemo gonil zibelko. Orožniki so začeli brskali, a Lazkar se ni dal. Zibal je otroka in1 prav na lahko pel: »Aja tuta-ja!« Zahtevali so, naj gre z njim po hiši, on pa: »Ne morem in ne morem! Otrok je bolan in ga ne smem pustiti niti trenutek. Revež ima bule (da-vico) in se lahko prehladi, se lahko prehladi! Kar paziti moram!« Orožniki so se prestrašili da- vice in niso pregledaili zibelke. Vahtmajster je celo naročil, naj ziblje otroka orožnik »samec«, ki se mu otroci ne morejo nalesti bolezni. Orožnik je zibal zagručenega otroka in pel: »Aja tutaja!« Laz-kar pa šel z dVugima dvema po hiši. Srnjaka nikjer! In če je sedaj nekje na Dolu preiskava brezuspešna, pravijo: »Spet so srnjaka zibali!« l/.KUšNJAVE HUDIČEVI' Drugič je Ferfolja prišel na prižnico: Danes sem sanjal, dla me je hudič peljal na kraj, da sem videt cele Ponikve. Pokleknil je pred mene in rekel: »Vse to, kar vidiš, bo tvoje, če mi prodaš svoje dušice!« )az pa ne bodi len: »Dušice že tako vse imaš, saj tebe bolj poslušajo ko mene. Toda vedi, da me ne boš dobil na ta iim. Če nimaš boljšega, pa še to imej. Amen!« Vesti iz DVE 1 V naslednjem priobčujemo dvoje pisem, ki sia bili poleg druge -ga v torbi Svezko Josipa, polit -komisarja 1. brigade Vladinura Gortana, ki se je v glavnem sestavljala iz Istranov iz srednje In južne Istre. Le nekaj komunistov je bilo iz Buzeta ter nekaterih drugih krajev. Pismi sta priobčeni v celoti z vsemi pravopisnimi napakami. I. Draga Zena 10. 10. 44. Prije Negoti nadalje pišem, javim li Moje zdravje i tako Želin da L:i i ovo moje pismo tena lazilo tebe /drave i vesele i cijelo farni!jo Draga žena molim te dami pišeš kako je stobem i sfamiljo jiasčMi ti pisal več pc.iputi i n.san dobil nikakovj ga odgovora jast d)c zrtcjn kako je lamo zvermi drugima voč dvameseca meznan ko-ste žive kom rtve jer sata snuosi malo da J e ko mo se u farno da u krat kovri jetrne če mose, vli di v Slobodu Draga Zena molim te dami pošalješt jedtno malo soldi zakaij druži gasoda sene more zakaj srnosi predale ko Draga Žena molim te damii pišešt dlako je tamo zbando poli vosi druzih jast mislim dtau k>aitko vrijeme dase čejo pobrati čaod nast. Ova bon da v dišt dasena oko-lo je oslobodlženo i tako'se u farno tudi mi drugi u krat ko vrijeme biti u Slobodžemi i daijenti znati da sa da nisan više naišta-bo ssdasan Naizat na prvi brigadi IsHnski Gortana Vlaldimi i Za-saidie druoo mine ostane /ali pisali kone dale naj lježše pozdlra-vin tebe i eiijela fami'ja in pozdravi tvoje maire i Sestre i sveone kipitajo zame Boh zbogom ostanem tvoj Mošt Rušnjak Jakov moj naslov 43 Divizija 1. Istarska Brigada gortana Vladimira 3. U D. O. Bataljon 1. četa II. Caro mamm® nel prineipio di mio srito vifacio sapere che si trovo in terzo bataljone e vi dieo sohe si trovo con tanti conpani Carissima mia mamima fatemi sapere che cosa fol dire Čara mamina man da temi se podlete soldli perche gua mori maindaitemi piu che podete Cara mama fatemi sapere come pasate acasa co-me mi aivete serito chemi avete man dalo duve 100 lire ma m! nono ricevuto seno 50 lire abio niente piu n on mi resta di vi seriver sono ricevuto seno 50 lire abio resto fosro vilio Sinčič Rodolfo 1. Istrska Brigada Vladimira gortana III. Omladinski Bateglion Trsta in Kdor je pazno prečital obe pisuni, ne bo našel samo veliko domotožje Rušniaka in Sinčiča, temveč tudi pomanjkanje, ki ga ti partizani trpe, to je glavna prošnja za denar, ker' pač umirajo Kako je s pošto, ko pet pisem ni prišlo na naslov, si lahko mislimo. Kje je ostal poslani denar ‘ Kje je drugo, da ni dobili Oba bi rada še več povedala, ali na o -svobojenem ozemlju se resnica ne sme zapisati. Vedeli moramo dalje, da sta pismi prestali strogo cenzuro politkomisarja, ki jih je pač nosil Harambaša je padel Vsi Brkini so poznali tovariša, ki je še preje, prodno je stopil kot dober komunist v OF, nosil ime Haramba-ša in ga seveda tudi ohranil. Teroriziral je vse kraje, uničeval ne samo ljudem premoženje, ampak izvrševal tudi zločine nad nedolžnimi, ko je moril in ubijal Pred nekaj dlnevi pa se je vsas dolina oddahnila, kajti Ha-rambaše ni več. Mlad fant, kateremu je ubil dva brata, je sklenil, da bo uničil to zver in sicer na prav svojstven način. Nekje je dobil strojnico in več brzostrelk. Natovoril jih je na rame ter se šel predstavit komandantu Haramibaiši, češ da je pobegnil od domobrancev in bi rad pristopil k slavni »osvobodilni« vojski. Da bi mu Hammbaša še bolj zaupal, ga je prosil, naj bi kol dober tovariš nosil i strojnico i brzostrelke, ker je že zelo utrujen ter naj ga pelje v logor, kjer se bo predstavil ta »višjim«. S lako vljudnostjo si je pridobil Harambašo, ki je res natovoril težko orožje ter stopal pred njim, dla bi na kraških stezah pokazal pot do partizanskega taborišča. Ali na poti je fant skrivaj potegnil izza škorniev samokres in izstrelil na Harambašo na isti način, ki je napravil konec tolikim Harambaševim žrtvam. Strel v tilnik. Mrtvega partizana je zavlekel med rupe in pokril s kamenjem. Pošteni Slovenci na Krasu, tako terorizirani po Harambaši, so se oddahnili, ko so zvedeli, da zločinca ni več. Tako tudi pri nas na Primorskem padajo glave vseh onih, * ki so krivi trpljenja slovenskega naroda, ki je sedaj tolikšno, kakršno še nikdar m lilo v njegovi zgodovini. Z vsakim zločincem, ki pade smrti, kakršno je zaslužil, se naše dobro primorsko ljudstvo oddahne, ker željno čaka, da bi bila Uničevalna fronta kmalu dokončno uničena. ob Jadram'). okolice dolgo časa s seboj, da ne bi zgle-dailo, da ni naklonjen čustvom do matere oziroma družine. Morda boš brala, li, mati iz Istre, pismo svojega- otroka, ki ga ni več. Solze bodo tekle po tvojih licih in v gnevu boš preklela zločince, ki so ti vzeli tvojega otroka, ko so ga zvabili od doma v gozd in smrt. In ti žena, če boš brala pismo svojega moža, ki je poln skrbi zate in družino in ga danes ni več, da so vajini otroci sirote. Svojo tugo boš skrila, dla je nihče ne bo videl. V svojem srcu bo pn vzniknil stud nad onimi, ki so ti s silo odpeljali moža in tvojim otrokom očeta. BRESTOVICA NA KR A SU. Te renči okrog Brestovice na Krasu so odločili, da bodo odslej jemali kmetom ves ži-\ ež in da bodo potem oni raz deljevali civilnemu prebivalstvu. Kdor ima dva para čevljev, mora en par odstopiti »osvobodilni vojski«. Pravijo ljudstvu, da morajo vsi žrtvo- ' vati za svobodo, eni s puško vsi drugi pa s potrebščinami. Košana. Stanko Cajnkar se še ni vrnil iz Bele krajine kamor je odšel koncem avgusta na posvete. Njegovi znanci za trjujejo, da namerava ostnti kar tam in da ne pride več na Primorsko. # * * is Trsta VODOVOD SE JE RAZLETEL V BRIVNICI. V uidci Ginnastioa štev. 5. se je v brivskem salonu, ki, je last gospe ftusjan, razletel kotel skupaj s cevmi, ki dovajajo toplo vodo. Eksplozija je razbila ves salon t-r poškodovala, tudi sosednje prostore. VELIKA TATVINA V VLAKU. Jožetu Piaaimaiju so v vlaku proti Benetkam vkradli vrednosti za 80.000 li', kater.i je imel v usnjeni aktovki. Poleg vrednostnih papirjev eo mu vkradli tudi zlatnino im dragulje. MED KLEPETANJEM JE IZGINILA ZLATNINA. Med obiskom dveh zgovornih gostov so iagiiniilii neki go-spej iz ulii.ee XX. Septembra dragocen pfedumii v vred,nosi i 500.000 lir. Taitico so že ipriijetii, za njenim tovarišem, ki je pobegnil v Milano, pa so poslali tiralico. UBIT TRGOVEC. V ulici Cereria so v ponedeljek neznani morilci n-biili (trgovca Prelesnika, stanujočega v ulici Sv Vida 4. Paisaotje, ki so guli strele, so pritekli na mesto zločina,, kjer je ob zidu ležalo moško truplo. Pošli zdravnik je ugotovil smrt zaradi strela v srce. DELAVCI MED ZRAČNIM NAPADOM. Tržaški prefekt je mleti uredbo o delu im delavcih v obratih med alarmi in zraičniim napadom. Nared ba ureja delo med alarmi lin stremi za tem, d® ne bdi na račun alarmov šlo v iagubo preveč delovnih ur. Gospodarske vesli KANADSKI POVOJNI LADJEDELSKI PROGRAM Ir. Ottaive poročajo, da so kanadske ladijske družbe, ki imajo po eno aili več ladjedelnic, predložile vladii načrt, kako naj se izgradi kanadsko trgovinsko brodovje, da se zaščitijo kanadske tvrdke pred angleško konkurenco im izločijo ladje iz USA iz kanadske o-balne plovbe. Ladijske družbe zahiteva^-jo: 1. Kanadska obalna plovba naj bo dovoljena lo pod kanadsko zastavo. 2. Kanadskim brodarjem naj xn dovoljujejo državne podpore, če nairoče ladje saimo v kanadskih ladjedelnicah in če so njih ladje tudi registrirane v Kanadi. S. Vse mornariške enote in ribiške ladje naij se v bodoče delajo le v Kanadi!. Vpliiiva mali se na Anglijo, da naroči izdelavo nekaterih ladij v Kanadi. 4. Vlada naj s podporami omogoči ladijskim družbam, da zastarele ladje nadomeste z modernimi. Do katero mere bo kanadska vlada sprejela te zahteve, iše ni gotovo, pač pa ie že danes jasno, da ne bodo teli zahtev ve seli niti v L\’>\ m-u v .Angliji. V ZASEDENI 'TALUl je število živine zaradi vojnih dogodkov zelo padlo. Tako se je znižalo šro-viilo konj in mezgov za 45, število svinj za 85 im število goveje živine za 53 odstotkov v primeri s predvojnim stanjem. ZAVEZNIŠKA GOSPODARSKA KOMISIJA V ITALfjI je prepovedala vsak uvoz neamglo-ar škesia karifela v Italiljo. Vse investicije v Italiji bodo torej v bodoče izključna predpravica angl o-am, eniškega' kapi- 1 tal a, DANSKA PROIZVODNJA SUROVEGA MASLA se je po cenitvah damskega kmetiaskega sveta dvignila v 1. 1943.-44. za, 10 odstotkov. ČEZMORSKI PROMET ŠVEDSKE se ie v septembru močno znižal. Vsa uvožena, tonaža je padla na, 462.000 brt. Najbolj je padel promet švedskih Itidij, in sicer je nazadovala uvozna tonaža od 258.000 na 95.000 bruto reg. ton. NA TURČIJO PRITISKAJO Angleži in Amerikainci, da bi' znižala vrednost turškega fumta od 130 na 250 piastrov za en dolar. AN Gl/)- A MER IŠK A BOMBAŽNA KONFERENCA bo med 10 dr: 1S. novembrom v Atlantic CitY- Na konferenci se bo razpre v-10 o uvozu im izvozu bombaža ter o zopetni obnovitvi bombaža borze v Li- i rpoolu. PREDSEDNIK SEVERNO\MFRIŠKEGA ZAVOOA va brodarstvo Tavloro je izjavil, da Združene države Sev. Amerike v bodoče ne bodf gradile velikamifkiih par mikov, temveč da bodo novi parniki imeiHi povprečno po 5000 ton. ZARADI NAPREDUJOČE INDUSTRIALIZACIJE MORE ARGENTINA vedno laže pogrešati izostali inozemski industrijski uvoz ter je začela že sama izvaSailii industrijske izdelke. Aktivna trgovinska bilanca je zato narasla na 1257 milijonov pezosiov, hkrati pa se je povečaj tudi dotok zlata in deviz, da ie narasel čisti presežek plačilne bilance mai 1151 milijonov pe/osov. Tako visokega aiktiivnega salda Argentina še mi dosegla. Skoraj ves presežek je uporabila Argentina) m sistematičen n'kup diite v New Vorku. L. 1941. je nalku-pilia zlata zai 232 milijonov dolarjev. O POMANJKANJU CIGARET POROČAJO IZ USA Tovrimarji dgairet opravičujejo to pomanvknnie z velikimi pošiljkami ci- garet za ‘Miieriške vojake mi li-oam Velike količine .cigaret pa i) stisnil za grlo k rž od srca. Sklonil sem obraz nadnjo, da me ne bi oči izdale, ona pa mi je pritisnita glavo k svojim nedrjem in mi šepetala: »Tebi sem dolžna svoje lastno življenje in še več: življenje Toma, ki smo mu še potrebni. Ti si dober...< Prsi je imela razgaljene, zakaj medtem ko sem jo budil iz omedlevice,. sem ji od.pel bluzo pod vratom. S želom sem se dotaknil teh prsi, hkrati pa sem začutil na glavi solze, ki so ji vrele iz oči. V meni je vse zaplalo. To žensko, to še vedno lepo, ljubljeno, zaželeno žensko imel tu polg sebe. Samo roko bi bil moral fcitegiti, objeti jo, poplaviti s poljubi, zadušiti v objemih. Kri mi je zameglila oči, v ušesih so mi brnele napete žile: čutil sem toploto in in mehkobo njenega života, njegov vonj me je opajail, omamljal, da sem miedlel... Zdaj sva — blisnilo možgane — zdaj sva edina človeka na tej obli, saj je Petra gotovo pokopalo med skalami.. Nazadnje, kaij pa mi mar Peter, kaj mii mar vse na svetu in onkraj sveta, če ona... Neizrečena blaženost, neznan-«lca sreča se je kakor zložen val razlila po vsem mojem bitju. t »Nek Šiloma sem se odtrgal in odskočil nazaj. Peter leži nemara v tem trenutku krvav, na pol mrtev med skalami in Saka rešitve, a jaz... Marta nne je pogledala im — razumela. »Prarv imaš,« je rekla kakor v odgovor, čeravno nisem rekel besede, »prav imaš, pojdi in poišči Petra...« Nato je vstala in mi stisnila roko. * Uvala ti l« je dahnila vame. Petra sem res iztaknil blizu mesta, kamor ga je odsukai veter. Ležal je stisnjen pod ostro pečino, ki ga .je bila rešilni, da ni zdrknil v ognjeno brezno. Ril je nezavesten, ai še pri življenju. 01 nesel sem ga domov, z Maro Zakaj ga nimaš rada? Zakaj, A-dica?« »Ker ni dober, ker hoče, naj ubogaim.« »To m,i prav. Rada moraš imeti Toma iin ubogati ga moraš, saj si nj»g& va,« jo je učila Marta. »Ne, jaz nisem Tomova, Lilija in Boža sta Tomovi. Jaz sem sama svo;a < Glasno sem se zasmejal temu odgovoru, Marti pa so prišle solne v oči. »Ni mogoče biti sani svoj, ni mogoče,« je šepetala bolj sebi kakor otroku. Kljub emu je dekletce prisrfao poljubila. Popoldne je dolgo kramlMa, s Tomom. Poklicala ga je k sebi in mu znova pripovedovala o očetu tisoče podrobnosti, ki so se skupaj zlivale v nekako pravljico ali slavospev umrlemu prijatelju. Tomaž je bil hraber, plemenit človek, toda v Martinih spominih! je postal njegov lik pravo božanstvo, utelešenje vsega, kar je dobro, lepo in veliko. Naročala je Tamu, naj bo do «ester dober. To me je najbolj osupnilo, saj podobnih besed je prišlo le malo '* njenih ust. (Nadaljevanje