116
—   Osebne vesti. Kaocelijski praktikant pri deželnem sodišču v Ljubljani, g. Alojzij Dular, je imenovan kancelistom pri rudniškem uradu v Gradcu. Pri davčnih uradih na Kranjskem so imenovani davčni kontrolorji gg. Dereani, Rudolf Achtschin, Fr. Grregorič, Ant. Krapš in Fran Pre-dalič, ter davčni oficijal Fr. Zupan za davkarje, davčni pristavi gg. Konrad Rozman, Ivan Robi k, Fran Urš iS, Ernest S e d 1 a k in Vinko P r e m k za davčne kontrolorje, davčna pristava gg. Iv. Jereb in Ivan Lavrič za davčna oficijaia in davčni praktikantje gg. Rudolf Strnad, Rajko, Lev s tek. Rihard Boltauzer, Ernest Kobler, Makso Zotter, Henrik Kette in Fr. Lunder za davčne pristave.
—   Nadoskrbnik v Idriji g. Viljem Leithe je povodom njegovega umirovljenja dobil naslov cesarskega svetnika. — Trg. minister je potrdil zopetno izvolitev Iv. P e r d a n a in A. K1 e i n a predsednikom, oziroma podpredsednikom trgovinske zbornice za 1. 1899. — Finančni minister je imenoval fin. komisarja v Ljubljani dr. Rud. Rožnika in Avg Reicha finančnima nadkomisarjima za poslovno okrožje direkcije v Ljubljani. — G. I. Pirjavecv Inomostu je imenovan rač. svetnikom pri-tamošnjem gozdnem ravnateljstvu. — V pokoj je stopil dež. sodni svetnik in državni pravdnik v Celju g. dr. Jos. Gralle.
—  častno svetinjo za 40 letno zvesto službovanje je priznal deželni predsednik Antonu Pernetuv Kamniku in Jeri Aleš, kuharici v Semiču.
—   Promocija. Dne 14 t. m. je bil na graškem vseučilišču promoviran doktorjem prava g. Josip Dijak, avskultant pri okrožnem sodišču v Celju — Dne 18. t. m. je bil na graškem vseučilišču promoviran gosp. Hubert Souvan c. kr. finančne prokurature v Ljubljani koncipijent, sin veletržca g. Fr. Ks. Souvana doktorjem prava. — Dne 18. t m. je bil na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem zdravilstva g. Ivan Milavec iz Planine na Notranjskem. — Dne 15. t. m. je bil na graškem vseučilišču promoviran doktorjem zdravilstva gospod Rado Frian. čestitamo !
—   Zahvalo papeževo deželnemu zboru Kranjskemu. Presvitli knez in škof je dobil dne 16. marca nastopno brzojavko iz Rima: „Sveti Oče je želje i^ voščila deželnega zbora za Kranjsko preradostne duše sprejel; da pa posvedoči svojo dobrohotnost, podeljuje vsem pojedinim Članom zbora prav iz srca apostolski blagoslov.
—   Novo gasilno društvo so Ustanovili v Šenčurju pri Kranju. Pnvila so že predložili vladi v potrjenje.
—  V Tržiču ie ustanovilo „Podporno društvo izučenih čevljarskih pomočnikov" katerega pravila je vlada že potrdila.
—   Podpora. Poljedelsko ministerstvo je občini Šmu-rije pod Ljubljano za vodovod  dovolilo 4100 gld. podpore.
—   Kanonično obiskovanje in birma v ljubljanski škofiji bo nedaljo 23. aprila v Postojni, 25. rprila v Slavini, 26. aprrila v Hrenovicah, 27. v Senožečah, 28 v Vremah, 29. na Suhoriju, 30. na Nadajnem Selu, 1. maja na Premu, 2. v Trnovem pri Ilirski Bistrici, 4. v Knežaku. Nadalje bo birma v ljubljanski okolici: 13. maja v Sostrem, 14. v Polju, 15. pri sv. Jakobu ob Savi, 16. na Črnučah, 17. na Jezici, 18. v Šmartnem pod Šmarno Groro, 19. v Preski, 20. na Sori, 24. pri sv. Katarini, 25 na Brezovici, 26. v Rudniku, 27. v Želimjah.
—   Razveljavljen mandat. Tržaško namestništvo je sistiralo sklep občinskega sveta v Trstu, s katerim je bil razveljavljen mandat občinskega svetnika in deželnega poslanca Nabrgoja.
—  Ljubljanska realka. O razmerah na ljubljanski realki, o katerih   govorimo   o   uvodnem   članku, govoril bo v
Novice.
117
deželnem zboru župan  Hribar   in   sicer   pri   razpravi o re-alčnem zakonu.
—   Postulati štajerskih Nemcev. Dne 20. t. m. so se snideli v Gradcu zaupni možje nemških strank na Štajerskem, da formulirajo zahteve Štajerskih Nemcev.
—   Zmaga v Dragi. Slovenci so pri občinskih volitvah v Dragi dosegli sijajno zmago Vzlic strastni agitaciji so Nemci tako grdo propadli, da nimajo niti jednega zastopnika v občinskem odboru. Značilno je, daso dobili v domači občini le 16 glasov, slovenska stranka pa 40 glasov. Volitev je vodil gospod Prakomarovič iz Kočovja in postopal jako pravično in nepristransko.
—   Okrajna bolniška blagajna v Novemmestu je imela dne 12. t m. svoj občni zbor, na katerem je g. Ma-lovič opozorjal, da je blagajna okrajnemu glavarstvu vedno slovensko dopisovala, dočim glavarstvo nemško odgovarja ier je predlagal, naj se glavarstvo prosi, naj v bodoče odpisuje blagajni slovensko, ta pa naj na nemške dopise več ne odgovarja.
—   Za vinorejsko šolo v Ljutomeru pošiljajo mnoge občine v okolici prošnje na deželni zbor Štajerski. Taka šola bi bila za ljutomerski, radgonski in ormoški okraj velike koristi.
—   V St. Ilju v slovenskih goricah so nedavno slovenski rodoljubi ustanovili hranilnico in posoj lnico, kar jako jezi ondotne nemškutarje. Kakor se čuje, hočejo nasprotniki osnovati proti  —  zavod.
—   Vseslovenska delavska slavnost, ki se je lani vsled smrti cesarice morala odložiti, vršila se bode, kakor smo že naznanili, dne 28. maja. Dolžnost vseh prijateljev slovenskega delavstva je, pričeti delo z vsemi silami, da bode 28. maja sijajen praznik žuljavih rok. Na noge vsa društva, ki ste že naznanila svojo udeležbo; čas je še. da število udeležencev podvojite! Pripravljalni odbor je te dni doslej ogla-Senim društvom poslal pozivnice, na oslale se pa še posebej obrne. Prosimo hitrega in točnega odgovora. Radostna vest je pripravljal enemu odboru prišla iz zlate Prage. I ratje cehi pošljejo na slavnost deputacije svojih delavskih društev z ninogo-broinimi zastavami. Da se prva vseslovenska delavska slavnost Častno izvrši, nadeja se odbor pomoči od vseh Slovencev, ki vedo delu „slavo, čast". Delavci in njihovi prijatelji, pričnite takoj po vseh krajih domovine akcijo za impoznatno udeležbo, pričnite takoj z najžilavejšo agitacijo. O gibanju obveščajte pripravljalni odbor. Vsi dopisi naj se pošiljajo na č. g. Luko Smolnikarja, stolnega vikarija v Ljubljani.   —  Pripravljalni odbor.
—   Deželni zbor istrski bode, kakor se poroča letos zboroval v Kopru. Dne 17. t m je prišel v Koper deželni glavar Campitelli ter naznanil županu, da hoče vlada sklicati deželni zbor v Koper. Zadnje zasedanje se je, kakor znano, vršilo v Pulju.
—   Volitev v Istri. Dne 15. t m se je vršila dopolnilna volitev v isterski deželni zbor za mesta Pazin. Zalinj in Plomiku. Izvoljen je italijanski kandidat dr. Constantini s 155 glasovi; hrvatski kandidat dr. Šrme Kurelic je dobil 140 glasov. Italijanska trdnjava ni še padla, toda maje se in moralno so zmagali Hrvatje.
—   Občni zbor katoliškega političnega društva se je vršil minoli četrtek.   Predsedoval   mu   je   kanonik Kalan Društveni tajnik V.  Schweitzer je poročal o delovanji društva. in   blagajnika,  prof. dr. Janežič o društvenem   imetju.   Potem sta   sledila   govora vodja   posl. Povše-ta in posl. dr. Krek-a,
—   V odbor so bili za tekoče leto izvoljeni gg.: Anton Belec, župan iz Št. Vida; dr. J. Brejc, odvetniški kandidat; prof. dr. I. Janežič; kanonik Kalan; prof. dr Krek; posl. dr. Fr. Papež; .vodja Fr. Povše; odvetnik dr. Ivan Susteršič; odvetniški kandidat V. Schweitzer; državni poslanec Vencajz; kot namestnika pa gg. Ivan Kregar in dr. Aleš Ušeničnik.
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so poslali : C. g. Andrej   Podhostnik,   župnik v Dramljah, 10 gid.
—   Slavna  hranilnica  in posojilnica v Metliki po č. g. kape-
lami Jos. Novaku 5 gld. — Slavna slovenska posojilnica v St. Jerneju na Dolenjskem 5 gld. — Slavna posojilnica v Radovljici 10 gld. — Ženska podružnica v Trstu po gdč, Milki Mankočevi 78 -gld. 97 kr. — Č. g. Fran Korošec, nadžupnik na Slatini, 10 gid. 73 kr, katere so zložili prijatelji na veselici katol. polit, društva na Slatini. — Č g. kapelan Anton Srabočan nabral o priliki ustanovitve „Delavskega društva" v Laporju pri Slov. Bistrici 7 gld 47 kr, — Slavna posojilnica v Brežicah 10 gld. — Podružnica za Slov. Gradec in okolico 12 gld. 60 kr. — Izvenakad. podružnica v Gradcu po g. Fr. Hrašovcu 4 gld. Slavna „Kmetska posojilnica" na Vrhniki 30 gld. r— Slavna posojilnica v Mariboru 100 gld. g Peter Sire, učitelj v Mengšu iz nabiralnika 3 gld. 50 kr. — Ženska podružniea v Krškem po gospej Mariji Pfeifer 21 gld.  50 kr.
—  Od biljardnega kluba v Radečah 6 gld.; nabiralec g. V. Krissel želi, da bi tudi drugi zabavni klubi spominjali se družbe sv. Cirila in Metoda. — Ormoška ženska podružnira 22 gld. 80 kr. — Gr. deželnega sodiščn pristav dr. Fran Poček v Ljubljani 1 gld. — Družbeni skupiček za pomorančo gospice Tilke Vilmajerjeve v družbi v ^Narodnem domu" v Celju 5 gld.
—   Prisrčno zahvalo vsem darovalcem in nabiralcem.
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani,
—   Deseti izkaz prispevkov za cesarjev spomenik v Ljubljani. Darovali so nadalje občine: Žalina 20 gld., Zgornje Vreme 15 gld., Dolenjavas fri Eibnici 20 gld , Ho-tedršica 20 gld., Žužemperk 25 gld., gosp. dr. Fran Kogoj, v Kranjski gori 31 gld. (nabranih pri slavljenji odlikovanja župena Budinka); končno občini Cerkno na Groriškem in Kadeče pri Zidanem mostu vsaka po 20 gld.
—  Zavod za gluhoneme. V III. seji dež. zbora dne 17. t. m. je dež. predsednik baron Hein naznanil, da se začne še letos zgradba zavoda za gluhoneme v Ljubljani.
—   V Gorico jn prišla zdravit se znana češka pisateljica in prijateljica Slovencev gospa Gabrijela Preissova.
—  Deželni zbor kranjski. II. seja je bila dne 14. t. m. Deželni glavar pl. Detel a se je spominjal umrle nadvojvo-dinje Marije Imakulate in je predlagal, naj se posredovanjem ljubljanskega knezoškofa izrazi papežu radost dežele kranjske na njegovem ozdravljenju, kateri predlog je bil sprejet. Pri tej priliki je glavar tudi naznanil, da sprejme cesar deputa-cijo dež. zbora, katera mu predloži prošnjo za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani. Čas sprejema še ni določen. Po poročilu posl. M urni k a je bila odobrena izvolitev Antona Ulma dež. poslancem za kurije veleposestnikov namesto grofa Ervina Auersperga, Na mesto posl. Luckmanna je bil izvoljen posl. Ulm v upravni odsek. — Pri III. seji deželnega zbora je predsedoval dež glavarja namestnik baron Lichtenberg, ki je prečital papeževo zahvalo dež. zboru kranjskemu, Posl. Šubic in tovariši so stavili nujno predlog, odposlati prošnjo na vodstvo drž. železnic, naj prične takozvani potresni vlak s 1. aprilom voziti ter naj se ohrani tudi v zimskem Času. Predlog je bil soglasno vsprejet. — Po nasvetu fin. odseka sklenil je dež. zoor, naj se polagoma vseh sodnih okrajih nastavijo živinozdravniki. Po Kranjskem imamo sedaj le na okrajnih glavarstvih c. kr. živinozdravniki, ki ima za celi politični okraj izvrševati posel. Ker so marsikateri okraji jako veliki in vsled gorate lege zelo razprostrti, imajo drugi okraji prav malo od živinozdravnika, nameščenega pri okrajnem glavarstvu. Potem takem bilo bi v deželi namestili 19 živino-zdravnikov. Deželni odbor izraža mnenje, da se slično kakor na Štajerskem polagoma ustanovljajo mesta živinozdravnikov subvencijoniranih od dežele in od dotičnih občin oziroma okraja. Ker je zato največja in najnujnejša potreba, naj se najpreje nadomesti živinozdravnik. Dež. odbor nasvetuje, da se podeli podpora plači živinozdravnika pod J pogojem, da k plači prispevajo tudi občine dotičnega okraja. Zbor je pritrdil načelom,
118
izraženim in nasvetovanim od dež. odbora, ter dovolil kredita 2000 gld., da se okrajem, ki se zglase na živinozdravnika in se zavežejo vsaj tretjino troikcv prevzeti, zagotovi deželna podpora 400 gld., tako da bi dotični živinozdravnik imel 600 gld. plače. Deželni zbor naročil je ob jednem dež odboru, da takoj dožene z okraji, osobito s tistimi, ki so živinozdravnika najbolj potrebni, kakor Metlika, Mokronog, koliko bodo hoteli prispevati k plači živinozdravnika, ter da se potem službe razpišejo. Predlog gospoda poročevalca grofa Barbota je bil vsprejet. 1500 gld. se dovoli za nakup slik in skiz umetnikov bratov Šubicev. Dež. kulturni zaklad: Pokritje za 1. 1897 je zneslo 6928 gld. 50 kr., potrebščina pa 4993 gld. 20 kr, torej preostanka 1935 gld 30 kr. M^j drugimi je dež. odbor izdal za šolske vrte 340 gld. za sadne in gozdne drevesnice 170 gld. 75 kr. Za trtnice 3769 gld. 87 kr., za pokončavanje hroščev 862 gld, za bakreni vitriol 381 gld. 68 kr. itd. Lovskih listov so politična oblastva 1. 1897 izdala 874 po 3 gld , lovskim paznikom pa brezplačno 1064. Za 1.  1899 se potrebščina tega zaklada proračuna na 5920 gld.
—   Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko izšel je sešitek 1. I. IX Vsebina: Fridolin Kavčič: Znameniti Slovenci. A. Koblar: Iz kronike krškega mesta. P. pi. Eadics : Kranjski dijaki na nemških vseučiliščih v XVI. in XVII veku. Simon Eutar: Rimska cesta „Aquileia — Sisciaa. Mali zapiski. S. Eutar: Prazgodovinske izkopine na Dolenjskem. Mat. Sila: Od kod ime Tomaj ? I. Vrhovnik: K životopisu slovenskega pisatelja Jurija Grollmavra. Slovenski napisi na stari cerkveni umetnini.  Slovstvo
Umrl je dne 5. t. m. v Dramljah na Štajerskem on-dotni mnogoletni in neumorni naduČitelj g Bogomir Malenšek. Dva dni poprej je bil na smrtni postelji slovesno dekoriran z 2latim zaslužnim križcem.
—   Pogorel je minuli petek posestnik Miha Horvat pri Kozjem ob cestah proti Pilštajnu, ostala je le hiša, zgorelo je pa tudi  17 prašičev.
—   Ogenj v gozdu. Minoli torek, dne 14. t. m. se je vsled iskre iz železnične lokomotive blizu trboveljske postaje vnel ogenj v gozdu, ki je provzročil trem posestnikom do 1000 gld. škode. Šele po preteku šestih ur se je prebivalcem, keterim je prišlo na pomoč 100 trboveljskih delavcev, posrečilo zadušiti ogenj. — Tudi na Šmarni gori je gorelo dne 16. marca popoludne do pozno  v noč.
—   Tatvina. V pietečenem tednu so neznani lopovi vlomili v hišo Urše Sikovič v Streharjih in odnesli okoli 50 gld. denarja, srebrno cilinder remo..toar uro z nikelnasto pancer-verižico, zlate vhane v podobi grozdja, zlate vhane (murčke) dve zlati broži, srebrno brošo, katera je imela na siedi vdelano mcdro rožico, dve zlati ovntni verižici s križcem in me-dajlonom, zlato verižico za žensko uro, srebrno pozlačeno verižico, dva zlata prstana z rudečim in belim Kamnom, srebrno zapestnico, 6 gnjat. 20 likov žganja (»grenkega"), 25 „kratkih" smodk, 25 smodk po V/2 kr. in šestlitersko steklenico. Vsa škoda znaša okoli 240 gld. Lopovi, .katerih je moralo biti več, so z rovnico zlomili železni paš na oknu in tako potem skoz okno prišli v sobo, kjer so bile navedene reči. V sob; ni nihče spal.
—   Nesreče. Iz Bohinja se poroča: Minoli teden so našli v sirarnici pri stari Fužini mrtvega sirarja Lovro Šolarja. Občespoštovan pošten fant je zakuril spodaj dve peči, da bi delal sir. Ker prostor ni bil odprt, se je razvila ogljen-čeva kislina (?) in ga omamila. Ko je vzdignil hleb sira, je omahnil, padel znak in umrl okoli treh popoldne. Našli so ga še le zvečer, ko so prinesli mleko v sirarnico. Eoke je imel razprostrte, kot da bi se hotel z zadnjimi spraviti k vratom. Star je bil 27 let. — Dne 16. t. m. je po noči v mlinu v grajščini v Kostanjevici zgorel mlinar Fr. Hodnik, oče treh nedoraslih otrok. Kako se mu je pripetila nesreča, se ne ve.   Najbrže se je udaril, potem   padel   nezavesten   na
petrolejsko svetilnico, nad katero mu je zgorel ves zgornji del trupla. Žena njegova dobila ga je že mrtvega.
—   Samomor. V Trstu v ulici Santa Tecla se je zastrupila Ana Kozin, doma iz Ljubljane, ki je živela z nekim Andrejom Peterlinom.
—   Poskusen samomor. Preteklo nedeljo se je v Celju mej predstavo v gledališču ustrelila nemška igralka Lola Eanzolla. Zadela se je v prša. Težko ranjeno so jo odnesli v bolnico. Vzrok poskušenega samomora je baje nesrečna ljubezen.
—   V Ameriko. V zadnjem času je število izseljencev v Ameriko močno narastlo, Posebno iz Dolenskega se ljudje izseljujejo v Ameriko. Brezvestni agentje zapeljujejo ljudi, da gredo z doma brez potnega lista Agent Silvio Nodari v Vidmu (Udine) na Laškem ljudi po tiskanem pouku uči, kako se morejo vesti, če nimajo potnega lista, da ne pridejo ljubljanski policiji v roke* To store tudi drugi agentje, ki nimajo pravice v Avstrji, izdajati vozne listke za vozno v Ameriko. Ljudje verujejo agentom, ki imajo potem sitnosti, in jiu navadno vstavi žandarmerija ia morebiti še zapre in pošlje domov. Agentje obetajo ljudem jako cene in kratke vožnje, a navadno se potem tisti, ki njim verujejo opeharijo in se kesajo, ko je že prepozno, da so agentom šli na limanice. Zato naj ljudje nikar zaupajo agentom, kakošni so Nodari, Strasser v Inomostu, Bomel v Baselu in Missler v Bremenu, kateri nimajo v Avstriji pravice, ljudi izseljevati v Ameriko, in jih ni avstrijska vlada v to koncesijonirala. Na Kranjskem imati tako koncesijo le diužbi BRed - Star- Linie" in „Norddeutscher Lloydu, kateri imati tudi zastopnika v Ljubljani. Vsi drugi agentje nepostavno pospešujejo izseljevanje. Poročalo se je nam, da mnogo izseljencev sedaj vstopi v vlak v Zalogu, v Borovnici, na Rakeku in v Št. Petru, kakor tudi v Vižmarjih in v Medvodah. Na Rakek se baje kar na vozovih pripeljejo iz Dolenjskega. Mnogo jih pa tudi odpotuje iz Krškega v Zagreb, kjer je baje Misslerjeva agentura. Ako bi na teh postajah bil • teko stroga kontrola, ko je na ljubljanskem južnem kolodvoru, bi ne bilo mogoče, da bi se toliko mladeničev, ki še niso dopolnili vojaška leta, izselilo brez potnih listov v Ameriko.
—   Spoštuj očeta in mater. Te dni so postavili na pokopališču v Debrecinu spomenik, ki je v svarilo vsakemu, kdor četrte zapovedi božje ne spolnuje. Napis se glasi: Tu počivajo v Gospodu: Josip Moritz starejši, umrl je star 62 let. Lastni sin ga je ustrelil. Franc Josip Moritz ml., umrl je v ječi v starosti 27 let Josipina Moritz starejša umrla je 47 let stara, ustrelila jo je hči. Elizabeta Moritz; svoje življenje je končala stara 17 let. Sin, ki je ustrelil očeta, umrje v je5i, bči, ki je mater umorila, umrje po samomoru. Četrta zapoved božja še velja.
—   Razžalitev katoliške cerkve. Minulo leto je „Mar-burger Zeitung" ponatisnila iz „Bozener-Zeitunga strasten članek proti katoliški cerkvi. Državno pravdništvo v Bolcanu je tožila oba urednika imenovanih listov, H Kordona in E. Ulricha zaradi razžalitve priznane cerkve. V torek sta bila pred porotnim sodiščem v Bolcanu obsojena vsak na tri mesece zapora.
—   Opustitev opernih predstav. Listi poročajo, da v bodoče opuste operne predstave v zagrebškem gledališču. Vzrok je primankljaj, ki znaša 40.000 gld Vlada je naročila intendanci zagrebškega gledališča, nrj odpove opernemu osobju.
—   Podpora justičnemu osobju. V proračun za tekoče leto je 950.000 gld., ki so namenjeni kot izredne podpore državnim uslužbencem. Za justično osobje v območju graškega nadsodišča je določenih 15.220 gld., ki so bodo še pred prazniki razdelili avskultantom, praktikantom, sodnim slugam, paznikom itd.
—   Pomnožitev trafik. Vlada hoče pomnožiti število tobačnih trafik, in sicer se bode   ozirala v prvi vrsti   na   za-*
119
puščence ponesrečenih delavcev in uslužbencev pri državnih podjetjih ter v službi ponesrečenih vojakov. Trafike bodo po možnosti dobivale tudi prodajalke v trafikah, ako so že 20 let opravljale ta posel.