ŽES.IMUE istfiÄf- ŽEUMUE ŽKtiMUK »UMUE Umdnik vam Mnogi smo imeli srečo doživljati duhovno bogastvo prazničnih dni ob Mariji Pomočnici na Rakovniku. Tako smo bili priče dogodku, ko so se trije mladi salezijanci za vedno zavezali z zaobljubami v salezijanski družbi. Ob Mariji smo eno noč bedeli z mladimi, drugo z romarji. Zajemali smo iz bogastva molitve ob celodnevnem molitvenem srečanju za duhovne poklice. Ko pa se je Marija Pomočnica "spustila" svojega trona in poromala med ljudstvom, je to pomenilo vrhunec praznovanja. Ponovno smo doživeli zagotovilo, da je Marija z nami na naši življenjski poti, kar spada med najbolj radostna doživetja. Bog sam je tako hotel, ko nam jo je dal za mater in pomočnico. Sam Bog ve, koliko prošenj je bilo uslišanih! Vsa srca pa so bila pomirjena in opogumljena z Marijino materinsko tolažbo. Gimnazija Želimlje je rodila prvi žlahtni sad - maturante. Koliko prizadevanj je bilo vloženih v ta mlada življenja! Vendar v zavesti, da je to najboljša "investicija" ne samo v izobrazbo, ampak tudi in predvsem v vzgojo. Usmerili so se k naslednjim postajam življenja. Naj jim bo srečno! Radi se bodo vračali v želimeljsko gnezdo. Letos imamo salezijanci enega novomašnika. Vsak je velik dar. Vsakega smo veseli. Vsak pa je tudi klic, še posebej, če je samo eden, tudi vabilo, prošnja, celo rotenje, kajti danes bi bila lahko žetev odrešenja bogatejša, če bi bilo več duhovnih poklicev in zavzetih krščanskih laikov kot velikodušnih sodelavcev. Birme in prva obhajila so se kar vrstila. Koliko mladih in navdušenih kristjanov smo videli! Storimo vse, kar moremo, da se ne bi izgubili, da bi bili v družini in župnijskem občestvu še naprej deležni skrbi in pozornosti. Najpotrebnejša in naučinkovitejša kateheza, ki jo mladi potrebujejo, je zgledno krščansko življenje odraslih. Tudi tokrat imate v Vestniku bogato bero spodbudnih novic in sporočil, za vsakega kaj, tudi za tiste, ki jim ga boste ponudili prvič in ga priporočili. Molitev za papežev obisk naj družine vključijo v svojo redno večerno molitev. V počitniških mesecih, zlasti mladi poskrbite tudi za duhovno posvežitev; priložnosti za to ne manjka, kdor ima le kaj dobre volje. Pa srečno do prihodnjič. 1M0DN1K1 KO ZARJA ZLATI NAM GORE! Bilo je v sredo, 17. maja, ko je papež Janez Pavel II. pri splošni avdienci v Rimu "zapel" še en hvalospev Bogu: hvalospev za petinsedemdeset let življenja. Teh petinsedemdeset let ni le neka brezoblična vsota časa, marveč izjemno dogajanje, v katerem je vedno znova dejaven "Božji prst". Nič nenavadnega se ne sliši, če papeževa desna roka, kardinal Sodano, trdi, da papež dela toliko daljše korake, kolikor starejši postaja. Eden izmed otipljivih dokazov je tudi to, da nam v zadnjem času pošilja številne in obsežne okrožnice, v katerih obravnava še kako žgoča življenjska vprašanja. Njegovo govorico označuje težko dosegljiva posebnost: pogumno načenja vsa vprašanja in zna reči "bobu bob", pa vendar nikdar ne ponižuje, ne žali, ne prizadeva ran. Njegovo govorjenje je odrešenjsko. Eno izmed njegovih zadnjih apostolskih pisem se začenja z besedami "V zarji tretjega tisočletja". S širokim pogledom in premišljenimi obsežnimi načrti začenja priprlo na veliko sveto leto ali jubilej (latinsko "jubilare" pomeni veseliti se, prepevati zmagoslavno pesem) ob 2.000-letnici učlovečenja Božje Besede. Na samo sveto leto 2.000 nas želi pripraviti z dvema stopnjama predpriprave: obdobje 1994 do 1996 je čas razmišljanja, posvetovanja, načrtovanja in organiziranja odgovornih delovnih teles; 1997 do 1999 pa čas, ko vsako leto zaznamujemo z eno osebo Presvete Trojice in Marijinim sodelovanjem v skrivnostih odrešenja. Ob tem bodo v ospredju posamezni zakramenti, ki se posebej vežejo s posameznimi osebami Presvete Trojice. Za sveto leto 2.000 bo v Rimu poleg vseh drugih slavij tudi mednarodni evharistični kongres in pa posebej pripravljeno srečanje med različnimi veroizpovedmi. Prav želja po edinosti je nagnila papeža, da je napisal še druge okrožnice o vzhodnih Cerkvah, o edinosti in nasploh "Evangelij življenja", v katerem zavzeto vabi vse, ki so prepričani o svetosti življenja, naj pospešujejo "omiko ljubezni". Po papeževi želji naj bi se v tem času obhajale tudi razne sinode, zlasti še celinske. Pri nas bi lahko mislili na vseslovensko sinodo. Za Cerkev na Slovenskem in seveda na poseben način za salezijansko družino pa obstaja še en razlog veselja: ta veličastna priprava na sveto leto sovpada z obiskom svetega očeta pri nas. Ob njegovem obisku bo na slovenskem in vesoljnem svetu zažarela še ena zvezda: božji služabnik Anton Martin Slomšek bo dosegel čast oltarja. Zares, za velikane naše zgodovine se že prižiga zarja. A kaj bi nam koristilo, če bi bil Triglav ves v soncu, mi pod njim pa v gosti temi! Zadnja ura je torej, da se začnemo pripravljati na papežev obisk in tako tudi na veliki jubilej. Značilno za jubileje ali sveta leta je, da se popravijo vse krivice, da se vrne sužnjem svoboda, da se oprostijo dolgovi, da se slehernemu vrne dostojanstvo in da vsi doživijo čas Božjega usmiljenja in obiska. V srcu vsakogar izmed nas se mora kaj zganiti. Toplo priporočam vsem članom salezijanske družine, da bi znova odkrivali, ovrednotili in molih angelovo češčenje. V njem je tako sijajno nakazan zgodovinski pomen osebne odločitve. Marijin "da" je prinesel prvo zarjo. Zdaj je čas za mojo osebno odločitev. Čas, ko lahko s svojo pozitivno odločitvijo pospešim prihod velike zarje v življenje naše Cerkve in domovine. Stanislav Hočevar inšpektor N0VICE2 PO DON BOSKOVI DEŽELI Kako spoznati don Boska? Kako ga približati mladim? Naj le pripovedujemo o njem? Ne, mladi želijo več, želijo don Boska osvojiti in ga imeti za svojega. Zato smo skoraj vsi, ki smo vključeni v katerokoli dejavnost v SMC Radenci, odšli na romanje ali izlet v kraje, kjer je don Bosko odraščal, študiral in delal. V enem tednu smo preleteli celo njegovo življenje, ki pa je pustilo v mladih neizbrisne spomine, spomine na oratorije, ki so jih doživeli in bi jih radi tudi živeli. Jaka SREČANJE MINISTRANTOV Dne 6. maja je bilo v Mužlji škofijsko srečanje ministrantov ob žegnanju nove cerkve sv. Dominika Savia. Program v duhu mladega svetnika je bil nabito poln: romanje iz župnijske cerkve Marijinega imena k podružnični Dominikovi, maša. igre, skupno kosilo, kviz... Udeleženci so bili iz polovice banatskih župnij, seveda tudi iz naše Mužlje in Ečke. Po slovesni maši. ki jo je vodil dekan iz Čoke Both Istvan, a med njo navdušeno pridigal naš Stojan Kalapiš, smo se fotografirali pred novo cerkvijo v Mužlji. Kogar zanima, koliko nas je bilo, lahko prešteje na priloženi fotografiji. J- J- Vrhovni zbor Don Boskove prostovoljke bomo imele od 15. do 25. julija 1995 vrhovni občni zbor v saie-zijanski generalni hiši v Rimu. Tema zbora je svetost in poslanstvo. Poleg tega bo zbor potrdil dosedanje oziroma izvolil novo vodstvo. S približno sedemdesetimi članicami prostovoljk z vseh celin bo na zboru kot redna članica prvič sodelovala odgovorna za skupino v Sloveniji skupaj z asistentom. Naša skupina je ena najmočnejših, ki je odvisna naravnost od centra (saj nas je toliko kot Jezusovih apostolov). Konstitucije pa dajejo možnost vrhovnemu svetu, da določi redno članico take skupine. V molitev priporočam naš vrhovni občni zbor, da bi bilo dovolj luči od zgoraj pri razmišljanju in poglabljanju zgoraj omenjenih tem, ki bi potem obrodile bogate sadove v korist nam in svetu, v katerem živimo in h kateremu smo poslane, da bi ga kot posvečene laikinje mogle z božjo pomočjo od znotraj prenavljati. DBP Mnogi sprašujete, kako je z denacionalizacijo na Rakovniku, kdaj bomo dobili nazaj grad, prostore, ki jih zaseda Angora in bivše salezijansko bogoslovje s tiskarno, kjer sedaj poslujeta Dravinjski don in Belje. Še vedno novi oblasti ni dovolj, da smo po krivici utrpeli take izgube, da nič ne dobimo za odškodnino in najemnino za 50 let (tudi uničevanja teh zgradb), treba je z vrnitvijo še zavlačevati, da salezijanci ne bi prehitro "obogateli". Nekateri bralci Vest-nika nam sporočajo, da vsak dan molijo z namenom, da bi salezijanci lahko obnovili svoje poslanstvo na Rakovniku. HQM1CE 3 KJE NAJTI BOGA Prinašam vam pozdrave sv. Frančiška Asiškega, obiskali smo ga med prvomajskimi prazniki. Skupaj s sv. Klaro me je navdušil s svojo preprostostjo in vztrajnostjo. Skoraj smo se izgubili v množici turistov; še dobro, da je sv. Frančišek zgradil cerkev sv. Damijana, da smo se lahko oddaljili od hrupa ter ob ščebe- tanju ptic in meketanju ovac darovali sveto mašo - čisto preprosto: na travniku pod zelenimi oljkami in oblačnim nebom. Nadaljevali smo skoraj v Frančiškovem stilu: spali smo v nekem župnišču na tleh, Andrej nam je kuhal v garaži, posodo smo pomivali kar na igrišču... Rim sem spoznal pod zemljo in nad njo. V Kalistovih katakombah sem si živo predstavljal življenje prvih kristjanov in spoznal trpljenje sv. Cecilije. Spoprijateljil sem se še z drugimi svetniki, katerih življenje sem spoznaval ob ogledu rimskih cerkva - s sv. Petrom, sv. Pavlom, sv. Nežo, sv. Cirilom... Videl sem prekrasne palače, ogromne spomenike in vodnjake. Skupaj s prijatelji sem se glasno čudil: "Uuuauuu! liiii!" V Sikstinski kapeli sem nem obstal in v gneči občudoval Michelangelovo upodobitev stvarjenja sveta in poslednje sodbe. Za konec sem se povzpel na kupolo cerkve - velikanke sv. Petra in zaobjel s pogledom vse, kar sem v prejšnjih dneh prehodil. Pomahal sem še proti papeževim vrtovom, čeprav sem vedel, da papeža ni tam. Zdaj sem spet doma. Ugotovil sem, da mi je Bog bližji v naših preprostih cerkvah kot v tistih ogromnih in s turisti napol- njenih rimskih bazilikah. Boga tam nisem našel v pozlačenih mozaikih, pač pa v prijateljih, s katerimi sem v duhu strpnosti preživel čudovite štiri dni. Toda v Rim bi vseeno še kdaj poroma!. Če bi tudi vi radi, vam svetujem, da tako kot jaz za vodiča izberete Moniko in za družbo nas navdušene Rakovničane in Brežičanke. Povzetek: pestro, zanimivo, poglobljeno, doživeto, poučno, polno prošenj in zahval in predvsem vredno ponovitve! Romar RAKOVNIK Trikrat DA za vedno Na praznik Marije Pomočnice, 24. maja, sta izpovedala večne zaobljube v salezijanski družbi v Marijinem svetišču na Rakovniku Hanzej M. Rosenzopf (Gre- binje, Ruda, Krka/Celovec) in Miran Sajovic (Slance, Teharje, MB), 27. maja ob molitvenem dnevu za duhovne poklice pa Jakob Trček (Zelenica, Logatec, LJ). Obakrat so svetišče napolnili verniki, zlasti mladi. Velikodušnost mladih v darovanju tudi danes daje upanje, da duhovni poklici ne bodo presahnili. Vsi pa so podprti z molitvijo mnogih članov združenja molivcev za duhovne poklice in drugih. Kviz ministrantov 7. maja 1995 se je na Rakovniku v Ljubljani ob praznovanju sv. Dominika Savia zbralo nad dvesto ministrantov iz petnajstih župnij prvega (ljubljanskega) arhidiakonata. Srečanje so z molitvijo začeli v cerkvi Marije Pomočnice, nadaljevali s kvizom v treh starostnih skupinah in sklenili s srečelovom. Najbolj napeto je bilo pri kvizu. Pri mlajših so zmagali ministranti iz Želim-Ijega, med najštevilnejšo skupino starejših osnovnošolcev pa so zasluženo slavili ministranti z Viča, med pošolci pa ministranti iz Most, ki so dobili tudi prehodni pokal Dominika Savia. Razočaranih ni bilo, saj so si med srečelovom razdelili nad 50 dobitkov. J. P. DOGODKI V SALEZLiANSKl DRUŽINI 4 dneh od 21. do 28. aprila letos smo hčere Marije Pomočnice in si, ki ste z nami tesneje povezani, ob obisku vrhovne predstojnice m. Marinelle Castagno doživele enega od "značilnih trenutkov salezijanskega izročila za okrepitev družinskega duha" (Pravilnik HMP, 39). Ko smo na praznik hvaležnosti 22. aprila z mladimi na Bledu in na Brezjah in 23. aprila z vzgojno skupnostjo v Ljubljani na Rakovniku želeli izraziti naš skupni trud in prizadevanje za ustvarjanje harmonije, smo znova začutili pomen tega praznika. Ko v medsebojni povezanosti gojimo hvaležnost do Boga in tudi do predstojnice in drug do drugega, hkrati krepimo našo povezanost in voljo za dobro. Geslo, ki smo ga sestre za letošnji praznik izbrale - Zadoni naj harmonija hvaležnosti - bi moglo na neki način ostati geslo za vse življenje. Prav ustvarjanje harmonije (v samih sebi, z najbližjimi, z drugače mislečimi...) je delo, ki ne bo nikoli popolnoma dovršeno, lahko pa resnično spreminja ne le posamezne skupine, ampak narod, ves svet. Pomembno je, da smo pri tem delu zazveti vsi, tako vzgojitelji kot mladi sami. DOGODKI V BALE ZIJA ISiSKIJDBLiŽM 5 Ne le na svetovni ravni, tudi na ravni inšpektorije in vsake skupnosti je praznik hvaležnosti važen trenutek družinskega življenja (Pravilnik HMP, 40). Hčere Marije Pomočnice to dobro vemo iz lastne izkušnje, zato bi rade v prihodnje ta praznik obhajale ne le z otroki in mladimi, ampak skupaj z vsemi, ki z nami na kakršenkoli način sodelujete. s. M. Ž. DBP HVALA TI, DON BOSKO, DA SMEM BITI DBP Ko sem se vračala iz službe, je bil čudovit sončen dan in ptički so s svojim žametnim glasom dajali poseben čar naravi. V meni pa je bila bolečina, kajti razmišljala sem o sodelavki, ki je postala tehnološki presežek. Vrsto let sva delali skupaj in se dobro razumeli. Trije otroci jo čakajo doma. Ali jim bo lahko dajala najnujnejše za življenje? Trije pari nedolžnih oči bo vprašujoče zrio vanjo: "Mamica, zakaj?" S to mislijo sem se znašla na domačem dvorišču. Predem sem vstopila, sem pogledala v nabiralnik. Med vrsto položnic najdem tudi prospekt "Kdo so DBP?". Začudena zrem, kdo neki so don Boskove prostovoljke in kdo je don Bosko. Branje mi je postalo zanimivo in prebrala sem ga še enkrat. Šele sedaj mi je postalo jasno, da mi prospekt želi predstaviti skupino deklet, ki živijo v svetu in se na zunaj ne razlikujejo od svojih vrstnic. so ljubezen in ti si jim bil oče in mati. V oratoriju si jih učil obrti, poiskal si jim delo in se zavzemal za njihove pravice. Danes nadaljuješ svoje poslanstvo po salezijanski družini. Ta se prav tako posveča mladim in potrebnim. Kako široko je polje tega poslanstva, se zavem šele, ko se zazrem v duhovno revščino mladih, ki jih srečujem! Disco klubi so polni mladine, v časo- Delajo v različnih poklicih, svoje življenje pa darujejo Bogu z zaobljubami. Prvič sem tudi slišala za ime salezijanci. Naslov na prospektu mi pove, kam se lahko obrnem po dodatne informacije (Salezijanci, Dragonijeva 6, 62103 Maribor). Nekaj dni sem potrebovala za premislek in zbiranje poguma, da bi kaj več zvedela o don Bosku in don Boskovih prostovoljkah. Potem sem odločno stopila na pot in potrkala na vrata župnijskega doma. Že ob prvem srečanju sem zaslutila, da vlada tukaj spoštovanje in zaupanje, pa tudi veselja ne manjka. Povsod otroški živ-žav, in ko sem odhajala, je bilo iz sobe slišati kitaro in mlade glasove. V dar sem dobila knjigo "Ukradli ste mi srce", da bi iz nje še kaj več zvedela o don Boskovem življenju. Z veseljem sem jo prelistala in komaj čakala priložnosti, da se potopim vanjo. Don Bosko, tvoje srce je gorelo za mlade in revne fante brez doma in službe. Pogrešali pisih so na dnevnem redu novice o prestopkih mladoletnikov, o preprodaji in uživanju mamil... O, don Bosko, kako potreben si tudi danes, zdaj in tukaj! Vse to mi je dalo moči, da stopim na pot posvečnega poklica don Boskove prostovoljke. Bogu želim darovati svoje življenje, pomagati mladim in duhovno revnim. Želim jih rešiti iz zakajenih lokalov, hrupnega ozvočenja ročk glasbe in jim pokazati pravi smisel življenja. Don Bosko, hvala ti, da sem spoznala salezijansko družino in ustanovo don Boskovih prostovoljk. Hvala ti, da sem smela stopiti na pot tega duhovnega poklica. Srečna sem, da se morem v skupini, h kateri pripadam, zaupno pogovoriti in se duhovno bogatiti. Ustanova mi daje tudi možnost duhovnega vodstva, kjer črpam moč za rast zvestobe v Kristusu. Prav to pa mi je potrebno, da se lahko z večjo zavzetostjo vržem v delo za mlade in tiste, ki od mene pričakujejo razumevanja, tolažbe in spodbude. DBP r C H .SREČANJA 6 SALEZIJANCI -SRCE NAŠE DRUŽINE Salezijance sem imela priliko spoznati na sosedovi novi maši, po domače pri Znidar-jevih, ko sem bila stara enajst let. Še danes marsikdo pripomni, da je bilo na Tonetovi novi maši res "lušno". Ko je minilo še enajst let, sem v svetišču Marije Pomočnice na Rakovniku sklenila zakonsko zvezo s sosedom Francijem, bratom salezijan-skega duhovnika Toneta Koširja. Priznati moram, da sta bila moja starša zelo vesela, saj sem prišla za "ta mlado" v vzorno krščansko družino. Tako sem salezijance še bolj spoznala. Lahko rečem, da je Tone pravi hišni blagoslov. Pred leti nas je večkrat obiskal in nam prinesel tudi Salezijanski vestnik. Zaradi vedno večjih obveznosti so obiski postajali bolj poredki in smo morali za težko pričakovani Vestnik poskrbeti sami. Veliko zanimivega branja in šole za življenje lahko človek najde v njem. Ponudila sem ga najprej svojim staršem in bratovi družini, sedaj pa ga redno pošiljam tudi sestri v Split. Nam staršem in vzgojiteljem lahko služi tudi kot vzgojni priročnik, čeprav se moramo včasih lotiti malo strožjih vzgojnih ukrepov, kot jih najdemo v Salezijanskem vestni-ku. Prejemam več izvodov Vestnika in ga z veseljem ponudim tudi znancem in pri- jateljem, nekateri pa ga prejemajo osebno na dom. Veliko le-teh, ki so ga že kdaj prebrali, me sprašuje, ali je Vestnik že prišel. Vsem bralcem Salezijan-skega vestnika bi rada priporočila, naj veliko molijo za duhovne poklice, saj je družina, ki jo bogati domači duhovnik, lahko res bogata družina. Kot v vsaki družini se tudi v naši pojavljajo različni problemi, ki jim človek včasih res ni kos in velikokrat bi lahko obupal. Ko ti v takih trenutkih prisluhne domači duhovnik in še povrhu zelo srečen človek, je vsem v družini lahko res v veliko oporo. Rada bi priporočila tudi vsem mladim družinam, naj se skupaj z otroki udeležujejo različnih srečanj, ki jih s posebnim poudarkom za mladino organizirajo salezijanci (duhovno vaje za otroke, srečanja družin, pa tudi različne pobožnosti na Rakovniku). Vsako srečanje oziroma dogodek ostane v vsej družini za vedno v spominu, posebno če je duhovno obarvano. Ponudba je res velika in kvalitetna, samo odpreti se ji moramo, da nas lahko obogati. Vesela sem, da smo salezi-janskega duha deležni tudi v sodraški župniji. Veliko naših otrok kot celih družin je spoznalo domačnost, velikodušnost in tisto pravo človeško toplino, ki jo zmorejo prav salezijanci. Naj vas vse v skupnosti še naprej spremlja božji blagoslov in Marijino varstvo, saj današnji čas še posebej potrebuje dobrih vzgojiteljev in modrih pričevalcev! S spoštovanjem! Ljubica Košir Sodražica IZ NAŠIH - 71ipnij7 ŽIVLJENJSKI UTRIP ŽUPNIJE RAZBOR Ko popotnik potuje po cesti ali železnici od Sevnice proti Zidanemu Mostu, zagleda na hribu malo pod Lisco naselje Razbor z mogočno, a prijazno cerkvijo sv. Janeza Krstnika. To je ena najlepših hribovskih župnij. Za trenutek poglejmo v zgodovino. Kdaj se je tukajšnje prebivalstvo srečalo s krščanstvom, ni znano. Verjetno je že v davnih časih na tem kraju stalo pogansko svetišče, ker so ob pokristjevanju naših prednikov na teh mestih posvečevali cerkve sv. Janezu Krstniku. Kraj Razbor se prvič omenja v letih 1368 in 1374, za časa grofa Hermana Celjskega. Prvi stalni dušni pastir je bil v tem kraju od leta 1789 do 1800. Pravno je bila župnija Razbor ustanovljena leta 1813. Prej je pripadala župniji Laško in pozneje župniji Loka pri Zidanem Mostu. Prvotno je bila župnija večja, dokler ni bila sredi 19. stol. ustanovljena župnija Jurklošter, kamor je pripadlo nekaj njenega ozemlja. Sedanja cerkev sv. Janeza Krstnika je novejša, pozidana je bila v letih 1867 in 1868, posvečena 20. septembra 1868. Posvetil jo je tedanji škof Jakob Stepišnik. Salezi-janci smo župnijo prevzeli leta 1965. Župnija šteje danes nekaj več kot 500 prebivalcev. Če pogledamo v matične knjige, moramo ugotoviti, da župnija izumira. Večina let od 1980 sem je več pogrebov kot krstov. Le tu in tam je kakšno leto obratno. V 15 letih je bilo povprečno letno 10 krstov in 12 pogrebov. Poroke pa so od 1 do 3 ali pa nobene. V primerjavi z drugimi kraji je obisk nedeljske maše še kar zadovol- jiv. Povprečje je 120 nedeljni-kov. Življenje tega kraja je precej trdo. Tako rekoč ni ravnine. Zato je kmečko delo toliko težje in nevarnejše. Ker zemlja ne daje dovolj prihodkov, so mnogi zaposleni, precej na železnici, pa tudi drugod. Pa kljub vsem naporom so ljudje zadovoljni in žive svoj tempo življenja. Nekdaj sta v župniji delovali dve osnovni šoli. Ker se je hitro zmanjševalo število otrok, sta bili obe ukinjeni. Tako naši otroci obiskujejo šolo v štirih krajih: v Sevnici, Loki pri Zidanem Mostu, v Jurkloštru in Rimskih Toplicah. Zato je precejšnja težava glede verouka. Nekaj verouka je ob petkih, ostalo pa v soboto. Zadnji čas je zaživel mladinski verouk. Redno pride k srečanjem od 10 do 12, katerikrat več. Obnavlja se tudi cerkveni pevski zbor. Precej mladih se je vključilo v cerkveno petje. Na podružnici pri sv. Kancijanu, kjer je redno nedeljska maša, pa tako že precej časa delujeta dva zbora: odrasli in mladinski oziroma otroški. Je neko upanje, da se župniji obetajo boljši časi. Poleg sončnih so tudi senčne strani. Kot kuga se je tudi tod razširilo mnenje, da za družinsko oziroma zakonsko življenje ni več potrebna poroka. Če ljudi človek skuša nagovoriti, naj se poročijo, sliši znani izgovor: "Nimamo sredstev za ohcet!" Težko je za dušnega pastirja, ko mora reči staršem prvoobhajancev in bir-mancev, ki žive v zunajzakonski skupnosti, da ne smejo k zakramentom. Je pač brezver-ska družba v polpretekli dobi naredila svoje, da so ljudje izgubili čut za krščanske in moralne vrednote. Jože Kramer POKI......IC1 8 ESMERALDA VIDMAR ŽIVLJENJE JE LEPŠE, SREČALA SEM hoče deliti z drugimi. Mladost je človeku vsajena v srce in nikoli ne ovene, če jo negujemo z ljubeznijo. Don Bosko še vedno živi v dejanjih mnogih ljudi, v mnogih pa njegov duh ni navzoč. V teh je ubita mladost, ljubezen. DON BOSKA Bilo je lepo pomladansko popoldne; na ljubljanskih ulicah tega starodavnega mesta, ki v sebi skriva toliko skrivnostnega, veličastnega ali nizkotnega, ljubezni in zlega, srečujem na desetine mladih obrazov - utrujenih, žalostnih, zatopljenih v daljavo, v bolečino, trpljenje, morda... Neznatno število je nasmejanih ljudi...,, Človeštvo trpi; v mladih srcih mladost in iskrena ljubezen ne živita več: tu si je svoj prostor pod soncem poiskala utrujenost. Ko opazujem vse to, se začnem zavedati neskončne vrednosti svojega življenja, tega daru. Ne slepim si oči pred vsem tem, pa vendar sem brezmejno srečna, ker lahko živim mladost v vsej polnosti. V poletju 1991 se je zgodil čudež (česar se takrat nisem zavedala). Zaznamoval je moje življenje. Vpisala sem se na našo šolo - Gimnazijo Zelim-Ije. Minevali so dnevi, tedni, meseci, leta... Živim med prijatelji, ljudmi, ki mi neskončno veliko pomenijo. Vsakdo od teh ljudi je v svojem srcu mlad, izžareva don Boska. Izžareva njega, ki mi je na čaroben način odprl novo pot življenja. Odprl mi je pot ljubezni. Ljubezni, ki more in hoče dajati sebe tistim, ki jih ne poznaš, ki te zavračajo že s pogledom... Jaz pa globoko v sebi čutim, da jih moram ljubiti, moram jih osrečevati, ker si le s tem utiram pot naprej, ker s tem osvobajam svojo dušo. Don Boskove oči izžarevajo eno samo dobroto in morejo prodreti v globino še tako zaprtega človeškega srca. Te oči vidijo bolečino, trpljenje, z vsakim čuti njegovo srce. Srečno je srce, ko začuti, da sme sprejeti del tega trpljenja, da sme ljubiti in dajati. Mladost je brezmejna globina ljubezni do ljubezni. Je samo darovanje. Odpira svoje srce drugim. Sebe, svojo srečo V mnogih razklanih srcih so kot ogenj navzoče besede: Nihče me nima rad. Nihče me ne potrebuje. Velikokrat usodne in nesrečne besede... Moja ljubezen je tu tako nemočna. Mar res nisem sposobna ponuditi svoje roke tujcu, mar nisem bitje ljubezni, darovanja? V meni raste ljubezen, cvet..., vame so jo posadili drugi s svojo ljubeznijo. Izbrana sem bila... Zato, da obdržim ta cvet ljubezni zase. Morda se bojim, da bi ga izgubila. Hočem dajati ljubezen, nositi ta cvet mladim zunaj Želim-ljega. Don Boskovo arijo darovanja hočem ponuditi njim, ki so zapuščeni, brez prave ljubezni. Če osrečim samo enega človeka, bo svet zanj lepši, boljši... V knjigi mojega življenja bom kmalu zaključila obsežno poglavje. V njej bo za vedno zapisanih mnogo lepih spominov. Zato - hvala mojim staršem in vsem vam, dragi prijatelji, ki ste mi s svojo mladostno razigranostjo in z resnostjo, dajali možnost srečati se z don Boskom. Srečala sem ga, življenje je zame postalo lepše, boljše, upam, da bo preko mene, mojega spoznanja postalo lepše tudi za druge. 4. A, Gimnazija Želimlje IVAN TURK Boštanj 16,68294 Boštanj, tel.: 0608/41 -006 VZTRAJAJMO V MOLITVI Zahvala vsem, ki nas spremljate z molitvijo... Zdravo seme, posejano v dobro zemljo, pod ugodnimi pogoji vzklije, raste in dozoreva... Temu procesu smo priče tudi mi v teh dneh, ko so letošnji novomašniki pokleknili pred svoje škofe in le-ti so nanje položili svoje roke in jih posvetili v novomašnike. To je velika radost za vse verno občestvo. Posebej smo veseli molivci za duhovne poklice, ker čutimo, da smo vsaj nekoliko prispevali tudi mi, da je poklic dozorel v žlahtni sad duhovniškega ali redovniškega življenja. Prav danes, ko vam to pišem, sem dobil pismo iz Italije, iz Turina, ki mi ga je poslal letošnji salezijanski novomašnik Viktor Gane z željo, naj vam posredujem nekaj njegovih misli. Takole piše: "Danes je izbira poklica ena težjih odločitev, ki se postavljajo pred mladega človeka; toliko bolj, ko gre za izbiro duhovnega poklica, ki je poseben božji dar in za katerega se moramo zahvaljevati dan za dnem. Prva zahvala gre Bogu, ki kliče vsakega človeka, da uresniči njegov načrt in ga neprestano podpira pri njegovih odločitvah. Potem gre zahvala vsem tistim, ki ti stojijo ob strani na življenjski poti: staršem, vzgojiteljem, profesorjem in našim predstojnikom... Danes pa bi se rad posebej zahvalil v imenu vseh letošnjih novomašnikov in vseh, ki se na duhovništvo ali redovništvo pripravljajo, vam, dragi molivci za duhovne poklice. Blagodejno vpliva na človeka, ko čuti, da pri izbiri in odločanju ni sam, da te spremljajo ljudje, ki ti želijo dobro in zate molijo. To dejstvo daje poklicanim novega navdiha in vztrajnosti. Zato iskrena zahvala vsem, ki molite za nas, in prosim, da nas še naprej spremljate s svojo dobrohotnostjo in molite za našo zvestobo in našo svetost..." Tej zahvali in prošnji se pridružujejo tudi trije salezijanski bogoslovci, ki so ob prazniku Marije Pomočnice na Rakovniku izpovedali večne zaobljube in tako Bogu obljubili, da bodo delali vse življenje v blagor zapuščene mladine po don Boskovem zgledu. Molivci obljubljamo tem in vsem, ki jih Bog kliče, da jih bomo podpirali še naprej s svojo molitvijo in s tem, da si bomo tudi sami prizadevali za svetost svojega življenja. Posebej priporočam, da v svoje molitve vključimo papeža Janeza Pavla II., ki je napovedal svoj obisk v naši domovini. Molimo z namenom, da bi bil njegov pastoralni obisk tudi močna spodbuda mladim na poti duhovništva ali redovništva. Hvala tudi vsem, ki ste se udeležili letnega molitvenega srečanja na Rakovniku pri Mariji Pomočnici. Bilo je za vse nas lepo duhovno doživetje. Spominjali smo se tudi vseh bolnih in trpečih molivcev. Iskren pozdrav. MOLIVOi 9 I V^NI | NAMENI AVGUST Avgust jc mesec romanj k Marijinim božjepotnim cerkvam. Namen mora biti: sprava z Bogom, z bližnjim in s samim seboj. Molimo za spravo v slovenskem narodu, da bomo tako ustvarili ugodna tla za nove duhovne poklice. SEPTEMBER Ob srečanju s papežem so prenekateri mladi zatrdili, da so se odločili za duhovni poklic. Molimo, da bi se to zgodilo ludi ob papeževem obisku v Sloveniji prihodnje leto. Ana Rogač, Bogojina Marija Stefanec, Cezanjevci Rozalija Černelič, Podbočje Marija Koblar, Škofije Rozalija Meton, Škofije Marija Slemnik, Prevalje Avguština Praznik, Prevalje Franc Krnc, Škocjan Marija Kunst, Boštanj A Ml ADINA 10 ALi P? ¡POVED O P^AinKU Ol?OS DON BQSKQ17 NUJNOST KRŠČANSKE VZGOJE Cerkev se čuti resnično spodbujena glede vprašanja vzgoje, kajti ona je vedno tam, kjer gre za človeka, saj "je prva pot, ki jo mora Cerkev prehoditi pri izpolnjevanju svojega poslanstva". To seveda vključuje pravo prednostno ljubezen do mladine. Pojdimo k mladim: to je prva in temeljna vzgojna zahteva. "Gospod me je poslal za mlade!" V tej don Boskovi trditvi opazimo temeljno apostolsko odločitev, ki izbere revno mladino, tisto iz ljudskih slojev in najbolj ogroženo. Radi se spominjamo čudovitih besed, ki jih je don Bos-ko namenil svojim fantom in ki pomenijo pristno sintezo njegove temeljne odločitve: "Zavedajte se, da, kolikor me je, sem ves za vas, podnevi in ponoči, zjutraj in zvečer, v vsakem trenutku. Moj edini cilj je preskrbeti za vaše moralno, intelektualno in telesno dobro. Za vas študiram, za vas delam, za vas živim in za vas sem pripravljen dati tudi življenje." Do takega darovanja samega sebe za mlade se je don Bosko ob tolikih težkih problemih dokopal po zaslugi posebne in močne ljubezni, oziroma z notranjo močjo, ki v njem neločljivo povezuje ljubezen do Boga in do bližnjega. Tako je mogel po- vezati evangelizacijo in vzgojo. Njegova skrb za evangelizacijo se ne omejuje samo na katehezo ali pa samo na bogoslužje in na tista verska dejanja, ki zahtevajo izrecno življenje po veri in k veri vodijo, marveč se razširja na celoten življenjski položaj mladine. Postavljena je torej sredi procesa oblikovanja človeka, ki se zaveda pomanjkljivosti, ki je tudi optimističen glede postopnega zorenja v prepričanju, da je Božjo besedo treba vsejati v resničnost vsakdanjega življenja, da pripravi mlade za velikodušno zavzetost v življenju. Ker živijo posebno dobo svoje vzgoje, jim mora od-rešenjsko sporočilo podpirati ves vzgojni proces, vera pa mora postati element njihove osebnosti, ki združuje in razsvetljuje. Od tod izhajajo nekatere odločitve. Vzgojitelj bo moral biti na poseben način občutljiv za kulturne vrednote in ustanove; pridobiti si mora poglobljeno poznavanje humanističnih znanosti. Takšna usposobljenost bo postala sredstvo za učinkovito evangelizacijo. Po drugi strani pa se bo moral vzgojitelj ravnati po posebni vzgojni usmeritvi, ustvariti mladim okolje za svoboden in postopen odgovor, hkrati pa upoštevati razvojno dinamiko človeških sposobnosti. Prizadeval si bo, da bo ves vzgojni proces naravnal k verskemu odrešenjskemu cilju. Vse to mora pomeniti velilio več kot zgolj nekatere trenutke, ki so posvečeni vzgojnemu procesu. Potrebni so trenutki za verski nauk in bogoslužje. Upoštevati precej globlje prizadevanje, ki pomaga vzgajan-cem, da začno sprejemati najvišje vrednote in da razlagajo življenje in zgodovino v skladu z globino in bogastvom Skrivnosti. Vzgojitelj mora torej dobro poznati končni cilj, kajti v vzgojni umetnosti imajo cilji odločilno vlogo. Nepopolno ali zmotno poznanje ciljev oziroma zanemarjanje le-teh je lahko vzrok za enostranost in stranpoti, pa seveda tudi znamenje neusposobljenosti. "Sedanja civilizacija skuša človeku vsiliti, kot sem dejal v Unescu, vrsto navideznih zahtev, ki jih njihovi glasniki opravičujejo s sklicevanjem na načela razvoja in napredka. . Tako, na primer, namesto spoštovanja življenja zahteva po odrivanju in uničenju življenja; namesto ljubezni, ki predstavlja odgovorno občestvo oseb, zahteva po najvišjem spolnem uživanju, brez slehernega čuta odgovornosti; namesto primata resnice pri delovanju primat obnašanja po modi, subjektivnosti in čimprejšnjega vidnega uspeha." Taka vzgoja zahteva danes, da imajo mladi kritično zavest, ki zna odkrivati prave vrednote in razkrinkati miselne nemoči, ki z uporabo sredstev družbenega obeščanja usmerjajo in vodijo javno mnenje ter gospodujejo nad drugimi. Papež Janez Pavel II., Ju-venum Patris, ob 100-letnici don Boskove smrti 1988 papf7m C je gotovo velika priložnost, da poživimo svojo ljubezen do Marije, da bi v novo tisočletje krščanstva stopili kot prva Ves tvoj, Marija! Papež Janez Pavel II. prihaja k nam s tem razpoznavnim znamenjem za katoličane. Kako to velja tudi za slovenski narod, ki se je tolikokrat v svoji zgodovini izročil Mariji - ves tvoj, Marija! Velikokrat tarnamo, da nam usoda ni bila naklonjena. Pa smo se Slovenci vendarle ohranili kot majhen narod med mogočnimi, čeprav so mnogi večji izginili. Imamo svojo državo, medtem ko je dosti številčnejši nimajo. Smo narod brez ene same kraljice v svoji dolgi zgodovini, vendar z mogočno nebeško Kraljico, tisočkrat kronano (dr. Zmaga Kumer). Kot vedno radi poudarjamo, da smo Slovenci Marijin narod. Obisk "Marijinega" papeža krščanska skupnost: zbrani okrog Marije, Matere Cerkve in Pomočnice kristjanov, ki prosi za dar Kristusovega Duha. Upamo, da se bomo prav zaradi tega s papežem Janezom Pavlom II. razumeli, da nam ne bo treba zatekati se k diplomatskemu in političnemu jeziku, marveč se bomo srečali kot sinovi iste Matere in Pomočnice. Prav zaradi tega bomo veliko molili v pripravi na obisk. Zato tukaj molitev, ki jo vključite kot sestavni del v družinsko večerno molitev! Vsemogočni dobri Bog! Po sklepu svoje modrosti si na apostolu Petru zgradil svojo Cerkev in ga postavil za voditelja drugim apostolom. Blagoslavljaj našega papeža Janeza Pavla, ki prihaja k nam na obisk, da nas potrdi v veri, upanju in ljubezni. Kot Petrov naslednik po Tvoji volji vodi sveto Cerkev, ki ji že dva tisoč dvesto petdeset let pripada tudi slovensko ljudstvo. Hvaležni za dar vere, ki so nam ga izročili naši predniki, Te prosimo: za vse člane našega naroda, da bi živeli v miru in spravljeni s teboj in med seboj; za Cerkev na Slovenskem, da bi bila skupaj z vesoljno Cerkvijo vidno znamenje odrešenja za vse ljudi, za naše škofe in duhovnike, da bi mogli v polnosti uresničevati novo evangelizacijo med nami; za vse državne oblastnike, da bi odgovorno opravljali svojo službo, ki jim je zaupana. Posebej pa Te prosimo za svetega očeta: podpiraj ga s svojo milostjo pri njegovem neutrudnem oznanjevanju evangelija; ohranjaj ga krepkega in zdravega, da bo mogel nadaljevati svoje apostolsko delo; dajaj mu moči v uri preizkušnje. Marija, božja Mati! Skupaj z učenci svojega Sina si vztrajala v molitvi in pričakovala Svetega Duha. Bodi med nami, ko se pripravljamo na obisk svetega očeta. Naj bo tudi vsakdo izmed nas kakor on - ves Tvoj! Oče naš, Zdrava, Marija, Slava Očetu. (Pripravil Slovenski liturgični svet, L|ub!|ana 1995) -MARIJA 19 PRI MATERI Don Bosko je bil tako živo prepričan v Marijino navzočnost v svojem življenju, da jo je pogosto videl, kako hodi po njegovih ustanovah, da bi jih obvarovala vsega hudega. Kadar je govoril o Mariji, so verniki čutili, da je vsaka beseda izraz ljubezni njegovega srca do Marije. Marija pa mu je kot zvestemu sinu stala ob strani in ga vodila skozi živ- ljenje. "Ne moremo pogrešiti, Marija nas vodi", je izpovedal. Rakovniško svetišče Marije Pomočnice je duhovno središče vse salezijanske družine, saj smo duhovni dediči sv. Janeza Boska, ki nam je zapustil kot najdragocenejši zaklad, ljubezen do Marije: "Kamorkoli pridete, širite pobožnost do Marije Pomočnice!" Slovenskemu verniku je Marija blizu prav kot Pomočnica. Ptujskogorska Mati božja nas že od nekdaj zbira in varuje pod svojim materinskim plaščem. Marija Pomagaj na Brezjah pa pozna slovensko srce kot nihče. Koliko solz smo pred njo izjokali: žalosti in veselja, bolečine in radosti, prošenj in uslišanj... Romar, zazrt v milostno podobo Marije Pomočnice na Rakovniku, pravi: "Tega srečanja z Marijo pa ni mogoče opustiti!" In druga: "Dokler bo mogoče, bom prihajala. Potem čutim Marijino navzočnost vse leto!" Romarski shod dobi ved- no nekakšen vrhunec, ko se Marijin kip spusti z mogočnega pozlačenega trona - nadzemelj-ska resničnost - v šopek rož med verno ljudstvo - želja vernikov, da se Marija ne bi nikdar od njih oddaljila, ampak z njimi romala skozi življenje. Ko potem Marija roma v procesiji, se vanjo ozirajo oči s takim hrepenenjem in ljubeznijo, da Marija ne more drugače, kakor da naravnost posreduje prošnje vernikov vsemogočnosti svojega Sina. Ko sta pred nabito polnim svetiščem Jezus v Najsvetejšem zakramentu in Marija Pomočnica, se stresajo temelji od molitve in pesmi! Kdor to doživi, začuti, kaj pomeni romanje, kaj skupna molitev in pesem vernega občestva. In ko ljudje potem odhajajo - mnogi zaradi bedenja vso noč neprespani - koliko veselja in radosti je na teh obrazih. Blagoslovljeni in odrešeni obrazi, brez sleherne zdolgočasenosti in naveličanosti. Naj le prinašajo blagoslov povsod, kamor se vrnejo! In naj ne pozabijo, da jih Marija vedno pričakuje: pri njej smo vedno dobrodošli, smo doma, saj nam hoče biti mati! MLSUONI PO PAPUA NOVA GVINEJA SLOVO MISIJONARJA Pozdravljeni! Na začetku maja se je od naše šole v Vunabosku poslovil misijonar g. Jožko Kramar. Fantje so mu pripravili res čudovit program, s katerim so mu izrazili zahvalo za njegovo misijonsko in salezijansko delo v Vunabosku. Plesi, igre in pesmi so bili res čudoviti. Bili so resnično pristni, saj se s takšnimi plesi zahvaljujejo tudi po svoji tradiciji, ki je na Papui resnično bogata. Na prizorišče so ga prinesli fantje iz Wat New Britain na velikem stolu (tronu), ki je bil okrašen s cvetjem in zelenjem; seveda so tudi g. Jožka okrasili po obrazu... Za izdelavo stola so porabili kar nekaj dni, vmes pa so ga ponoči stražili, da se ne bi usedel na stol kakšen "zli duh". Ker so fantje dobro stražili stol, je bil g. Jožko prvi, ki se je usedel nanj in slavje se je začelo. Skupina iz otoka Manus je g. Jožku izročila lep "Baswet", ki ga podeljujejo v znak zahvale in prijateljstva. To so le majhni utrinki iz resnično bogatega dopoldneva, ki je vseboval tudi sveto mašo, pri kateri je misijonar g. Jožko obnovil svoje redovniške zaobljube izpred 60 let. To je hkrati tudi obletnica, ko se je kot misijonar in brat salezijanec podal na dolgo misijonsko pot v Azijo in Oceanijo, kjer je z Božjim plugom zaoral globoke brazde v prostano misijonsko polje Indije, Burme, Filipinov, Papue... Salezijanski delegat za Papuo se je v pridigi iskreno zahvalil misijonarju Jožku za njegovo misijonsko delo; še posebej se mu je zahvalil, da je bil vsa ta leta zvest don Boskovemu preventivnemu sistemu in s tem vzgajal mlade v don Boskovem duhu in po šestdesetih letih to samo še potrdil z obnovitvijo zaobljub... Bog kliče po ljudeh, so bile besede v pridigi, in iz Araimirija je odšlo nekaj fantov v salezijanske zavode, kjer bodo z Božjo pomočjo sledili don Bosku kot redovniki... Jožkove misijonske brazde so globoke in iz njih je pognalo veliko mladih in zdravih korenin. Praznovanje 60-letnice odhoda g. Majcna in g. Kramarja v mi-sijone bo veliko praznovanje za vse misijonarje, še posebej za salezijansko redovno skupnost. Naj bosta Božji blagoslov in zdravje spremljevalca našima misijonarjema, da bosta še naprej klicala mlade na misijonska polja doma in po svetu. Lep misijonski pozdrav z daljne Papue Nove Gvineje. Lep pozdrav tudi bralcem Salezijan-skega vestnika in mladim v Zelim-ljem iz naše delavnice in učilnice. Uroš Glavač Don Bosco High School P. O. Box 287 KOKOPO E.N.B. Papua New Guinea, Oceania Spoštovani gospod! Naši ognjeniki niso kaj tiho. Eden zopet zelo močno kadi^ pa tudi potresi so zelo pogosti. Življenje pa se odvija normalno; ljudje niso več prestrašeni. Najbrž se še spomnite, kaj sem takrat, ob odhodu, napisala MISi JONI 21 za Salezijanski vestnik: "Brez obotavljanja in z veseljem!" Še vedno me spremlja ta misel in se je skušam držati. Poskušam z veseljem opraviti vsako delo, ki mi je zaupano in sem potem vesela, da mi ga je uspelo opraviti. Kljub težavam, ki se pojavljajo, sem Bogu hvaležna za to pot. Takrat, ko sem se odločala za to pot, se nisem odločala zaradi avanture v tuji deželi. Odločila sem se zaradi Njega, ki me je dolgo časa vabil. Vsak dan znova mi kaže, da je to pot, ki mi prinaša srečo v življenju. Z molitvijo pa premagujem težave. Najlepše se Vam zahvaljujem za knjigo Ruanda - črna vest človeštva. Prebrala sem jo s solzami v očeh. Pozdrave pošiljam tudi g. Majcnu. Bog z Vami in Marija! V molitvi povazana Zvonka Kopina. (naslov kot pri Urošu) MISIJONARJI V DOMOVINI Že pred veliko nočjo se je za kratko mudil doma g. Ernest Saksida (Brazilija), da je v Dorn-berku slavil zlato mašo. Letos praznuje tudi 60-letnico odhoda v misijone. Oboje bo slavil na Rakovniku prihodnje leto. V domovini je g. Jožko Kramar (Papua Nova Gvineja), ki bo z g. Majcnom jeseni slavil 60-letnico misijonskega delovanja. Že nekaj časa je doma g. Stanko Pavlin (Hongkong), ki pa se mu je zdravlje nekoliko poslabšalo. Prišel je tudi g. Jože Mlinaric (Burundi), da si opomore vsaj malo zaradi neprestanih bojev okoli njega. Prihajata tudi g. Ivan Kešpret in g. Ludvik Zabret (Indija). Misijonar g. Danilo Lisjak pa odhaja v Burundi. Njegov naslov: Paroisse Rukago B. P. 22 NGOZI Burundi MADAGASKAR OTROKE ZELO CENIJO Prisrčen pozdrav vsem bralcem Salezijanskega vestnika! Prišla sem z Madagaskarja na enomesečni obisk v domovino. Obiskala sem starše v Hercegovini, o katerih dolgo nisem imela novic in sem bila v skrbeh zanje zaradi vojne. Našla sem jih žive in se moram posebej Bogu zahvaliti in vsem, ki so molili, da so ostali pri življenju. Sedaj se lažje vračam nazaj, ker vem, da so vsaj za silo na varnem. Na Madagaskarju sem že deset let in lahko rečem, da sem vedno bolj vesela in srečna, da tamkajšnjim ljudem lahko pomagam po svojih močeh. Predvsem pa se lahko veliko lepega naučim od njih, zlasti velikega spoštovanja do življenja. Zanje je življenje v prvi vrsti božji dar. Otrok je zelo cenjen in družine so številne. Delujem na misijonskem področju Betafo z 12.000 prebivalci, 160 km od glavnega mesta Tananarive. V skupnosti smo štiri sestre. Vzgajamo otroke od vrtca naprej do 5. razreda osnovne šole. Jaz delam v obrtni šoli -triletni tečaj za krojenje, šivanje in vezenje. Na koncu dekleta dobijo diplomo in se lahko zaposlijo. Delam tudi v nedeljskem in prazničnem oratoriju, imamo pa tudi vsakdanjega v okoliških vaseh. vsega sedem centrov. Sestre usposabljamo dekleta za praktično življenje. Odgovorne pa smo tudi za zakramentalno katehezo v župniji. V hiši imamo tudi internat ter kandidatinje, ki jih je trenutno pet in devetnajst gojenk. Obiskujemo tudi mlade mamice v oddaljenih vaseh po ženah kate-histov, ki so pri nas naredile dveletni tečaj, sedaj pa posredujejo svoje znanje v domačem okolju. Leta 1993 je prvih enajst sotrud-nikov naredilo obljube. Tako, dela imamo veliko in potrebujemo pomoči, zato vas vse skupaj vabim, da bi molili za nove poklice, predvsem domače. Prisrčen pozdrav vsem! s. Marica Jelič HMP B. P. 25 Filles de Marie Auxiliatrice 113 BETAFO - Madagascar CQ Še vedno lahko naročite knjigo RUANDA - ČRNA VEST ČLOVEŠTVA in tako pomagate misijonarju Lisjaku in njegovim sirotam v Afriki. Misijonske spodbude nam torej to poletje ne bo manjkalo. Naj misijonarji v nas tudi spodbudijo misijonsko zavest in prizadevnost za podporo v molitvi, žrtvi in prispevkih. SKLAD GIMNAZIJE ŽELIMLJE Tako kot po drugih slovenskih šolah, smo tudi vŽelimljem sredi meseca junija zaključili šolsko leto. Začel se je za mnoge tako težko pričakovani čas počitnic. Za večino naših gimnazijcev je bilo šolsko leto uspešno, nekatere pa čaka še kakšen "dolg", ki ga bodo morali poravnati v času popravnih izpitov v juniju ali avgustu. Zadnje šolske dneve, potem ko so bile ocene že zaključene, smo preživeli v sproščenosti in praznovanju. Dijaki posameznih oddelkov so pripravili pestro kulturno in družabno prireditev, razstavo del zunajšolskih dejavnosti ter organizirali športna tekmovanja med posameznimi skupinami. Predzadnji šolski dan je bila za vse razrede ekskurzija po Sloveniji. Zadnji dan pa je bila slovesna podelitevspričeval, nagrad in pohval za prizadevanje in uspešnost na različnih področjih. Program so popestrilidijakizglas-benimi nastopi. Kot je znano, odhaja letos z naše šole že prva generacija maturantov, kije začela šolanje v zgodovinskem letu 1991. Konec maja so vsi uspešno zaključili četrti letnik. Maturo bodo opravljali v drugi polovici junija. Vsi nameravajo nadaljevati študij na univerzi, kjer so se že vpisali na različne fakultete. Veseli nas, da so se kar trije fantje odločili za študij bogoslovja in za duhovniški poklic. Čeprav se med počitnicami ne^bo oglašal šolski zvonec, bo vŽelimljem ves čas živahno. Pripravili smo vrsto programov za otroke in mladino. Na raznih duhovnih, družabnih in izobraževalnih srečanjih se bo zvrstilo nekaj sto mladih iz vse Slovenije. Srečanja bodo tudi po drugih krajih (Koprivnik, Pohorje, Uskovni-ca...) in v tujini. Ker bomo jeseni v prvi letnik sprejeli zopet dva oddelka dijakov in dijakinj, bo potrebno zara- di pomanjkanja bivalnih prostorov napolniti sleherni kotiček. Upamo, da bomo kmalu dobili vsa potrebna dovoljenja za gradnjo novega dela internata in telovadnice. Z novim šolskim letom naj bi torej začeli s še zadnjimi večjimi gradbenimi deli. Predvidena cena gradnje je resnično vrtoglava in zgolj človeško gledano ni razlogov za optimizem. Počutimo se kotdon Bosko tistega dne, ko je z nekaj lirami v žepu naročil načrte za veličastno cerkev Marije Pomočnice. Toda v sebi je čutil, da to mora storiti. Tudi mi čutimo to, a se hkrati zavedamo, da nismo sami. i/ tej zavesti vam pišemo in se vam znova iskreno priporočamo, saj nam s svojimi darovi vztrajno dokazujete, da ste z nami, in da podpirate naše delo v dobro mladine. Bog, ki "navdihuje vsak dober sklep", pa naj prebuja in usmerja vašo velikodušnost ter jo bogato nagradi. Lojze Dobravec GAUDEAMUS IGITUR Tudi zadnja dva meseca šolskega leta se je vŽelimljem dogajalo marsikaj. Konec aprila je hiša gostila udeležence 17. inšpektorialnega zbora. Govorili so o sodelovanju salezijancevzlaiki, kar je vželimelj-ski skupnosti že nekaj let vsakodnevna stvarnost. Posamezni razredi gimnazije so se udeležili enotedenske šole med- osebnih odnosov v našem domu na Pohorju, kije del šolskega programa obveznih izbirnih vsebin. Teden skupnega bivanja na Pohorju je pomemben čas osebne rasti in medsebojnega povezovanja. Drugo nedeljo v maju in v juniju sta bili dve srečanji družin. Udeležilo se jih je čez tristo staršev in otrok iz vse Slovenije. Predavatelj prof. Tone Ciglar je letos spregovoril o strpnosti v medsebojnih odnosih. S svojo izvirno pronicljivostjo je odstiral večkrat prikrite oblike nestrpnosti in spodbudil živahen pogovor v skupinah, ki mu kar ni hotelo biti konca. Otroci so medtem ustvarjali svoj program, ki so ga po kosilu predstavili staršem. Srečanje, ki se vedno zaključi ob oltarju, pomeni za družine tudi priložnost za medsebojno spoznavanje in izmenjavo izkušenj, kar je vedno nova spodbuda za vztrajanje v zahtevni nalogi vzgoje. Poseben utrip življenju so dajali maturantje, ki sose dostojno in slovesno poslovili od šole in sovrstnikov. Poleg duhovnega srečanja za starše maturantov, ki so štiri leta bivali v Domu Janeza Boska, so pripravili še maturantski večer. Vvečurnem programu, ki mu ni manjkalo nič, kar je značilno za tovrstna slavja, so sodelovali maturantje, mlajši gimnazijci, profesorji in starši. Poleg hvaležnosti za vse, kar so prejeli, so izrazili predvsem željo, da bi ostali tudi za naprej tesno povezani z ustanovo, kijo zapuščajo. km V SKLAD GIMNAZIJE ŽELIMLJE STE DO 15. 6. 1995 DAROVALI: A.G., Ambrožič A., Ambrožič M., Andolšek M., Belaj Z„ Boh M., Bole M., BrajkovičB., BregarA., BrodaričM.(2x), Budin F. in S., Ceferin M.(2x), Čepin A., DernulcT., Dežman F., Dolenšek Vode J.(3x), Dollnar R„ DrobničJ., DrobničS., družina Debeljak (3x), družina Dovžan, družina Miklič, družina Milavec, družina Vevoda, družina Zidar, Falnoga M., Frlic A., Galin M., Gerič I., Golob B„ Golobic N„ Grašič M., Grašič P., Grčar T.(2x), Grozde I., Hauptman I, in P., Horvat F., Horžen V., Hrastnik F. in J., HribšekA., Jakič F., Jakof fiičT., Jakša J .(2x), Jerič M., Ješe A., Jevnikar N., Kahne V., Kapš S., Kociper M., Kokalj F., Koler L, Koselj A., Košir L., Koštric, Kovač M., Kovačič M., KrajnikM.(2x), KrampačM., Krančan H., Kranjc A., KranjcT., Kugovnič R., Kuhar M. in A„ Lagoja E. in K., Lavrin F., Legat A.(2x), Lekšan M., Lisjak F., Luin B., Markun A., maturanti Gimnazije Želiml-je, MedvešekM., MeškoC., MihelčičM., MlinšekG., Močan F., N.N., NahtigalA., Narobe M., NovakN.(2x), NovakT., Ogrin N., Ovca R„ P.M., Pestotnik O., Perčič V., Petrič F., Petrišič S., Piltaver B., Pintarič M., Pipan M., Pleskovic J., Podržaj A., Polajner M., Povšnar F., Povšnar F., Povšnar J., Prijatelj D., Remc K., Ribič M., Rigler A., Romih M., Rozman A.(2x), Rozman F., Rožanc N., Sajko A., salezijanska skupnost Rakovnik, salezi-janska skupnost Trstenik, Šenčur A., Skomšek M., Stefitz J Suša M. in I., Svetko A., Škerbec J., Slajpah P., Šorn J., Tomažič M.(2x), Torč M., Verbič J., Vergelj M., Vodlan F., VVernig M., Zajec C., Zaleznik L., ZaleznikM., ZaleznikŠ., Zorko D., Zupančič I., Žagar, Žalik G., Žebavec M., Žveplan M. in več neimenovanih dobrotnikov, molivcev za duhovne poklice oz. bralcev Salezijanskega vestnika. Vsem darovalcem iskrena hvala in Bog vam povrni. KAKO PRISPEVATI V SKLAD GIMNAZIJE ŽELIMLJE? Svoje prispevke v Sklad lahko izročite osebno ali nakažete na naslov: Tolarska sredstva: Salezijanski zavod Želimlje46, 61292 Ig pri Ljubljani Štev. žiro računa: 50100-620-133 sklic na štev.: 05 1010115-1580175 Nova Ljubljanska banka d.d. Devizna sredstva: Salezijanski inšpektorat Rakovniška6, Ljubljana Konto Nr. 50100-620-133-99921/0 Nova Ljubljanska banka d.d. Trg revolucije 2, Ljubljana, Slovenija Pri nakazilih na žiro račun navedite oznako 'Gimnazija'. 23 nadaljevanje s 16 strani dečka - Zdravka Suljica, ki mu pomagamo, da lažje živi v svojem okolju. Doma pa vidite, da je tudi na dvorišču živahno; druščino nam delajo koze (ponoči bo koza povrgla mladiče, koliko veselja bo spet za otroke), race, gosi in tudi pavi se šopirijo s svojim okrasjem. Vidite, da ni nič posebnega, življenje teče običajno naprej. Oproščamo se vam, ker kar naprej kličejo telefoni (bolezni in nadlog je vedno dovolj), pa spodaj v ordinaciji čakajo naročeni bolniki, čeprav je sedaj že čez 21. uro. Ljudem pa je treba pomagati. Danes so mlajši otroci tudi nekoliko utrujeni, ker smo poromali dopoldne na Brezje - šli smo peš iz Stražišča pri Kranju. Jutri pa je nedelja. Vsi se bomo odpeljali k maši v Stražišče, kjer bomo kot običajno pri mladinski maši ob 10. uri. Tja smo navezani, saj smo se sem, v Preddvor, preselili šele pred šestimi leti. Vsi smo dejavno vključeni v bogoslužje: od orglanja do branja in petja, pri katerem že rada sodeluje tudi dveletna Ana-Marija, zlasti ji je pri srcu ale- luja. Otroci so cerkve vajeni, saj jih redno jemljemo s seboj že pri štirih mesecih. Tako jim vse to postane domače. Po maši smo pa redno gostje pri moževih starših v Kranju, kjer smo na kosilu; tako je naša mama v nedeljo bolj prosta. Ves popoldan pa je na voljo za družabnost in sproščenost. Seveda, starejši imajo že svoja pota in obveznosti. Kadar imamo kaj prostega, se radi skupaj odpeljemo, v kombi pa nabašemo tudi druge. Zadosti je, da gremo v naravo, ali na koncerte, posebej na nastope domačega kvarteta. Decembra so bili na gostovanju v Stuttgartu. Običajno jih spremljava oba. Kot zakonca se tudi vsak teden udeleživa molitvenega srečanja v Ljubljani, ki ga vodi p. dr. Marijan Šef, ki nama je v veliko duhovno oporo. Vidite, da imamo v okvirju na steni spodbudno besedilo: "Nasmeh nas nič ne stane, vendar čudežno deluje..." Smeha pri nas res ne manjka, čeprav tudi solz ne in tudi tragičnih dogodkov (že nekaj prometnih nesreč, zadnja decembra v Nemčiji), vendar se vse vedno srečno izteče. Jezi pa nas, posebej očeta Tomaža, da Slovenci ne znamo držati skupaj, ko gre za dobro, za blagor naroda, za kulturo in verske vrednote, za pravičnost in spravo. Kako hudo je, ko vsak vleče na svojo stran. Naša velika želja je, da pred prihodnjimi volitvami dobromisleči stopimo skupaj, kajti le tako bomo na volitvah zmagali in zagotovili resnici in pravici prvo mesto. No, sedaj vidite, da smo le običajna družina, in to, da nas je devet, je komaj zadosti; če bi kateri manjkal, bi ga hudo pogrešali. jJm IV? PISMA 24 FRANC DOBRAVEC * 9. 9. 1912 - t 26. 4. 1995 Nekaj dni po koncu velikonočne osmine je bloška župnija doživela še en velikonočni dogodek: krščansko slovo od rajnega očeta Franceta, Klančarjevega ata. Tistega sončnega dne je bila župnijska cerkev polna kot za največji praznik. To ni bilo le slovo od rajnega očeta, marveč mogočna izpoved vere v življenje in v velike krščanske vrednote, ki so od nekdaj zaznamovale ljudi na planoti. Župnik Tomaž Prelovšek je naglasil, da je ta dogodek duhovna obnova za vso bloško župnijo. Slovesa so se udeležili mnogi od blizu in daleč. Ob višjem predstojniku salezijancev Stanislavu Hočevarju, ki je vodil pogrebno slavje, je somaševaio nad štirideset duhovnikov. Mašno slavje je izzvenelo kot velika zahvalna daritev Bogu za dar plemenitega življenja, ki je obogatilo Cerkev z novim darom duhovniškega in redovniškega poklica. Rajni France se je rodil leta 1912 v vasi Mramorovo pri Lužaijih na Bloški planoti. V družini je bilo deset otrok. Mati je zgodaj umrla, zato je za otroke skrbela teta. Naučila jih je marljivega dela ter jih z molitvijo uvajala v svet vere. Prvo namero, da bi se poročil, mu je preprečil začetek druge svetovne vojne. Vojna vihra tudi njihovi družini ni prizanesla. Brat Jože je umrl v taborišču na otoku Rabu, domača hiša je bila požgana. Šele ko je bila hiša zopet pozidana, je lahko odšel od doma. Poročil se je z Marijo, rojeno Marolt, in se preselil na njen dom v Velike Bloke. Tu je živel vse do svoje smrti. Rad je bival doma, v svoji družini. V zakonu so se mu rodili štirje otroci. Eden je umrl kmalu po rojstvu. Starejši sin je postal salezijanski duhovnik. Zavest, da je lahko daroval Cerkvi sina duhovnika, mu je bila v veliko veselje. Rajni oče je bil plemenit in delaven. Rad je imel dom, družino in še posebej otroke. Storil je vse, da bi jim omogočil dobro vzgojo in izobrazbo. Vedno je bil pripravljen pomagati. Zato je bil povsod dobrodošel. Bil je zvest mož in skrben oče. Bil je tesno povezan s Cerkvijo. Tudi v težkih povojnih časih je redno obiskoval cerkev in podpiral njeno obnovo. Veliko je bral, zlasti verski tisk in vse do konca z zanimanjem spremljal dogajanje v Cerkvi in družbi. Rad in je molil skupaj z ženo Marijo, zlasti za svoje otroke. Nenadna pljučnica ga je tako izčrpala, da si ni več opomogel. Mirno in vdano, kot je živel, je tudi odšel. Misel nanj je več kot spomin; je vedno novo vabilo k vrednotam, v katere je neomajno veroval in zanje živel, ec Prečastiti gospod! Lepo prosim, da mi oprostite, da Vam šele danes pošiljam dar za Salezijanski vestnik, ki ga redno prejemam. Računal sem, da pridem za Marijin praznik v Ljubljano, pa mi zdravje ni dopustilo. Kot bivši gojenec strokovnih šol na Rakovniku izpred dvainštiridesetih let sem še vedno deležen te vzgoje v polnem zaupanju v Marijo Pomočnico. Srečno me je vodila skozi življenje vojne, bolezni, trpljenja in veselja. Danes se tem bolj spominjam doživetij tistega časa, in si porečem, da je bilo lepo. Mnogih ni več, živita pa še g. Preve, moj sošolec, in g. Majcen, ki je bil takrat novomašnik. Vse je zbledelo, spomini pa so še vedno živi, zato zelo rad segam po tem čtivu in bom do konca. Kar so sejali gospodje na Rakovniku - vzgojo - je obrodilo sadove. Naj jim večni Gospod bogato povrne z novimi vzgojitelji, ki bodo z don Boskom in Marijo Pomočnico nadaljevali poslanstvo! Lep pozdrav z Bog živi! Lojze Smolej Spoštovani! Lepo se Vam zahvaljujem za Vaš časopis, zanj prilagam skromen prispevek in Vas lepo pozdravljam. Čas kar nekako hitro teče svojo pot in si včasih zažehm, da bi ga malo upočasnila, a se le-ta ne da zmotiti. Tako je zopet leto naokoli. Zaželimo si, da bi popravljali za nazaj in živimo za neke lepe trenutke v preteklosti, vendar je to zaman. Torej je bolj koristno, da poskrbimo, da se tokrat bolje odrežemo, kajti žal, sanje niso dovolj, pa naj so še tako sladke. Upam, da mi bo uspelo in želim isto tudi Vam, namreč, da prepodim sanje in se zapodim v ta realni svet. Ko takole brskam, iščem, kaj naj napišem, mi pogled nehote pristane na ulici in opazujem te raznolike obraze, kipa so v večini podobni, vsi so namreč nekako zamišljeni, zamorjeni, resni, zdijo se mi otožni. Pa tudi šolarji niso nič kaj šolsko razposajeni in poraja se mi vprašan je, če je za to razpoloženje morda kriv nič sončen dan. A zdi se, da smo si tak dan sami naredili. Kje je v nas energija, volja, da si naredimo lep dan?! Pozdrav! Tatjana Kožar Velečastiti! Dobrotniki Katehetskega centra, lepo pozdravljeni! Najgloblje, kar morem, se vam toplo zahvaljujem za Salezijanski vestnik. Prisrčen boglonaj. Zdaj sem ga že drugič prejela po tri izvode; Bog vam povrni. Mir in vse dobro; želim vam še nadalj-nega uspeha, sreče in zdravja. Ker vem, da se mi je že izpolnila tudi želja vaše dobrotne Marije. Lepo je pri sveti maši v molitvi na prostem. Gledati svetniškega Janeza Boska. Že od otroštva smo znali gledati njegovo sliko; njegov nasmeh, tudi če si zamižal, si ga še nekaj časa videl. Bog vam daj še mnogo svojega blagoslova. Prejmite ta skromen dar. Se še priporočam v molitev. Vestnika se vsi razveselimo, sploh tisti, ki še niso videli te revije. Hvala vam prisrčna od nas vseh. Z najlepšimi pozdravi. V globokem spoštovanju hvaležna in vdana Marija Šolar. Spoštovani gospod! Pošiljam skromen dar za prelepi Vestnik, ki ga imam zelo rada. Ko ga dobinj v roke, ga poljubim in začnem kar od kraja brati te lepe vrstice. Torej bodite lepo pozdravljeni in ljubi Bog vam naj ohrani še to ljubo zdravje. Torej z Bogom! Jerčka Mestinšek ELIMLJE POHORJE-KOPRIVNIK USKOVNICA KOPRIVNIK MLADINSKA DUHOVNA SREČANJA Duhovni kamp za fante in dekleta od 15 -17 let 1. skupina na Pohot|u od 16.-22. julija; 2. skupina na Koprivniku (če bo za Pohorje preveč prijav) od 13. -19. avgusta. Prijave: Janez Potočnik. Rakovniška 6. 61108 Ljubljana, tel. 061/127-30-28 Srečanja za fante 5.-8 razreda 1 skupina od 2 - 5. julija: 2. skupina od 23 -26. julija; 3. si-upina od 27. -30 julija Srečanje za fante in dekleta 6. do 8. razreda od 6. - 9. julija Prijave Petei Pole, Želimlje 46, 61292 Ig. tel: 061/662-012 Uskovniški tedni 1 teden cd 16. - 23 jultja. 2 'eden od 23 - 30. julija; 3 de; oo 30 julija do 6 avgusta Prijavo Jože Vtdic Župnijski '.nad Cerknica. 61380 Ceiknica, tel 061/791-174 Teden SMD od 3. letnika naprej 1 teden od 23. - 29. julija; 2 tednu od 6. -12. avgusta. Prijave Lojze Dobravoc, /r.:'.v/c4o 5 29? !q, tel 061/662-012 Duhovna ponudba v svetišču Marije Pomočnice na Rakovniku • Vsak o soboto ob 10.00 maša in molitvena ura za razne namene v pripravi na papežev obisk v Sloveniji. • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 14.30 molitve, premišljevanje, pete litanije in maša. • Priložnost za spoved vsak petek od 15.00 naprej, ob sobotah od 9 00 vos dan. ob nedeljah od 14 00 naprej Avgust 24 spominski dan Mar ije Pomočnice 27 zadnja dedelja, na Rakovniku ob 14.30 SALEZIJANSKI KOLEDAR sv. Ciril in Metod, zavetnika salezijanske inšpektorije v L|ubljani spominski dan Marije Pomočnice zadanja nedelja, na Rakovniku ob 14.30 m 24. Slovenski metropolit in ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar med drugim pravi: "Le kdor spozna, koliko je v življenju odvisno od njegovega osebnega odločanja, koliko lahko stori dobrega ali slabega zase in za druge, za skupno blaginjo in za prihodnost, se zaveda tudi svoje odgovornosti." Zbirka knjig ANIMATOR je namenjena tistim, ki se na različne načine posvečajo delu med mladimi in za mlade, kot voditelji skupin ali animatorji. Koristna pa bo tudi za mlade same in za vse druge, mlade po srcu, ki želijo odkrivati skrivnosti globljega in lepšega komuniciranja med seboj. | | salve SALVE d.o.o., Rakovniška 6, 61108 Ljubljana