
Savinjske novice št. 18, 3. maj 2019
2
Oglasi
Savinjske novice št. 18, 3. maj 2019 3
Tema tedna:    
1. maj – praznik dela in zdravih delavcev  ........ 4
Zgornjesavinjski zdravstveni dom: 
Programe z izgubo ukinjajo, koncesija 
za ortodonta  ..................................................................... 5
Občina Rečica ob Savinji:
Novi župan je Ivan Kramer  ........................................ 7
Občinski svet Ljubno: 
Odločitev o subvencioniranju omrežnine 
preložena  ............................................................................. 7
Plezanje na mlaj v Mozirju:
V odsotnosti Petra Trogarja slavil 
Boštjan Poličnik  ........................................................... 20
Svetovni pokal v gorskem kolesarstvu: 
Monika Hrastnik s 5. mestom navdušila 
navijače  ............................................................................. 22
Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3
Tretja stran
Iz vsebine:
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-
njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož 
Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. 
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla-
gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred-
nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in 
oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
ISSN 0351-8140, leto LI, št. 18, 3. maj 2019. Izhaja vsak petek. 
Ustanovitelj:  Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske no-
vice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in od-
govorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. 
Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na-
zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-
šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.
com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Gra-
fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 18, 3. maj 2019 3
Glavni in odgovorni urednik
mag. Franci Kotnik
Vse več stresa in izgorelosti
Stres je postal v sodobni družbi nekaj tako obi-
čajnega kot sta dan in noč. Danes je žal normal-
no, če govorimo o aktivnem delu populacije, da 
so ljudje pod stresom. Skoraj tri četrtine delovno 
aktivnih Slovencev ocenjuje, da so v službi zelo 
ali dokaj pogosto pod stresom. Toda kaj v resni-
ci je stres?
Teoretičnih obrazložitev je več in so se dopol-
njevale skozi čas, dovolj temeljita in razumljiva se 
mi zdi tista, ki pravi, da je stres skupek reakcij na-
šega organizma na spremembe v našem okolju. 
Če nas stres spravi v stanje, da smo bolj odziv-
ni in učinkoviti, govorimo o pozitivnem stresu, če 
pa stres na nas deluje obremenjujoče, govorimo 
o negativnem stresu. Še posebej negativen je po-
navljajoči stres, ki lahko postane kroničen in po-
sledično vodi v različne oblike bolezni, lahko pa 
povzroči tudi izgorelost.
Stres je torej pogojen z neravnovesjem v fizič-
nem, čustvenem in intelektualnem stanju posa-
meznika, odraža se v njegovih pozitivnih ali nega-
tivnih fizičnih in čustvenih reakcijah, posameznik 
se v takšnem stanju praviloma počuti ogrožen, 
stresno stanje pa lahko traja krajši ali daljši čas.
Izgorevanje lahko definiramo kot sindrom ne-
prestanega razočaranja, ki izhaja iz posamezni-
ka in njegovih neizpolnjenih potreb in pričako-
vanj. Pri izgorevanju se pojavljajo psihični in fi-
zični simptomi, ki znižujejo samozavest posame-
znika, proces pa poteka postopno. Za izgoreva-
nje so bolj dovzetni ljudje z nizko samopodobo in 
samospoštovanjem, pa tudi ljudje, ki so po nara-
vi perfekcionisti in stremijo k nadpovprečnim do-
sežkom.
Neprestane spremembe, hiter tehnološki na-
predek in vse manj predvidljivo delovno okolje 
povzročajo pri zaposlenih utrujenost, izčrpanost 
in izgorelost. Utrujenost sama po sebi ni škodlji-
va, če jo znamo regulirati s počitkom. Nevarnejša 
je kronična utrujenost, ki je običajno povezana s 
kroničnim stresom na delovnem mestu. Kronično 
utrujenost je praviloma mogoče odpraviti s počit-
kom, ki traja do enega meseca. Če pa je kronično 
utrujen posameznik še naprej pod močnim stre-
som, lahko pride do izgorelosti, katere posledica 
je, da oseba ne more in ne želi več delati. V takem 
primeru je za zdravljenje potrebno bistveno več 
časa kot en mesec.
Posledice odsotnosti z dela so negativne ta-
ko za posameznika kot za delovno organizaci-
jo in tudi celotno družbo. Slovenija prednjači po 
absentizmu med evropskimi državami; vsak dan 
je na bolniški v povprečju 4,5 delovno aktivnega 
prebivalca, od 50 do 60 odstotkov izostankov pa 
je mogoče pripisati posledicam stresa. Kakšno je 
stanje na tem področju v Zgornji Savinjski dolini, 
pišemo v tokratni temi tedna.
(PV)
(PV)
Savinjske novice št. 18, 3. maj 2019
4
Tema tedna, Iz občin
1. MAJ - PRAZNIK DELA IN ZDRAVIH DELAVCEV
Zgornjesavinjčani v bolniški več kot povprečen Slovenec
Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev v koledarskih dnevih
2016 2017 2018 2019
Slovenija 13,7 14,5 14,4 15,3
Gornji Grad 18,7 1 7, 4 16,1 15,6
Ljubno 13,0 1 7, 7 14,3 14,2
Luče 11,8 9,9 13,5 19,4
Mozirje 13,7 13,6 16,8 19,4
Nazarje 14,8 13,4 13,2 14,7
Rečica 11,3 13,3 13,2 1 7, 3
Solčava 9,5 9,2 11,3 13,8
(Vir: aplikacija Zdravje v občini, NIJZ)
Namesto bolniških listov digitalna 
potrdila
Zavod za zdravstveno zavarovanje Sloveni-
je za letošnji november načrtuje prehod na 
elektronski bolniški list. To pomeni, za zavaro-
vancu ne bo več potrebno delodajalcu oseb-
no dostavljati bolniškega lista, ampak bo de-
lodajalcem omogočen dostop do podatkov 
eBOL (elektronski bolniški list) za njihove za-
poslene prek spletnega portala SPOT (naci-
onalni sistem Slovenska poslovna točka, na-
menjen poslovnim subjektom). Prav tako sa-
mostojnim zavezancem ne bo več potreben 
obisk Fursa zaradi izpolnitve zadnje strani 
bolniškega lista.
1. maj - mednarodni praznik dela že od dalj-
nega leta 1895 predstavlja simbol solidarno-
sti med delavci. V današnjem čase se občutek 
medsebojne solidarnosti hitro izgublja na račun 
številnih sprememb tako v tehnologiji kot tudi 
v organizaciji dela. Zaposleni izgubljajo obču-
tek nadzora nad lastnim delom, četrtina zapo-
slenih Evropejcev večino delovnega časa doži-
vlja stres, povezan z delom. 
Slednje seveda negativno vpliva na njiho-
vo zdravje, zato ni presenetljiv podatek, da so 
bolniške odsotnosti v porastu in vedno daljše. 1. 
maj tako postaja praznik, ki ni le simbol solidar-
nosti, ampak opozorilo, da so delavske vredno-
te in pravice na trhlih temeljih, ki jih še dodatno 
maje prekarizacija dela.
KOLEGIJ ŽUPANOV IN ŽUPANJ OBČIN ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE 
Kje so priložnosti za zgornjesavinjski 
turizem
V Nazarjah so v sredo, 24. aprila, župani in žu-
panji zgornjesavinjskih občin ter vabljeni gostje 
prisluhnili predstavitvi možnosti za vključevanje 
tukajšnje turistične ponudbe v izvajanje Strate-
gije trajnostne rasti slovenskega turizma v ob-
dobju 2017–2021. Poleg državne sekretarke na 
ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo 
Eve Štravs Podlogar in direktorice Slovenske 
turistične organizacije mag. Maje Pak so o tem 
spregovorili še predstavniki ostalih ustanov, ki 
so sodelovale pri pripravi strategije. 
Predstavljeni so bili tudi razpisi za financira-
nje naložb v turizmu. Kje se v tej strategiji tako 
z obstoječo kot bodočo turistično ponudbo vidi-
jo naše občine, so pojasnili župani in županji ter 
nanizali nekaj konkretnih podatkov.
Preostale točke dnevnega reda tokratnega 
kolegija so se nanašale na pripravo na oblikova-
nje dogovora za razvoj regij in financiranje ve-
teranskih organizacij, o čemer več v prihodnjih 
številkah Savinjskih novic. 
Marija Lebar
ŠTEVILO IZGUBLJENIH DNI ZARADI BOLNIŠKE 
VSE VEČJE
Danes, vsaj v razvitem svetu, plačilo ni več 
glavna dobrina delavcev, za katero se je tre-
ba boriti. V ospredje stopa boj za dobre delov-
ne pogoje, v katerih lahko delavec ohranja svo-
je fizično in duševno zdravje. Kot kažejo stati-
stični podatki za leto 2018, smo lani v Sloveni-
ji zaradi bolniških odsotnosti izgubili 12.124.558 
delovnih dni. 
NAJVEČJI DELEŽ BOLNIŠKE ODSOTNOSTI V 
JAVNEM SEKTORJU
Omenjeno število izgubljenih dni se je v pri-
merjavi z letom 2017 povečalo za skoraj šest od-
stotkov in pol. Slovenci evropsko povprečje pre-
segamo kar za četrtino. Največji delež bolniš-
ke odsotnosti so zabeležili v zdravstvu, šolstvu, 
vojski in policiji, torej v javnem sektorju, ter v ne-
katerih industrijskih in drugih panogah (kmetij-
stvo, ribištvo, rudarstvo, gostinstvo in turizem, 
trgovina, gradbeništvo ...).
SOLČAVANI NAJBOLJ ZDRAVI?
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno 
zdravje (NIJZ), ki so dostopni v spletni aplikaci-
ji Zdravje v občini, se zgornjesavinjske občine 
uvrščajo med lokalne skupnosti, ki so blizu slo-
venskega povprečja. Primerjava podatkov, ob-
javljenih v omenjeni aplikaciji za obdobje 2016-
2019, glede bolniške odsotnosti delovno aktiv-
nih prebivalcev v koledarskih dnevih kaže, da 
so edino Gornjegrajci po številu dni na bolniš-
ki vsa štiri leta presegali slovensko povprečje, 
medtem ko so Solčavani edini, ki imajo vsa štiri 
leta nižje število bolniških odsotnosti v koledar-
skih dnevih, kot je slovensko povprečje. 
LUČANI IN MOZIRJANI KREPKO NAD 
SLOVENSKIM POVPREČJEM
Podatki Zdravje v občini 2019 kažejo, da je 
bolniška odsotnost delovno aktivnih prebival-
cev v Sloveniji trajala povprečno 15,3 dni, v Lu-
čah in Mozirju 19,4 dni, v Solčavi pa 13,8 dni. Za-
nimiv je tudi podatek, da je bolniška odsotnost 
vsa štiri leta konstantno upadala v občini Gornji 
Grad, konstantno pa naraščala v občinah Solča-
va, Mozirje in Rečica ob Savinji.
70 ODSTOTKOV SLOVENCEV POGOSTO POD 
STRESOM
Leta 2013 je tretja panevropska javnomnenj-
ska raziskava o varnosti in zdravju pri delu po-
kazala, da preko 70 odstotkov Slovencev oce-
njuje, da so v službi zelo ali dokaj pogosto pod 
stresom. V preostalih članicah je bilo povprečje 
51 odstotkov. Novejši podatki kažejo, da se je v 
nekaterih gospodarsko najbolj razvitih članicah 
število bolniških odsotnosti zaposlenih zaradi 
psiholoških težav v zadnjem desetletju več kot 
podvojilo. V Sloveniji takšnega skoka ni zaznati. 
IZGORELOST STRMO NARAŠČA
Podatki NIJZ kažejo, da je bolniških odsotnosti 
zaradi izgorelosti relativno malo, a število v zadnjih 
letih strmo narašča. Če je bilo leta 2007 zabeleže-
nih le 38 primerov bolniških odsotnosti zaradi izgo-
relosti, je bilo stanje deset let kasneje (2017) pov-
sem drugačno, statistika je namreč zabeležila 647 
primerov bolniške zaradi izgorelosti. Da je na pojav 
treba gledati resno, opozarja tudi ekonomija. Stro-
ški, povezani z zmanjšano produktivnostjo zapo-
slenih zaradi duševnih bolezni v Evropski uniji, so 
že leta 2007 znašali 136,3 milijarde evrov. Večina je 
bila povezanih z depresijo in anksioznostjo.
Tatiana Golob
Savinjske novice št. 18, 3. maj 2019 5
Aktualno, Iz občin
GORNJI GRAD
Občina v odkup strelišča in zemljišča na Smreki
Strelišče v Zagradišču bo po odkupu v lasti Občine Gornji Grad, zanj bo upravitelj plačeval 
najemnino. (Foto: Štefka Sem) 
27 tisoč evrov
bo Občina Gornji Grad odštela za 
odkup strelišča.
ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM NAZARJE
Programe z izgubo ukinjajo, koncesija za ortodonta
Župani in županji, člani sveta ustanoviteljic 
Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Na-
zarje, ter vodstvo zavoda, ki so ga predstavljali 
direktorica Darja Es, pomočnik direktorice Mi-
tja Ločičnik in računovodja Rok Žunter, so na 
zadnji seji odločali o več pomembnih zadevah 
za paciente v Zgornji Savinjski dolini.
UKINITEV PULMOLOGIJE IN RENTGENA
Glede na to, da je zdravstveni dom globoko v 
rdečih številkah, je svet zavoda, v skladu s sana-
cijskim načrtom, predlagal ukinitev programov 
pulmologija in rentgensko slikanje, ki prinašata 
izgubo. Člani sveta ustanoviteljic so se s predlo-
gom strinjali, na pobudo računovodje Roka Žu-
nterja pa so se lotili še odločanja o programih 
psihiatrija, logopedija in ortodontija.
KONCESIJA ZA ORTODONTIJO 
Esova je menila, da bi bilo dobro obdržati 
vsaj ortodontijo in logopedijo, toda zdravniki, 
ki delo opravljajo po podjemni pogodbi, ne že-
lijo pristati na plačilo, ki jim po zakonu pripa-
da, ampak zahtevajo več in ta razlika jim pri-
naša izgubo. Župani in županji so se odločili, 
da se za ortodontijo razpiše koncesija, za osta-
la dva programa pa se Esova z izvajalci posku-
si dogovoriti, da bi delali v okviru cen, ki jih po-
kriva Zavod za zdravstveno zavarovanje Slove-
nije. V nasprotnem primeru se z njimi pogod-
ba prekine. V primeru prekinitve sodelovanja, 
je opozorila Esova, postopek traja nekaj časa, 
bo pa sprožila ustrezne postopke, če dogovori 
ne bodo uspešni.
TEŽAVE Z MRLIŠKO PREGLEDNIŠKO 
SLUŽBO
Občine so dolžne skrbeti tudi za izvajanje 
mrliško pregledniške službe. Ker je zaradi po-
manjkanja zdravnikov v zdravstvenem domu ne 
morejo več zagotavljati, so se že na prejšnji se-
ji dogovorili, da bodo za izvajanje dejavnosti po-
delili koncesijo. Ker postopkov še niso pričeli, 
bo problem z zagotavljanjem te službe po 1. ma-
ju, saj nujna medicinska pomoč z zdravnikom 
iz Velenja tega ne bo opravljala. Največjo teža-
vo predstavljajo nočni čas, vikendi in prazniki. 
Na pobudo županov bo zdravstveni dom zača-
sno oddal dejavnost pregledov, ki jo bo opravljal 
izvajalec, ki bo izbran na razpisu.
Štefka Sem
Občina Gornji Grad bo kmalu postala lastnica 
strelišča v Zagradišču, na pobudo župana Toni-
ja Špeha pa bo za potrebe Komunale Gornji Grad 
odkupila tudi zemljišče in proizvodno halo na 
območju Smreke. Občinski svetniki se strinjajo.
ODKUP NAČRTOVAL ŽE OGRADI
Strelišče v Zagradišču je bilo v postopku de-
nacionalizacije vrnjeno ljubljanski nadškofiji, 
del, kjer stoji lovski dom, pa je v lastništvu Skla-
da kmetijskih zemljišč. Občina je že v mandatu 
prejšnjega župana Stanka Ogradija podpisa-
la dogovor o zaključku denacionalizacije ter se 
dogovarjala o odkupu. Parceli v velikosti 7.000 
kvadratnih metrov je uporabljala Lovska druži-
na Gornji Grad kot strelišče.
UPRAVITELJ STRELIŠČA ŠE NI ZNAN
Tako občina kot nadškofija sta najeli svojega 
cenilca. Ker sta se ceni za kvadratni meter zem-
ljišča precej razlikovali, so za končno ceno dolo-
čili povprečje med obema. Za obe parceli bo ob-
čina odštela nekaj manj kot 27 tisoč evrov, vlo-
žek pa bo dobila nazaj z najemnino od upravite-
lja strelišča. Kdo bo to, bo predmet dogovora, saj 
strelišče poleg Lovske družine Gornji Grad upo-
rabljata še tamkajšnje strelsko društvo in Strel-
ski klub Menina. V zadnjem letu je bilo zaznati 
nekaj trenj med uporabniki, zato bo občina up-
ravitelja določila na osnovi dogovora z vsemi 
tremi organizacijami.
ODKUP SMREKINE HALE ZA POTREBE 
KOMUNALE
Župan Toni Špeh je od Gozdnega gospodar-
stva Slovenj Gradec, ki je bilo ob stečaju Smre-
ke večinski lastnik, pridobil ponudbo za odkup 
zemljišča s halo, ki je edino še naprodaj na ob-
močju Smreke. Župan je načrt, da občina odkupi 
zemljišče in ga da v uporabo gornjegrajski Ko-
munali, predstavil občinskim svetnikom. Kot je 
povedal, bi bilo na novi lokaciji dovolj prosto-
ra za vse stroje in naprave, s katerimi razpola-
ga Komunala in so sedaj shranjeni na več raz-
ličnih lokacijah. V hali bi zaposleni sami uredili 
pisarniške prostore, sedanje poslovne prostore 
pri šoli pa bi prodali. 
TURISTIČNI KRAJ MORA BITI UREJEN
Župan poudarja, da če želi biti Gornji Grad tu-
ristični kraj, je potrebno poskrbeti tudi za ureje-
nost. Pred časom so s tem namenom umakni-
li ekološki otok pri bencinski črpalki, kjer so ob-
čani neorganizirano odlagali smeti in s tem kva-
rili izgled kraja. Županov predlog je pri svetnikih 
naletel na odobravanje, zato bo občina pristopi-
la k izvedbi dogovorov za odkup.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 18, 3. maj 2019
6
Iz občin
OSREDNJA SLOVESNOST V POČASTITEV PRAZNIKA OBČINE MOZIRJE 
Zlate plakete za ženske, ki Mozirje nosijo v srcu
Prejemniki občinskih priznanj in nagrade (z leve) Alya Omladič, Sonja Herman Robnik, Urša 
Zgojznik in predsednik mlajevcev Marjan Orel z županom Ivanom Suhoveršnikom. 
(Foto: Benjamin Kanjir) 
Zlato plaketo s priznanjem 
Občine Mozirje so prejele:
- Alya Omladič, tudi izven slovenskih meja 
priznana pevka, ki se s petjem ukvarja od leta 
2000. Od takrat je nanizala vrsto uspešnic, za 
njo je veliko koncertov in odmevnih projektov. 
- Urša Zgojznik, ki je svoje življenje zapisa-
la ekološkemu aktivizmu. Je pobudnica mnogih 
očiščevalnih akcij, med drugim prve vseslo-
venske akcije Očistimo Slovenijo leta 2010. Le-
ta 2018 je postala Slovenka leta.
- Sonja Herman Robnik, ki kot patronažna 
sestra srce in dušo razdaja novorojenčkom in 
ostarelim ter bolnim občanom občine Mozirje. 
Patronažno službo vestno opravlja že več kot 
30 let. 
Denarno nagrado Občine Mozirje je pre-
jelo Etnografsko društvo Mlajevci Mozirje, ki 
skrbi za postavljanje mlajev ob različnih prilo-
žnostih in dogodkih, vsako leto pa poskrbijo tu-
di za praznično decembrsko okrasitev Mozirja.
OBČINSKI SVET OBČINE REČICA OB SAVINJI
Novi rečiški podžupan je Ivan Kramer
100 evrov
bo znašala taksa za obravnavo sprememb 
prostorskega načrta.
Člani rečiškega občinskega sveta so na zad-
nji seji sprejeli številne sklepe, ki se tičejo ob-
činskega prostorskega načrta, javnih razpi-
sov za društva, komunalnih storitev, cestne in-
frastrukture in financiranja Zgornjesavinjske-
ga zdravstvenega doma Nazarje. Računovodki-
nja Irena Štorgel je predstavila poslovanje pro-
računa v lanskem letu, županja Ana Rebernik 
pa je za podžupana imenovala Ivana Kramerja.
STO EVROV ZA OBRAVNAVO SPREMEMB 
PROSTORSKEGA NAČRTA
Po novem bodo občani, ki bodo zahteva-
li obravnavo pobude za spremembe občinske-
ga prostorskega načrta (OPN), primorani plača-
ti takso v višini 100 evrov. Plačilo takse bo tako 
pogoj, da bo do obravnave prišlo. 
SPREJELI LETNE PROGRAME ZA DRUŠTVA
Občinski svet se je seznanil s potekom javne 
razgrnitve občinskega prostorskega načrta. Sve-
tniki so sprejeli letne programe za izvajanje špor-
ta, kulture, turizma in dejavnosti ostalih društev, 
ki delujejo znotraj občine. Občina bo za vse sku-
paj namenila slabih 37 tisoč evrov. Svetnicam in 
svetnikom je bil predstavljen elaborat izvajanja 
komunalnih storitev Komunale Mozirje. Cene teh 
storitev ostajajo na ravni preteklih let.
NOVE PRIORITETE V SKLOPU INVESTICIJSKIH 
VLAGANJ
Svetovalec za javno infrastrukturo Rok Ja-
mnikar je predstavil nove prioritete pri investi-
cijskih vlaganjih na področju izvajanja rednega 
vzdrževanja in obnavljanja lokalnih cest, javnih 
poti in drugih prometnih površin v občini. Poleg 
obstoječih sta dodani dve, in sicer odsek Reči-
ca (kapela) – Novo naselje in Rečica – Novo na-
selje, ulica C.
74 TISOČAKOV ZA ZGORNJESAVINJSKI 
ZDRAVSTVENI DOM
Županja je predstavila sredstva, ki jih mo-
ra občina zagotoviti za poslovanje Zgornjesa-
vinjskega zdravstvenega doma Nazarje. V leto-
šnjem letu bodo namenili dobrih 53 tisoč evrov 
za poplačilo dolga, slabih 11 tisoč evrov za novo 
reševalno vozilo in dobrih 10 tisoč evrov za grad-
njo prizidka.
Primož Vajdl
NAGRAJENCI USPEŠNI VSAK NA SVOJEM 
PODROČJU
Zlate plakete s priznanjem Občine Mozirje 
so tokrat romale v roke treh žensk: pevke Alye, 
ekologinje Urše Zgojznik in patronažne sestre 
Sonje Herman Robnik. Denarno nagrado so 
prejeli mozirski mlajevci. 
VELIKO PROJEKTOV
Slavnostni govornik je bil župan Ivan Suho-
veršnik. Ozrl se je na prehojeno pot od lanskega 
praznika in izpostavil v tem času izvedene pro-
jekte. Med slednjimi je še kot posebej pomembne 
omenil sanacijo Šmihelske ceste in več plazov, 
sanacijo in celostno ureditev pokopališča ter re-
Osrednja slovesnost v počastitev letošnjega 
praznika Občine Mozirje je potekala v sredo, 24. 
aprila, v mozirskem kulturnem domu. Župan Ob-
čine Mozirje Ivan Suhoveršnik je podelil tri zla-
te plakete s priznanjem in denarno nagrado po-
sameznicam in društvu, ki s svojim delom pri-
spevajo k razpoznavnosti kraja daleč izven ob-
činskih meja.
LEP KULTURNI PROGRAM
Za kulturni program so tokrat poskrbeli člani 
Kulturnega društva Nagelj Lepa Njiva. Barbara 
Vajdl in Matej Matko sta povezovala dogodek, 
štirje prijatelji so prepevali, člani dramske sekci-
je pa so deklamirali izbrano poezijo. 
konstrukcijo Delejevega jezu z ribjo stezo na Savi-
nji. Med projekti v teku je nanizal gradnjo turistič-
no-informacijskega centra, menjavo vodovodne-
ga sistema v Loke in gradnjo parkirišč za kultur-
nim domom, pripravlja se druga faza širitve čistil-
ne naprave, sanacija Praprotnikove ulice in izbira 
izvajalca za gradnjo krožišča pri šoli. Letos naj bi 
se pričela tudi gradnja krožišča v Preseki. 
Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 18, 3. maj 2019 7
Iz občin, Organizacije
OBČINSKI SVET LJUBNO 
Odločitev o subvencioniranju omrežnine preložena
Andrej Ermenc je povedal, da je pitna voda 
na Ljubnem ustrezne kakovosti, izdatnost 
vodnih virov pa zadostna. (Foto: Marija 
Lebar) 
Občinski svet Ljubno se je na zadnji seji 
seznanil z elaboratom, ki ga je pripravilo Javno 
podjetje Komunala Mozirje, svetnikom pa ga 
je predstavil direktor Andrej Ermenc. Elaborat 
obravnava oblikovanje cen oskrbe s pitno vo-
do, odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Sve-
tniki so se odločili, da bodo o višini subven-
cioniranja omrežnine za omenjene dejavnosti 
s strani občine odločali po izteku poskusnega 
obratovanja nove čistilne naprave.
OMREŽNINA JE PRIHODEK OBČINE 
Glede na to, da je v občinskem svetu več 
novih svetnikov, je Andrej Ermenc najprej na 
kratko predstavil uredbo, ki določa oblikova-
nje cen, in pojasnil, da so cene na položnicah 
sestavljene iz stroškov oskrbe z vodo, odvaja-
nja in čiščenja vode, ki so prihodek Komuna-
le, in iz omrežnine, ki jo Komunala prenakazu-
je občini. Občina iz zbranih sredstev izvaja in-
vesticije in vzdrževanje javnega vodovodnega 
in kanalizacijskega omrežja. Ermenc je še raz-
ložil, zakaj tisti, ki niso priključeni na kanali-
zacijski sistem, kljub temu plačujejo okoljsko 
dajatev.
MANJŠE SPREMEMBE CEN
Ker je bila glede na predračunsko ceno za 
letos za izvajanje storitev razlika nižja od deset 
odstotkov, Komunala ne predlaga povišanja 
cen. Razlike pa so nastale pri izračunu omre-
žnine, kjer se za omrežnino za oskrbo z vodo 
predlaga povišanje za 90 centov za standardni 
priključek. Pri omrežnini za odvajanje odpadne 
vode je predlagano znižanje cene za 43 centov, 
za čiščenje odpadnih voda pa se sprememba 
omrežnine zaenkrat ne predlaga. 
Občina Ljubno občanom že več let zagota-
vlja subvencijo omrežnine, vendar se subven-
cija postopoma znižuje. Kolikšen bo odstotek 
subvencije za naprej, bo občinski svet dokonč-
no odločil po zaključku poskusnega obratova-
nja čistilne naprave. 
Marija Lebar
SLOVESNOST OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU V MOZIRJU
Ponos naših prednikov moramo v sebi nositi tudi mi
Alojz Plaznik je spomnil na težke čase, ki so 
privedli do ustanovitve Osvobodilne fronte.  
Učenci OŠ Mozirje so navdušili občinstvo z 
recitacijami, petjem, glasbo in plesom. 
Na večer pred praznovanjem dneva upora proti 
okupatorju je mozirska organizacija Združenja bor-
cev za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline prip-
ravila tradicionalno proslavo v počastitev omenje-
nega praznika. Slavnostni govornik je bil Alojz Pla-
znik, zbrane pa sta nagovorila tudi župan občine 
Mozirje Ivan Suhoveršnik in predsednica mozirske 
borčevske organizacije Stanislava Borovšak.
POMEMBNOST PREŠERNOVE POEZIJE ZA 
BORCE NOB
Slovensko himno so za začetek zapeli pevci me-
šanega pevskega zbora upokojencev in invalidov 
Mozirje pod taktirko Matjaža Železnika. Nato je na 
pomembnost Prešernove poezije za borce v naro-
dnoosvobodilnem boju v svojem nagovoru opozo-
rila Stanislava Borovšak, ki še hrani knjižico Pre-
šernovih pesmi, ki sta jo iz vojne vihre prinesla nje-
na starša. 
SLOVENCI DO DANES ŠE NISMO OPROSTILI 
DRUG DRUGEMU
O tem, kako ponosni so bili naši predniki na os-
vobojeno domovino, je spregovoril Ivan Suho-
veršnik in poudaril, da moramo ta ponos v sebi 
nositi tudi mi. Na težke čase, ki so privedli do usta-
novitve Osvobodilne fronte, in na aktiven odpor 
proti okupatorju je v svojem govoru spomnil Alojz 
Plaznik. Ob koncu je poudaril, da smo Slovenci us-
peli oprostiti narodu, ki nas je takrat okupiral, žal pa 
do danes nismo oprostili drug drugemu in prizna-
li krivice, narejene tekom vojne, ter se znova začeli 
pogovarjati kot en narod. Dolžnost potomcev nes-
rečne generacije, ki je trpela v vojni, je spominjati 
mlado generacijo na tisti čas in ključne dogodke, ki 
so prispevali k temu, da danes živimo v samostoj-
ni, svobodni državi.
Z DOMOLJUBNIMI MISLIMI BOGATO DRUŽENJE
V kulturnem programu so se na odru zvrstili 
številni nastopajoči. Poleg pevcev so z recitacija-
mi, petjem, glasbo in plesom občinstvo navdušili 
učenci Osnovne šole Mozirje. Velik aplavz so poželi 
tudi člani vokalne skupine Kitarakon, na kitarah in 
vokalih Vera Koren in Jelka Žlaus ter na kontraba-
su Jože Žlaus. Z deklamacijami slovenske poezi-
je je večer obogatila povezovalka programa Olga 
Kladnik. Kot že leta doslej je druženje, bogato z do-
moljubnimi mislimi, v zaključeno celoto z venčkom 
skladb zaokrožila Godba Zgornje Savinjske doline. 
Tekst in foto: Tatiana Golob
Savinjske novice št. 18, 3. maj 2019
8
Iz občin, Organizacije
OBČINSKI SVET NAZARJE
Muzej Vrbovec lani vsebinsko 
in finančno pozitivno
SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA, OBČINSKI ODBOR LUČE
Niko Bezovnik ostaja prvi mož 
SDS v Lučah
Niko Bezovnik 
OTVORITEV TURISTIČNO INFORMACIJSKEGA CENTRA MOZIRJE
Mozirje – vezni člen med 
spodnjo in Zgornjo Savinjsko 
dolino
Direktorica Slovenske turistične organizacije Maja Pak je županu 
Ivanu Suhoveršniku zaželela veliko uspeha na področju turizma. 
(Foto: Benjamin Kanjir)
Strategija razvoja Mozirja na prvo 
mesto postavlja turizem. Kljub te-
mu kraj, ki ga letno obišče več kot 
50 tisoč obiskovalcev, doslej ni imel 
pravega turistično informacijskega 
centra (TIC), ki bi obiskovalcem nu-
dil kvalitetne informacije in storitve. 
To se sedaj, mnogi pravijo končno, 
spremenja, kajti v četrtek, 25. aprila, 
je bila otvoritev novozgrajenega TI-
C-a pri avtobusni postaji.
VEČINA SREDSTEV ZA IZGRADNJO 
PRIDOBLJENA NA RAZPISU LAS
V Mozirju je TIC pred leti že delo-
val, lociran pa je bil v pritličju uprav-
nega centra. Prostor je bil preveč 
oddaljen od regionalne ceste, pre-
malo viden in tudi premalo izkori-
ščen. Z izgradnjo krožišča pri avto-
busni postaji se je pokazalo primer-
nejše mesto za postavitev tovrstne-
ga objekta. Občina se je prijavila na 
razpis LAS in skupaj z Občino Ljub-
no uspela pridobiti potrebna finanč-
na sredstva. 
JASMINA ROTER JAGER PRINAŠA 
ZNANJE IN IZKUŠNJE
Gradnja je hitro stekla, imeno-
vana pa je bila tudi komisija, ki je 
vodila razpis za izbiro izvajalca. Še 
pred tem so člani komisije oblikova-
li pogoje, ki naj bi jim zadostil izbra-
ni izvajalec. Na javni razpis je pris-
pelo pet vlog, kot najprimernejša 
pa je bila ocenjena prijava Jasmi-
ne Roter Jager, ki bo TIC upravlja-
la pod okriljem Zavoda za izobraže-
vanje, kulturo, šport in turizem Tri je-
zera Braslovče. Roter Jagrova s sa-
bo prinaša znanje in izkušnje, ki ji 
bodo pomagale postaviti TIC Mozir-
je »na noge«.
TURIST DANES NE POTREBUJE 
SAMO LEŽIŠČA
Vabilu na odprtje centra se je od-
zvala tudi Maja Pak, direktorica Slo-
venske turistične organizacije. V na-
govoru je dejala, da »Mozirje s po-
stavitvijo TIC-a postaja izredno po-
membna vstopna točka v Zgornjo 
Savinjsko dolino, hkrati pa povezo-
valni člen med spodnjo in Zgornjo 
Savinjsko dolino. Mozirje s tem po-
staja sodobna destinacija, ki se za-
veda, da turist danes ne potrebu-
je samo ležišča, ampak tudi kako-
vostno informacijo in odlično doži-
vetje.«
ZADOVOLJNA ŽUPANA
Pozdravne besede sta zbranim 
namenila tudi župana občin Mozirje 
in Ljubno Ivan Suhoveršnik in Fra-
njo Naraločnik, ki sta izrazila zado-
voljstvo, da je projekt uspešno rea-
liziran. Za kulturno popestritev do-
godka so poskrbeli učenci OŠ Mo-
zirje in članici KUS Potovke.
Benjamin Kanjir
Direktorica Muzeja gozdar-
stva in lesarstva Vrbovec Nazar-
je Barbara Šoster Rutar je na 
nedavni seji nazarskim občin-
skim svetnikom predstavila po-
ročilo o delovanju muzeja v letu 
2018. Svetniki so bili mnenja, da 
je delovanje muzeja v okolju opa-
zno, sodelovanje z drugimi usta-
novami in društvi zelo dobro, po-
zitivni pa so tudi finančni rezul-
tati tega javnega zavoda. 
PESTRA MUZEJSKA DEJAVNOST
Prvenstvena naloga je mu-
zejska dejavnost na področju 
gozdarstva in lesarstva, kateri 
posvečajo veliko pozornost. Lani 
so nadaljevali z zbiranjem zgodb 
in pričevanj prebivalcev o prete-
klosti te dejavnosti v dolini. Tako 
v okviru andragoške kot pedago-
ške muzejske dejavnosti so prip-
ravili več razstav, predavanj, uč-
nih ur, Ostruškovih delavnic in 
doživljajskih predstav ter kviz za 
šolarje. 
TUDI PROMOCIJA TURIZMA 
V okvir muzeja Vrbovec sodi 
tudi turistični informacijski cen-
ter (TIC) za občino Nazarje in iz-
vajanje nekaterih turističnih de-
javnosti. Barbara Šoster Rutar je 
izpostavila zlasti prireditvi Sre-
dnjeveška gostija na gradu Vrbo-
vec in Volčje noči. Med ostalimi 
dejavnostmi je omenila pripravo 
napisov in fotografskega gradiva 
za nove table o zgodovini gradu 
Vrbovec.
Marija Lebar
Lučki občinski odbor Slovenske 
demokratske stranke (SDS) je na 
volilnem občnem zboru, ki se ga 
je udeležila tudi poslanka v Držav-
nem zboru Republike Slovenije Na-
da Brinovšek, za predsednika po-
novno izvolil Nika Bezovnika. Be-
zovnik tako ostaja na čelu odbora 
še tretji mandat. 
ODLIČEN REZULTAT NA LANSKIH 
LOKALNIH VOLITVAH
V poročilu, ki ga je podal, je Be-
zovnik poudaril, da je odbor delo-
val dobro tako na državnem kot 
na občinskem političnem parke-
tu. Rezultat tega dela je odličen re-
zultat na lanskih lokalnih volitvah, 
ko so dobili štiri predstavnike v ob-
činskem svetu. Po Bezovnikovem 
mnenju omenjeni rezultat jasno 
kaže, da so volivci opazili, da člani 
odbora zagovarjajo tiste projekte, 
ki so nujni za razvoj lokalne skup-
nosti, imajo prava stališča in s svo-
jim glasom predstavljajo večinsko 
mnenje. 
PRIZNANJE ZA POSEBNE 
DOSEŽKE
Odličen volilni rezultat ni ostal 
neopažen niti pri vodstvu stranke. 
Predsednik SDS Janez Janša je od-
bor nagradil s priznanjem za poseb-
ne dosežke, ki so ga prejeli na slav-
nostni akademiji ob 30-letnici stran-
ke. Ob zaključku občnega zbora je 
zbrane nagovorila še državnozbor-
ska poslanka Nada Brinovšek, ki je 
orisala politično situacijo v državi in 
odgovorila na več vprašanj. 
Tekst in foto: Marija Šukalo
Savinjske novice št. 18, 3. maj 2019 9
Organizacije
AGRARNA SKUPNOST KAČJEK LUČE
Zahtevno in zamudno urejanje članske evidence
Predsednik agrarne skupnosti Jože Breznik 
je za letošnje leto napovedal ureditev nekaj 
vlak in razgovore z mejaši. (Foto: Marija 
Šukalo) 
OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO
Spomin na pogum gospodarja Borsečnikove domačije
Udeleženci pohoda z gostiteljema in rečiško županjo Ano Rebernik pri obeležju, ki ga je na 
Borsečnikovi domačiji postavilo združenje veteranov. (Foto: Staš Nadlučnik)
KNJIŽNICA MOZIRJE
Najbolj brane knjige v 
aprilu
ODRASLI: 
Justinek, Terezija: Poročno darilo, Me-
deiros, Teresa: Tvoja do jutra, Tarkington, 
Booth: Mogočni Ambersonovi, Garwood, 
Julie: Ko pride pomlad, Golob, Tadej: Jeze-
ro, Sparks, Nicholas: Z vsakim dihom, Mo-
riarty, Liane: Vse za ljubezen, Suokupová, 
Petra: Pod snegom, Clement, Jennifer: 
Molitve za ugrabljene, Golob, Tadej: Leni-
nov park. 
V Agrarni skupnosti Kačjek Luče je več 
let, kot je povedal predsednik Jože Breznik, 
vladalo »mrtvilo«. Največji razlog za takšno 
stanje je dejstvo, da je veliko število lastni-
kov nepremičnin umrlo, potomci pa po za-
puščinskih postopkih niso uredili prenosa 
lastništva. Da bi ugotovili, koliko je članov, 
ki bi želeli še sodelovati v agrarni skupnos-
ti, in kakšno je dejansko stanje gozdov, trav-
nikov ter drugih površin, ki pripadajo čla-
nom agrarne skupnosti, so lani pripravili ob-
čni zbor. 
UREJANJE ČLANSKE EVIDENCE TUDI LETOS IN 
PRIHODNJE LETO
Pri iskanju lastnikov oziroma njihovih potom-
cev jim je pomagal odvetnik Ivan Andrej Krba-
vac, sodelovali pa so tudi člani agrarne skup-
nosti. Ker je delo zelo zahtevno in zamudno, se 
bo nadaljevalo tudi v letošnjem in prihodnjem 
letu. 
SANIRALI ŠKODO PO VETROLOMU
Zemljišča agrarne skupnosti so se v preteklo-
sti izkoriščala brez ustrezne odločitve članov, 
zato so z uporabnikom sklenili najemno pogod-
bo. Območje, ki se razprostira na 530 do 1.090 
metrov nadmorske višine in ima funkcijo varo-
vanja gozdnih zemljišč ter naravnih vrednot, je v 
preteklem letu prizadel vetrolom. S pomočjo re-
virnega gozdarja in članov skupnosti so škodo 
uspešno sanirali. Preteklo leto so izkoristili tudi 
za izobraževanje, kako poteka pravno formalno 
pravilno delo skupnosti. 
SODELOVALI BODO Z ZAVODOM ZA GOZDOVE
V letošnjem letu bodo povečali obseg sode-
lovanja s predstavniki Zavoda za gozdove Slo-
venije. Od njih pričakujejo strokovno pomoč pri 
gospodarjenju z gozdovi. Urediti nameravajo 
nekaj gozdnih vlak in opraviti razgovore z me-
jaši. 
Marija Šukalo
Območno združenje veteranov vojne z Slove-
nijo Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline je v so-
boto, 13. aprila, organiziralo četrti pohod h kme-
tiji Borsečnik v Poljanah nad Rečico ob Savinji, 
kjer je bilo v času osamosvajanja Slovenijo taj-
no skladišče orožja oddelka za ljudsko obrambo 
in oddelka za zveze takratne občine. 
PRED TREMI DESETLETJI …
Skoraj trideset let je že od takrat, ko so usluž-
benci takratnega oddelka za ljudsko obrambo 
Skupščine občine Mozirje stopili pred gospo-
darja Borsečnikove domačije Petra Brezovnika 
in ga prosili, če bi lahko na tej lokaciji skrili orož-
je njihovega oddelka in oddelka za zveze. Peter 
je pristal, orožje je celo sam pripeljal iz nazar-
skega samostana, prvotno dogovorjenih štiri-
najst dni pa se je potem raztegnilo na pol leta.
VARNOST LASTNE DOMAČIJE POSTAVIL NA 
KOCKO 
Poleg gospodarja sta samo še žena Olga in 
oče Jože vedela, kaj se skriva v zamaskiranih 
zabojih v kotu delavnice. Kaj bi se zgodilo, če 
bi jugoslovanska armada orožje našla, danes 
Peter Brezovnik niti noče razmišljati. Na kon-
cu se je vse dobro izšlo, zaradi poguma posa-
meznikov, kot je on, pa smo v vojni za Sloveni-
jo zmagali.
ZAKLJUČEK POHODA V DRUŽABNEM DUHU
Udeležence pohoda sta na cilju pohoda na-
govorila predsednik veteranskega združenja 
Maks Slatinšek in županja Občine Rečica ob 
Savinji Ana Rebernik, član združenja Anton 
Blatnik pa je recitiral dve pesmi Rudolfa Ma-
istra. Sledilo je družabno srečanje in streljanje 
z zračno puško.
KF 
Savinjske novice št. 18, 3. maj 2019
10
Kultura, Zgodovina
VELIKONOČNI KONCERT GODBE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE V GORNJEM GRADU
Veličastno glasbeno doživetje v gornjegrajski katedrali
Tradicionalni velikonočni koncert Godbe Zgornje Savinjske doline v Gornjem Gradu so tokrat 
obogatili člani New Swing Quarteta. (Foto: Barbara Rozoničnik) 
DOMOZNANSKI VEČER V MUZEJU VRBOVEC Z DR. PETROM WEISSOM
O Orožnovem raziskovanju Zadrečke doline
Dr. Peter Weiss je v razgovoru z Vladimiro Planovšek razkril veliko zgodovinskih zanimivosti 
z območja spodnjega Zadretja. (Foto: Tatiana Golob) 
V letu 2019 obeležujemo 200. obletnico 
rojstva duhovnika in zgodovinarja Ignaca Oro-
žna, ki je v letih 1854-1865 služboval kot župnik v 
Mozirju, ob tem pa raziskoval zgodovino štajer-
skih dekanij. V njegovi bogati zapuščini so tu-
di knjige z dragocenimi zgodovinskimi podatki o 
Zgornji Savinjski dolini oziroma o dekaniji Gornji 
Grad in zgodovini župnij naše doline. To je bil tu-
di povod, da je Muzej Vrbovec sredi aprila prip-
ravil domoznanski večer z dr. Petrom Weissom, 
ki je predstavil Orožnove zapise o cerkvah v spo-
dnji Zadrečki dolini.
ŽIVLJENJE IN DELO IGNACA OROŽNA
Zbrane na večeru z naslovom Zgodovi-
nar Ignac Orožen (1819-1900) o cerkvah v spo-
dnjem Zadretju: ob 200. obletnici Orožnovega 
rojstva je pozdravila direktorica muzeja Bar-
bara Šoster Rutar, nato pa je besedo preda-
la Vladimiri Planovšek, ki je vodila pogovor 
z dr. Weissom. Le-ta je najprej predstavil živ-
ljenje in delo zgodovinarja, stolnega prošta in 
apostolskega protonotarja Orožna, nato pa se 
je posvetil njegovemu raziskovanju spodnje 
Zadrečke doline. 
DVE KNJIGI O ZGODOVINI ZADREČKE DOLINE
Kot je povedal dr. Weiss, je Orožen v času 
službovanja v Mozirju naše območje vneto raz-
iskoval, nato pa napisal dve knjigi v nemškem 
jeziku, in sicer prvo o zgodovini benediktinske-
ga samostana v Gornjem Gradu (1140–1473) z ur-
barjem iz leta 1426 in drugo o zgodovini župnij v 
Zgornji Savinjski dolini.
DRAGOCENI PODATKI O KRAJIH, HIŠNIH 
IMENIH IN LASTNIKIH KMETIJ 
Udeleženci domoznanskega večera so med 
drugim izvedeli, da je v omenjenih zapisih hra-
njenih veliko dragocenih podatkov o krajih, hi-
šnih imenih velikih kmetij in o lastnikih teh kme-
tij v Zadretju. Največ od vsega je vredno to, da 
so domača imena zapisana v slovenščini, kar 
nam daje vpogled v naša stara ledinska imena, 
veliko starejša od teh, ki so sedaj v uporabi.
Tatiana Golob
Godba Zgornje Savinjske doline je tudi le-
tos na velikonočni ponedeljek v katedrali sv. 
Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu priredi-
la praznični koncert. Godbeniki so tokrat v gos-
te povabili legendarni New Swing Quartet, ki 
že več kot 50 let navdušuje predvsem z gospel 
glasbo. 
»VESELO NOVICO O VSTAJENJU DELIMO S 
PRIJATELJI …«
V mogočnem ambientu največje baročne ka-
tedrale v Sloveniji so godbeniki pod taktirko To -
maža Podlesnika koncert pričeli s času pri-
merno priredbo Vinka Štrucla Skalovje groba. 
S spremno besedo je poslušalce po bogatem 
glasbenem programu popeljala godbenica An-
dreja Lenko: »Na velikonočni ponedeljek želi-
mo utrditi našo vero v vstalega Kristusa tudi na 
način, da veselo novico o vstajenju delimo s pri-
jatelji in se z njimi veselimo.« 
ŠKOFOVE BESEDE OB PRAZNIKU 
Koncert v gornjegrajski katedrali so iz prvih 
vrst spremljali predsednik Zveze slovenskih 
godb Tone Urbas, župan Občine Gornji Grad An-
ton Špeh, domači župnik Ivan Šumljak, škofijski 
upravitelj Rok Metličar in upokojeni celjski škof 
msgr. dr. Stanislav Lipovšek, ki je prisotnim ob 
prazniku namenil nekaj vzpodbudnih besed. 
GOSPEL GLASBA ZA ŠE LEPŠE PRAZNOVANJE 
VELIKE NOČI
Da je bilo praznovanje še lepše, so godbeniki v 
Gornji Grad povabili člane New Swing Quarteta. Z 
gospel glasbo so Oto Pestner, Marjan Petan, To -
maž Kozlevčar in Dare Hering del programa iz-
vedli sami, dal pa skupaj z zasedbo Godbe Zgor-
nje Savinjske doline, vse do veličastnega zaključ-
ka in stoječih ovacij navdušenega občinstva.
Barbara Rozoničnik
Savinjske novice št. 18, 3. maj 2019 11
Kultura
23. DRUŽINSKO PETJE V MOZIRJU
Ljudsko in duhovno izročilo slovenskih družin
Na 23. Družinskem petju je nastopila tudi družina Šuligoj iz Mozirja. (Foto: Barbara Rozoničnik) 
Sestri Apšner, članici mozirskega društva 
Stopinje, sta redni gostji na družinskih 
pevskih srečanjih.
KONCERT CELJSKEGA GODALNEGA ORKESTRA V CERKVI SV. JURIJA V MOZIRJU
Sedem poslednjih besed našega Odrešenika na križu
Celjski godalni orkester je obiskovalcem koncerta polepšal cvetno nedeljo. 
(Foto: Benjamin Kanjir) 
Na cvetno nedeljo, 14. aprila, je bil v župnijski 
cerkvi sv. Jurija v Mozirju koncert, ki so ga izved-
li člani Celjskega godalnega orkestra pod vod-
stvom Nenada Firšta. Odigrali so delo Josepha 
Haydna Sedem poslednjih besed našega Odre-
šenika na križu. Med posameznimi deli skladbe 
je intervale tišine s prebiranjem evangelijskih 
odlomkov in Psalma 22 zapolnil eden od glas-
benikov, David Zagorc, sicer župnik na Rečici 
ob Savinji.
OZADJE SEDMIH POSLEDNJIH BESED NAŠEGA 
ODREŠENIKA NA KRIŽU
Avstrijski skladatelj Joseph Haydn je naroči-
lo za to delo prejel okrog leta 1785. Novi pasijon, 
torej poročilo o Jezusovem trpljenju in smrti, je 
bil namenjen katedrali v Cadizu. Tam je bil obi-
čaj, da so vsako leto v postnem času predstavi-
li novo skladbo. Haydn je bil takrat že plodovit in 
priznan skladatelj, zato je tudi dobil to naročilo.
PRELIVANJE MELODIJE POD BAROČNIMI 
OBOKI
Celjski godalni orkester je skladbo iz sedmih 
počasnih stavkov, uvoda in odmevnega zaključ-
ka s potresom po Jezusovi smrti, odigral nadvse 
rahločutno. K popolnemu glasbenemu užitku 
poslušalcev je svoj del prispeval tudi sakralni 
prostor, saj se je melodija kar prelivala pod ba-
ročnimi oboki. 
Benjamin Kanjir
V organizaciji Kulturno prosvetnega društva 
Jurij je v kulturnem domu v Mozirju v nedeljo, 14. 
aprila, potekalo 23. Družinsko petje. Narodopisne 
prireditve, ki je tudi tokrat sovpadala s praznova-
njem jurjevega - mozirskega občinskega prazni-
ka, so se udeležile družine in družinski sestavi iz 
vse Slovenije in zamejstva.
LETOS TUDI DUHOVNA LJUDSKA PESEM
Poleg druženja družin, ki negujejo in ohranja-
jo slovensko pevsko izročilo, je namen prireditve 
dati ljudski pesmi mesto tudi v današnjem času. 
Nastopajoči, med katerimi se nekateri prireditve 
redno udeležujejo že vrsto let, so tokrat v svoj 
program vključili tudi duhovno ljudsko pesem. Po 
besedah voditelja prireditve Jurija Repenška je 
prav, da se pesem in prave vrednote v družini pre-
našajo s staršev na otroke, ki bodo skrbeli, da iz-
ročilo naših prednikov ne bo usahnilo. 
BOGASTVO MELODIJ, VSEBIN IN NAREČIJ
Poslušalce je nagovoril tudi župan Občine 
Mozirje Ivo Suhoveršnik, ki je izrazil veselje, 
da se vsako leto v tem času v Mozirju zberejo 
družine iz širne Slovenije, ob njihovem petju pa 
lahko vedno znova začutimo bogastvo melodij, 
vsebin in narečij. Med nastopajočimi iz naše bli-
žnje okolice so bile Robnikovi sestri iz Konjske-
ga vrha in sestri Apšner ter družini Šuligoj in Re-
penšek iz Mozirja. 
Barbara Rozoničnik
Savinjske novice št. 18, 3. maj 2019
12
Kultura, Informacije
KNJIŽNICA MOZIRJE
Najbolj brane knjige v aprilu
MLADINA: 
Dahl, Roald: Matilda, Kraljič, Helena: Dve zvezdi, Bone, Mia: Zdra-
vilne zgodbice, Pečjak, Vid: Drejček in trije Marsovčki, Weninger, Bri-
gitte: Mandi, velikonočni zajček, Suhodolčan, Primož: Pica je kralji-
ca, Suhodolčan, Leopold: Skriti dnevnik, Davis, Jim: Garfield na spre-
hodu, Radovanovič, Vesna: Petelinček in sraka, Emiliani, Lucia: Naj-
boljši prijateljici. 
TEMATSKA RAZSTAVA SODOBNO SLIKARSTVO NA POLZELI
Priznanje Blanki Božič za Pletivo 
Blanka Božič (tretja z leve) na odprtju razstave na Polzeli v družbi 
članic Kulturnega društva likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske 
doline Gal. (Foto: osebni arhiv B. Božič) 
SREČANJE LITERATOV V MOZIRJU
Stopinje prijateljstva puščajo sledi na papirju in v srcih
Sonja Lubej (desno) je predstavila delovanje društva Stopinje. 
(Foto: Marija Šukalo) 
Praznik občine Mozirje so obo-
gatili tudi člani Kulturno-umetni-
škega društva Stopinje. V restavra-
ciji Lesnika so v četrtek, 25. apri-
la, pripravili literarno in glasbeno 
srečanje Stopinje prijateljstva. Do-
godek, katerega gostje so bili čla-
ni sekcije Jagodni izbor Društva 
upokojencev Brežice, so posveti-
li dnevu knjige. Pozdravne besede 
literatom je namenila predsednica 
društva Ivana Žvipelj.
»USTVARJAMO VEZI IN STOPAMO 
PO STOPINJAH PRIJATELJSTVA«
O društvu in literarnem ustvarja-
nju članov je spregovorila Sonja Lu-
bej. Pri tem je izpostavila, da KUD 
Stopinje združuje interese ljudi raz-
ličnih starosti na različnih kulturnih 
področjih iz Zgornje Savinjske doli-
ne in širše. »Na literarnih druženjih 
ustvarjamo vezi in stopamo po sto-
pinjah prijateljstva, ki bodo pustile 
sledi na papirju in v naših srcih. Te so 
stkane s pomočjo besed in glasbe,« 
je med drugim povedala Lubejeva. 
LITERATI O LJUBEZNI, NARAVI, 
DOMOVINI IN OSEBNIH DOŽIVETJIH
V nadaljevanju so nastopajoči pre-
birali svojo poezijo in odlomke iz lite-
rarnih del. Tokrat so »svoja srca odprli 
in se razgalili« Franc Jurkovnik, Ber-
ta Vasle, Janko Rošelj, Božena Tan-
šek, Vera Kumprej, Valentin Deže-
lak, Ivana Žvipelj in Ian Žvipelj. V 
svojih delih so spregovorili o ljubezni, 
naravi, domovini in osebnih doživetjih. 
Za popestritev dvournega druženja je 
z instrumentalnimi vložki in petjem 
poskrbel Damjan Žvipelj.
NASMEH ŽIVEMU VEČ KOT POTOK 
SOLZA ZA UMRLIM
Tudi gostje iz Brežic so se predsta-
vili s svojimi literarnimi deli. Iz njih 
je bilo mogoče razbrati, da je smi-
sel življenja v drugačnosti ljudi. Na-
smeh živemu človeku pomeni več 
kot potok solza za umrlim. Naši veli-
ki literati, kot sta Prešeren in Cankar, 
so nosilci književne plamenice naše-
ga naroda, ki smo jim lahko hvaležni, 
da slovenski narod ne bo nikoli brez-
domec.
Marija Šukalo
Zveza likovnih društev Slove-
nije je na Polzeli v sodelovanju 
z likovno sekcijo tamkajšnjega 
kulturno umetniškega društva 
pripravila tematsko razstavo So-
dobno slikarstvo. Na razpis or-
ganizatorja je prispelo 160 likov-
nih del iz dvanajstih društev, ko-
misija pa je izbrala 51 del, med 
njimi tudi Pletivo Blanke Božič. 
Članica Kulturnega društva li-
kovnih ustvarjalcev Zgornje Sa-
vinjske doline Gal je za omenje-
no delo prejela priznanje. 
PLETIVO UVRŠČENO MED 
NAJBOLJŠA DELA NA RAZSTAVI
Razstava na Polzeli je bila or-
ganizirana v sklopu razstav, ki 
jih Zveza likovnih društev Slove-
nije pripravlja pod okriljem le-
tošnje Zlate palete. Izmed 160 li-
kovnih del, ki so prispela na raz-
pis, je komisija izbrala 51 del s 
tematiko svetlo-temno, oglato-
-zavito in ljubezen. Iz KD likov-
nih ustvarjalcev Zgornje Savinj-
ske doline Gal so poslali 14 del, 
komisija pa je izbrala delo Blan-
ke Božič Pletivo. Avtorica je bi-
la še posebej vesela priznanja, 
ker priča o tem, da je bilo Pleti-
vo uvrščeno med najboljša dela 
na razstavi. 
USTVARJALCI DOBRO 
IZKORISTILI AVTORSKO 
SVOBODO IZRAŽANJA
Oceno razstavljenih del je po-
dal predsednik komisije mag. 
Todorče Atanasov, akademski 
slikar in grafik specialist. Pou-
daril je, da so ustvarjalci dobro 
izkoristili avtorsko svobodo iz-
ražanja, kar se je pokazalo v nji-
hovi izpovednosti, ideji, sponta-
nosti in navdihu. Oblike in bar-
ve, svetloba in sence so posta-
li nosilci slike in vsebine, figu-
rativnost pa se je spremenila v 
različne oblike.
RAZSTAVA NA OGLED DO 
SREDINE MAJA
Razstavo, ki je na ogled na 
gradu Komenda do sredine ma-
ja, je odprl župan občine Polze-
la Jože Kužnik, priznanja, certi-
fikate in zahvale pa je podelila 
predsednica Zveze likovnih dru-
štev Slovenije Klavdija Sitar. 
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 18, 3. maj 2019 13
Kultura, Organizacije
SADJARSKO DRUŠTVO FRANCA PRAPROTNIKA MOZIRJE
Urejajo učni sadovnjak starih sadnih vrst
Franc Ločan je prikazal način 
spomladanskega cepljenja češnje.  
MOZIRSKI GAJ
Opravili simbolično rez vinskih trt 
Simbolično rez modre kavčine so opravili 
Ivan Suhoveršnik, Mihael Fajfar (levo) in 
Jože Tominšek (desno). (Foto: Jože Miklavc) 
NAZARJE
Obisk mladih glasbenikov iz Nove Zelandije 
Člani St. Peter's Euro Tour Banda so skupaj z vokalno skupino Sončnice izvedli nekaj priredb 
slovenskih ljudskih pesmi. (foto: Barbara Rozoničnik) 
V nazarski župnijski cerkvi sv. Marija Nazaret so 
v okviru projekta Emars v nedeljo, 21. aprila, nasto-
pili člani St. Peter's Euro Tour Banda iz Nove Zelan-
dije in pevke vokalne skupine Sončnice. Slišali smo 
maorske ljudske pesmi, skupaj s Sončnicami pa so 
pripravili nekaj priredb slovenskih ljudskih pesmi. 
GLASBENIKI KATOLIŠKE GIMNAZIJE IZ NOVE 
ZELANDIJE
Projekt Emars povezuje glasbenike, ki na različ-
ne načine delijo in bogatijo svoje znanje v čudovi-
tem okolju Term Dobrna. V sklopu projekta so Na-
zarje obiskali mladi vrhunski glasbeniki katoliške 
gimnazije iz Nove Zelandije, ki so se letos odloči-
li obiskati nekaj velikih središč evropske umetno-
sti in glasbe. V Sloveniji so pod vodstvom dirigenta 
Johna Gluysa izvedli dva koncerta skupaj z vokal-
no skupino Sončnice iz Nazarij, ki v aktualnem se-
stavu deluje tri leta pod vodstvom Katje Gruber. 
Barbara Rozoničnik
Sadjarsko društvo Franca Praprotnika Mozirje je 
v aprilu izvedlo načrtovane aktivnosti, med drugim 
so za svoje člane pripravili prikaz cepljenja. V zad-
njem obdobju so opravili še nekaj drugih del v na-
stajajočem učnem sadovnjaku Rožnik.
VEČ KOT 40 PRIMERKOV OD SKORAJ 200 
ZNANIH SADNIH VRST V DOLINI
Ko so pred štirimi leti dobili v najem lo-
kacijo za ureditev učnega sadovnjaka, so se 
nemudoma lotili dela in postopoma pridobi-
li več kot 40 primerkov od skoraj 200 znanih 
sadnih vrst v Zgornji Savinjski dolini. Genski 
material so v sadni drevesnici Tunjice upora-
bili za cepljenje in tako pripravljene sadike 
posadili v Mozirju. 
PRIKAZ CEPLJENJA ČEŠNJE
V učnem delu sadovnjaka, ki so ga sadjarji 
uredili v sodelovanju z mlajšimi družinskimi čla-
ni v akciji Posadi drevo za vnuke, so zaradi ško-
de po divjadi morali nasad sanirati in ga ogradi-
ti z žično ograjo. Ob zadnjem dogodku, dan po 
»črni luni«, je sadjar Franc Ločan prikazal cep-
ljenje češnje na samosevne sadike s cepiči za 
lubje in precep. 
Tekst in foto: Jože Miklavc
V vinogradniškem vrtu Mozirskega gaja so v če-
trtek, 25. aprila, opravili simbolično obrezovanje 
občinske brajde modre kavčine, potomke najsta-
rejše trte na svetu z mariborskega Lenta, in Steyer-
jevih trt dišeči traminec ter radgonska ranina. 
MODRA KAVČINA LANI BOGATO OBRODILA
Po glasbenem uvodu domačega harmonikarja 
Lovra Gostečnika in moškega pevskega zbora Kul-
turnega društva Mozirje se je slovesnost, kot del 
dogajanja ob občinskem prazniku občine Mozirje, 
nadaljevala z nagovori župana Ivana Suhoveršni-
ka, vodje celjskega omizja Evropskega reda vite-
zov vina Jožeta Tominška in vinskega viteza Mi-
haela Fajfarja. 
SOBIVANJE TRT V LEPEM OKOLJU
Za sobivanje trt v lepem hortikulturnem okolju 
Mozirskega gaja se je zahvalil vinski vitez in eden 
najaktivnejših slovenskih vinogradnikov Dani-
lo Steyer, ki skupaj z družino iz Plitvice in doma-
činom Danijem Grudnikom podpira sodelovanje 
ter druženje ljudi, ki širijo vinsko kulturo. 
KOLEKTIVNA REZ VINSKIH TRT
Simbolično rez modre kavčine so opravili Ivo Su-
hoveršnik, Mihael Fajfar in Jože Tominšek, trtama 
dišeči traminec in radgonska ranina pa so odveč-
ne lanskoletne poganjke odstranili Danilo Steyer, 
njegova poslovna partnerja iz Japonske, Ivo Su-
hoveršnik in Mihael Fajfar. Udeleženci dogodka so 
praznično druženje nadaljevali z okušanjem odlič-
nega vina iz Fajfarjeve in Steyerjeve kleti.
Jože Miklavc 
Savinjske novice št. 18, 3. maj 2019
14
SREČKO PISNIK,  
zasebni raziskovalec in inovator
Nasveti, Organizacije
Tudi stres lahko vpliva na bolečine v vratu 
in hrbtu
Sedanje življenjske razmere, kot so dolgi de-
lovni dnevi, skrhani medsebojni človeški odno-
si, zdravstvene in finančne težave, politične si-
tuacije … ustvarjajo stres. Morda je nekaj stresa 
včasih celo dobro, vendar lahko preveč stresa 
povzroči dodatne zdravstvene težave. 
STRES SLABŠA OBSTOJEČE BOLEČINE V 
HRBTU
Ob omembi stresa večina ljudi pomisli na vi-
sok krvni pritisk, srčni napad ali celo kap. Ven-
dar stres vpliva tudi na bolečine v vratu in hrbtu, 
na nespečnost in povečanje telesne teže. Tako 
stres še dodatno poslabša že obstoječe boleči-
ne v hrbtu. Dolgotrajen stres lahko postane kro-
ničen in povzroča napetosti v mišicah. Posku-
šajte stres obvladati, če želite preprečiti, zmanj-
šati ali odpraviti bolečine v hrbtu.
Vedite, da je obvladovanje stresa dobro za 
vaš hrbet. Morda ne boste mogli nadzorova-
ti vseh stresov v življenju, vendar ne dovolite, 
da vsakodnevne težave vplivajo na vaše zdravje. 
Vključite vadbo, sprostitvene tehnike in zdravo 
hrano, da bi ukrotili stres. Tako si boste poma-
gali preprečiti bolečine v vratu oziroma hrbtu.
PRAKTIČNI NASVETI
Podajam nekaj nasvetov, ki vam lahko poma-
gajo pri obvladovanju stresa za lajšanje bolečin 
v vratu in bolečine v hrbtu:
- Dobro preučite svojo situacijo, analizirajte, 
zakaj ste pod stresom, in ocenite stopnjo svojih 
bolečin v hrbtenici.
- O stresu se pogovorite s svojim zdravnikom. 
Morda so se pojavili kakšni neželeni učinki zdra-
vil (izdani na recept ali brez recepta), zeliščnih 
pripravkov ali drugih dodatkov, ki povzročajo 
nespečnost, nemir, tesnobo in stresne občutke.
- Če že imate hude bolečine v hrbtenici, lahko 
zdravnik predlaga telesno terapijo, ki zmanjšuje 
bolečine, in preveri vašo držo. Po potrebi delajte 
na korekciji drže in preventivno mehaniki telesa.
- V kolikor ugotovite, da so bolečine v pretežni 
meri posledica stresa, razmislite in se posvetuj-
te s psihologom ali dobrim terapevtom.
- Ne pozabite, da je človeško telo ustvarjeno za 
gibanje, zato se čim več gibajte in raztezajte mi-
šice. Gibi za sprostitev pomagajo zmanjšati stres 
in tako posledično zmanjšajo bolečine v hrbtu. Z 
raztezanjem tudi zrahljate mišice v vratu in hrbtu.
- Čim bolj pogosto pojdite na kratek sprehod 
(zjutraj, v času malice ali kosila …), da povečate 
pretok krvi in s tem zmanjšate stres.
- Navadite se dihati skozi nos, saj na ta na-
čin pride v telo 70 odstotkov kisika iz vdihnje-
nega zraka (pri dihanju skozi usta približno 40 
odstotkov).
- Plavanje, po možnosti povezano s savno, 
parno kopeljo ..., lahko pomaga pri lajšanju bo-
lečin, ki jih povzroča stres.
- Naučite se sprostiti. Včasih se uležite, daj-
te za nekaj minut možgane »na off« in dvigni-
te noge.
- Hladni ali topli obkladki lahko pomaga-
jo ublažiti bolečine v vratu in hrbtu, povezane 
s stresom. 
- Privoščite si masažo v masažnem salonu ali 
prosite prijatelja oziroma partnerja, da vam ne-
žno zmasira vrat in hrbet. Masaže z aromatični-
mi olji lahko pomagajo ublažiti bolečine v mi-
šicah.
- Meditirajte. Meditiranje z vizualizacijo, osre-
dotočeno na dihanje, pomirja um.
- Prevzemite nadzor nad svojimi težavami. 
Razdelite jih po kategorijah – manjše in težje. 
Začnite pri odpravi manjših.
- Naučite se reči »ne« za zadeve, ki vas obre-
menjujejo.
- Jejte zdravo hrano in pijte dobre tekočine, 
predvsem vodo. Jejte počasi in uživajte v zauži-
tju pravilne količine hrane.
- Dober nočni spanec ali po potrebi popol-
dansko spanje lahko pripomore k razbremenitvi. 
ZGORNJESAVINJSKO MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV MOZIRJE
Vrtnice na razstavi v Slovenj Gradcu
Članice sekcije Vrtnice Zgornjesavinjskega medobčinskega društva invalidov Mozirje na 
razstavi ročnih in umetniških del ob 50-letnici Zveze delovnih invalidov Slovenije. 
(Foto: Ana Rebič) 
Ob 50-letnici delovanja Zveze delovnih invali-
dov Slovenije (ZDIS) so v Mladinskem kulturnem 
centru v Slovenj Gradcu pripravili razstavo roč-
nih in umetniških del invalidov z mednarodno 
udeležbo. V skupni organizaciji ZDIS, Mestne ob-
čine Slovenj Gradec in Društva invalidov Slovenj 
Gradec je potekala od 11. do 15. aprila.
Na razstavi je s svojimi izdelki sodelovalo 40 
invalidskih društev iz Slovenije in pet iz Hrvaške. 
Med slovenskimi razstavljavci so bile tudi člani-
ce sekcije Vrtnice, ki deluje pod okriljem Zgor-
njesavinjskega medobčinskega društva invali-
dov Mozirje.
AR
Savinjske novice št. 18, 3. maj 2019 15
Ljudje in dogodki
TROJNI UMOR V STRUGAH PRI LUČAH LETA 1884 
Vse se je začelo s šivalnim strojem
Na trojni umor spominja tudi že precej 
načet nagrobnik na lučkem pokopališču. 
Panjske končnice z motivom umora v Strugah (Čebelarski muzej v Radovljici) 
Ozadje enega najgrozovitejših umorov 19. 
stoletja na Slovenskem, ki se je zgodil v no-
či s 7. na 8. april 1884 na Strugarski domači-
ji v Raduhi, je raziskal ljubiteljski rodoslovec 
Metod Rosc. Umorjeni so bili gostilničar An-
ton Moličnik (po domače Strugar), njegova 
bolna žena Jera (rojena Prek) in Jožefa Ža-
ger, ki je stregla oboleli sestri. V dneh po gro-
zodejstvu so časopisi domnevali, da je bil zlo-
čin storjen iz maščevalnosti, razjarjeni doma-
čini pa so zaradi suma nekaj klatežev izročili 
gornjegrajski sodniji. 
MORILEC PRISOTEN NA POGREBU ŽRTEV
Na veliki četrtek, 10. aprila, je pogreb vseh 
treh nesrečnikov takratni lučki župnik Franc 
Ermenc pospremil z ganljivim govorom. Na 
pogrebu so bili prisotni menda skoraj vsi fa-
rani. Med njimi je bil tudi 27-letni čevljar Karel 
Čuvan, po rodu iz Mozirja, ki se je glasno zgra-
žal nad človekom, ki jih je pokončal. Kasneje 
se je izkazalo, da je bil prav on okrutni morilec.
KAKO JE ČUVAN PRIŠEL V LUČE
Da Čuvan v Lučah ni bil tujec, pričajo na-
slednja dejstva. Frančiška Nadlučnik (Rihar-
ska iz Podvolovljeka) se je leta 1871 poročila h 
kmetu Čeblarju na Brezje pri Mozirju. Riharji so 
bili v sorodu s Petki in nekaj let kasneje je šla k 
Čeblarju na Brezje služit Ana Breznik (Petkova 
iz Podvolovljeka), ki je bila sestrična gospoda-
rice pri Čeblarju – Riharske France. 
Ana se je kmalu zagledala v postavnega 
Čuvana (Lukčevega iz Mozirja) in se 7 . novem-
bra 1881 v Mozirju z njim poročila. Tam se jima 
je leta 1883 rodila prvorojenka Marija, nakar 
so se preselili v Luče. Stanovali so pri Tomaži-
nu v vasi. Čuvan se je, vsaj navidezno, preži-
vljal kot čevljar. Svoje dni je bil tudi vodnik v 
47. pehotnem polku, občasno še flosar, poleg 
tega pa telovadni vaditelj savinjskega Sokola. 
Znan je bil kot pretepač, ki je rad pregloboko 
pogledal v kozarec.
ZAČELO SE JE S ŠIVALNIM STROJEM
Lučki krojač Franc Jež (Jagrov) je naročil 
šivalni stroj v Mariboru preko Čuvana, ta naj 
bi ga zanj prevzel v Celju. V ta namen mu je 
Jež dal 6 goldinarjev in 61 krajcarjev. Čuvan je 
denar zapravil v gostilnah, Ježa pa nalagal, da 
je denar za prevoz šivalnega stroja predal ne-
kemu celjskemu furmanu. Ker šivalnega stro-
ja ni in ni bilo, Čuvanu Jež in njegova žena 
nista dala več miru. Čuvan je v škripcih skoval 
zlovešč načrt, kako priti do denarja.
IZDALA GA JE OKRVAVLJENA SRAJCA
Na usodno noč je Čuvan popival v Strugah 
in se z gospodarjem Moličnikom dogovoril, da 
bo pri njih prespal. Ko je ponoči zmotno mis-
lil, da že vsi globoko spijo, se je odplazil v so-
sednjo sobo, v kateri je gostilničar hranil de-
nar. Gospodarjeva onemogla žena Jera in nje-
na sestra Jožefa sta ga opazili. 
Čuvan je zgrabil nož in sestri prerezal vrat, 
da se je mrtva zgrudila na tla. Gospodarica, 
ki je nepokretna ležala na postelji, je priče-
la vpiti, iz podstrešne sobe pa je prihitel gos-
podar. Čuvan je še njega neusmiljeno pokon-
čal, zatem pa odšel v klet po cepin. Z njim je 
do smrti udaril po glavi še gostilničarjevo že-
no, da ga ne bi izdala. 
Pretaknil je vse sobe in vzel ves denar, ki 
ga je našel. Pred tem pa je naredil usodno na-
pako. Odvrgel je svojo okrvavljeno srajco in jo 
zamenjal za srajco umorjenega gostilničarja 
ter se odpravil domov v Luče k Tomažinu, kjer 
se je popolnoma preoblekel in s svojih hlač 
spral okrvavljene madeže. 
Naslednji dan je s poštnim vozom odšel na 
Ljubno in naprej proti Mozirju ter razširil no-
vico, da so bili v Strugah trije okrutno umor-
jeni. Zaradi pijančevanja in zapravljanja de-
narja po gostilnah je sum po nekaj dneh pa-
del nanj. Ko je njegova noseča žena Ana potr-
dila, da je okrvavljena srajca s prizorišča zlo-
čina njegova, so mu gornjegrajski žandarji na 
veliko soboto, 12. aprila, odvzeli prostost, že-
na pa se je z enoletno hčerko zaradi sramote 
za vedno izselila iz Luč.
NAMESTO SMRTNE KAZNI DOSMRTNA JEČA
Po dobrih dveh mesecih od strašnega zlo-
čina so 11. junija 1884 v nabito polni dvora-
ni porotnega sodišča v Celju Karla Čuvana 
obsodili na smrt z obešanjem. Morilec se je 
za svoje hudodelstvo iskreno kesal, zato ga 
je avgusta istega leta cesar Franc Jožef po-
milostil in mu zmanjšal kazen na dosmrtno 
ječo.
Trojni umor v Strugah je prebivalce ta-
ko zelo pretresel, da so ga ljudski slikar-
ski mojstri začeli uporabljati kot motiv na 
panjskih končnicah. Menda je ta umor edi-
ni primer v motiviki panjskih končnic, ki ga 
je vzpodbudil konkretni dogodek iz vsak-
danjega življenja. Tematiko so na panjskih 
končnicah upodabljali od umora vse do 
konca 20. stoletja.
Barbara Rozoničnik po zapisih 
Metoda Rosca
Savinjske novice št. 18, 3. maj 2019
16
Ljudje in dogodki, Organizacije
PLANINSKO DRUŠTVO CELJE MATICA
Kakšen bo novi Kocbekov dom na Korošici
Arhitekturna zasnova novega doma na Korošici omogoča poglede na vse strani. Terasa je 
v tlorisni zasnovi identična objektu, ki je pogorel. Zgrajena bo iz kamenja, ki je ostalo na 
pogorišču. 
Predsednik Planinskega društva Celje Ma-
tica Franc Povše je skupaj z arhitektom Ro-
kom Bordonom predstavil idejni projekt no-
vega Kocbekovega doma na Korošici, na pod-
lagi katerega izdelujejo projektno dokumentaci-
jo in so začeli postopek za pridobitev gradbene-
ga dovoljenja. 
Letos nameravajo odstraniti del ruševin, ki ne 
bodo več uporabne, in začeti izdelavo temeljev 
nove koče, poleti pa bodo na Korošici poskrbe-
li za zasilno oskrbovanje v bivalnih kontejnerjih. 
Povše se je vsem planinskim društvom zahvalil 
za namenski prispevek enega evra iz članarine 
2019, ki bo namenjen za gradnjo koče, ki pred-
stavlja izjemen finančni in logistični zalogaj.
NN
VESEL VELIKONOČNI PONEDELJEK V SOLČAVI
Fletn dopoudni za domačine in obiskovalce
Zabavni program so oblikovali številni člani Kulturnega društva Franc Herle. 
Gostilničar Turnoc je gostom ponujal 
zabavo »s škatlo, v kateri je kar sto 
muzikantov«. 
Velikonočni ponedeljek je bil pravi dan za 
druženje in veselje. Člani Kulturnega društva 
Franc Herle Solčava so v domačem kraju 
pripravili Fletn dopoudni, zabavno prireditev 
za številne obiskovalce. 
ŠKATLA S STO MUZIKANTI
Že štirinajstič je svoja vrata za en dan odprla 
gostilna Pod Turnci. V njej so se ustavili vaška 
posebneža Šljukoc (Nejc Slapnik) in Šljuki-
ca (Bojana Ošep) ter naključni gostje, neka-
teri celo iz Ljubljane, ki so si želeli malce raz-
vedrila. Gostilničar Turnoc (Grega Preprotnik) 
je gostom ponujal zabavo »s škatlo, v kateri je 
kar sto muzikantov«. Šlo je za džuboks z zim-
zelenimi melodijami, a ker je bila naprava sta-
ra, ni zmogla služiti svojemu namenu. 
NASTOPAJOČI NAVDUŠILI GOSTE
Zagato so rešili člani ansambla Šorli boys, 
ki so poskrbeli za narodno-zabavne ritme, ob 
katerih so se lahko gostje tudi zavrteli. Manj-
kalo ni niti ljudskih napevov, ki so jih prispe-
vali pevci in pevke mešanega pevskega zbo-
ra Tisa pod vodstvom Kristine Golob. Z do-
mačimi vižami so navdušili Solčavski pobi, ki 
v teh dneh praznujejo šest desetletij nasto-
pov v domačem kraju. Brez njih ne mine sko-
raj nobena »gauda«.
MAKEDONEC ZELENJAVO ZAMENJAL ZA 
»SIZI-MIZI«
Dogajanje v gostilni Pod Turnci so dodat-
no popestrile različne anekdote in igre. Ker 
je gostilničar slabo pogledal na koledar, je v 
Solčavo prav na velikonočni ponedeljek po-
vabil tudi Makedonca (Franci Podbrežnik), 
prodajalca zelenjave. Ker ta ni imel »kšefta« 
s prodajo zelenih artiklov, se je lotil petja in 
igranja na svoj »sizi-mizi« (sintitezator). Za 
polno obložene mize v gostilni so poskrbele 
solčavske gospodinje. 
Tekst in foto: Marija Šukalo
Savinjske novice št. 18, 3. maj 2019 17
Šolstvo, Ljudje in dogodki
IZMENJEVALNICA OBLAČIL V MOZIRJU
Vse več ljudi prisega na rabljena oblačila
Prva izmenjevalnica oblačil je bila lepo obiskana, prav gotovo ji bo sledila še katera. 
ŠOLA ZA STORITVENE DEJAVNOSTI ŠOLSKEGA CENTRA VELENJE
Uspeh dijakov na mednarodnem kulinaričnem festivalu
Uspešna ekipa dijakov Šole za storitvene dejavnosti ŠCV z mentorjema Marijano Novak 
(levo) in Janezom Jevšnikom (drugi z desne); Urban Romšak je tretji z desne. 
Aprila je v Supetarju na hrvaškem otoku Brač 
potekal 14. mednarodni kulinarični festival, na kate-
rem je sodelovalo 250 tekmovalcev iz 21 držav. Med 
njimi so bili tudi dijaki Šole za storitvene dejavnosti 
Šolskega centra Velenje, ki so se odlično odreza-
li in se domov vrnili z lepo bero medalj. Med preje-
mnike kolajn se je uvrstil tudi Urban Romšak iz Luč.
TEKMOVANJE V POSAMIČNI IN EKIPNI 
KONKURENCI 
Kulinarično tekmovanje je potekalo tako v posa-
mični kot ekipni konkurenci. Šolo za storitvene de-
javnosti so zastopali Maša Petkovnik, Neli Poličnik, 
Urban Romšak in Vid Gorenc. Posamično so tekmo-
vali v kategoriji rižote. Glavno jed s primerno prilogo 
je bilo potrebno pripraviti v 35 minutah in jo servirati 
pred komisijo. Ekipno so nastopili v kategoriji trihod-
nega menija: predjed, glavna jed in desert.
ŠTIRI MEDALJE ZA DIJAKE ŠOLSKEGA CENTRA 
VELENJE
Dijaki so dosegli izjemne rezultate v pripravi 
in moderni prezentaciji. Neli Poličnik je komisi-
ja dodelila zlato medaljo v kategoriji rižote s pridi-
hom pomladi in morja. Maša Petkovnik je osvoji-
la srebrno medaljo v kategoriji rižote z jurčki, gam-
beri in bučkami. Urban Romšak je prejel bronasto 
medaljo v kategoriji rižote s hokaido bučo in dim-
ljenim lososom, po bronastem odličju pa sta segla 
tudi Vid Gorenc in Urban Romšak na ekipni tek-
mi v pripravi trihodnega menija. »Dijaki so medna-
rodno komisijo prepričali s pravilnim in natančnim 
potekom dela, okusom, videzom, izvirnostjo in od-
lično prezentacijo svojih jedi,« je povedala mento-
rica Marijana Novak.
TEKMOVANJE KOT NADGRADNJA 
IZOBRAŽEVANJA 
Dijaki programa gastronomija so se tretje leto 
zapored udeležili tekmovanja na Hrvaškem, kjer 
dobijo možnost, da izmenjajo izkušnje, se naučijo 
kaj novega in s tem nadgrajujejo kakovost svojega 
izobraževanja ter napredujejo v stroki. 
Marija Lebar, fotodokumentacija ŠCV
Anja Završnik (Eko Brlog) in Meta Miklavc 
(Otroški kotiček) sta v aprilu poskrbeli za prvo izme-
njevalnico oblačil v Mozirju. Menita, da je izmenjeval-
nica odlična priložnost za povezovanje, sodelovanje, 
druženje in podiranje predsodkov o rabljenih oblači-
lih. Ker so takšni dogodki praviloma privilegij večjih 
mest, sta se odločili stopiti iz cone udobja in naredi-
ti prvi korak v bolj zeleno prihodnost. »Misliva, da jim 
bo sledilo še mnogo podobnih,« sta po uspešno iz-
peljani in dobro obiskani izmenjevalnici povedali or-
ganizatorki.
ZGODBA IZ OZADJA
»Globoko v sebi najbrž vsi vemo, da je naša po-
trošnja neetična in nepoštena. T o še posebej velja za 
oblačila, ki so postala tako dostopna in poceni, da se 
človek kar ne more načuditi, kako se trgovinam izte-
če računica. S to problematiko se ukvarja dokumen-
tarni film Prava cena, ki bi, mimogrede, moral biti nu-
jen del filmskega repertoarja v vsakem gospodinj-
stvu. Odkrito in brez filtrov opisuje takoimenovano 
hitro modo v vsej njeni bedi. Prenatrpane tovarne, 
otroško delo, celotne vasi bolnih ljudi zaradi toksične 
proizvodnje bombaža, samomori kmetov. Film se ti 
globoko zasidra v vest in ti onemogoči nadaljnje bre-
zglavo nakupovanje brez vsaj malo slabega občutka. 
Obe sva lansko jesen sodelovali pri projektu o hit-
ri modi Reci:obleci v Celju, kjer smo predvajali dotič-
ni film, v sklopu festivala pa smo izpeljali tudi izme-
njevalnico oblačil. Zaradi velikega zanimanja smo iz-
menjevalnico v Celju spomladi ponovili in odziv je bil 
še večji,« sta povedali Anja in Meta.
VELIKO POHVAL IN ŽELJA, DA DOGODEK 
POSTANE STALNICA 
Izmenjevalnica pri trgovini Otroški kotiček v Mo-
zirju je požela veliko pohval in želja, da bi dogodek 
postal stalnica. Ozaveščenih ljudi, ki v rabljenih stva-
reh vidijo prednost, je namreč vedno več. Dogodek 
sta popestrili Ana Marinčič s poslikavo obrazov 
(Živahen smeh na vseh poteh) in Tamara Danijel 
(DCookies, peka piškotov, peciva in slaščic).
Štefka Sem, foto: Miha Avguštin
Savinjske novice št. 18, 3. maj 2019
18
Organizacije
KINOLOŠKO DRUŠTVO ZGORNJESAVINJSKE DOLINE 
Sanirali škodo po ujmi in uredili poligon
Ferdo Hrovat ostaja na čelu Kinološkega 
društva Zgornjesavinjske doline. (Foto: 
Marija Šukalo)
DEOS CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD
Z donacijami zaposlenih brezplačna vadba za stanovalca 
Udeleženci vadijo pod vodstvom vaditelja Jaka Debelaka (drugi z desne). (Foto: Štefka Sem)
Člani Kinološkega društva Zgornjesavinj-
ske doline so na volilnem občnem zboru vo-
denje društva za naslednje mandatno obdob-
je zaupali dosedanjemu predsedniku Ferdu 
Hrovatu.
KINOLOŠKA KULTURA SE JE IZBOLJŠALA
Hrovat je v svojem poročilu izpostavil, da se je 
kinološka kultura v naši doli bistveno izboljša-
la. Vse več lastnikov psov slednje pripelje v šo-
lo, da jih socializirajo in naučijo minimalne pos-
lušnosti. Člani enote reševalnih psov so se ude-
ležili različnih vaj in reševalnih akcij. Največji or-
ganizacijski zalogaj društva je bil lani 25. med-
narodni tabor reševalnih psov, ki se ga je udele-
žilo skoraj dvesto tečajnikov iz različnih držav. 
Društvo je sodelovalo na prireditvi Dan za Sa-
vinjo, svojo dejavnost pa so predstavili tudi lju-
benskim osnovnošolcem.
UREJALI VADIŠČE IN SE IZOBRAŽEVALI 
Veliko energije so vložili v urejanje vadišča. Sa-
nirali so škodo po decembrski ujmi, uredili spo-
dnji poligon, na njem izdelali dodatne ovire in 
opravili vzdrževalna dela v društveni hiški. Štir-
je člani društva so opravili usposabljanje za vo-
dnika reševalnih psov in si pridobili naziv vodnik 
pripravnik. Vodniki so se udeležili tudi vaj v tujini. 
LETOŠNJE DELOVANJE PO USTALJENEM 
NAČRTU
V letošnjem letu bodo delovali po ustaljenem 
načrtu. Spomladi so že izvedli šolanje psov in 
lavinski tečaj v Logarski dolini. Čaka jih še med-
narodni tabor in akcije ter usposabljanja po ko-
ledarju komisije za reševalne pse. Delo s štiri-
nožnimi prijatelji bodo pokazali otrokom v vrt-
cu in osnovni šoli. 
Marija Šukalo
Program Aktiven dan se v Centru starejših 
Gornji Grad izvaja dvakrat tedensko, s sofinanci-
ranjem ga podpira tudi Občina Gornji Grad. To je 
socialnovarstveni program, namenjen izboljša-
nju kakovosti življenja najstarejših, ki še bivajo v 
svojem domačem okolju ali domovih za ostare-
le. V vseh Deosovih centrih starejših ta program 
izvaja Zavod Aktivna starost, ki je neprofitna or-
ganizacija in se osredotoča na izvajanje progra-
mov, ki članom zagotavljajo samostojnost, ne-
odvisnost in družbeno vključenost. 
KREPITEV FIZIČNIH IN KOGNITIVNIH 
SPOSOBNOSTI 
V sklopu Aktivnega dne starostniki preži-
vijo dan ob aktivnostih, ki neposredno kre-
pijo njihove fizične in kognitivne sposob-
nosti ter širijo krog družbenih stikov. Pro-
gram je sestavljen iz niza povezanih aktiv-
nosti, med katerimi je na prvem mestu uvo-
dno izobraževanje o ciljih dnevnih aktivno-
sti in pomembnosti aktivnega ter zdravega 
življenja starostnikov. 
INDIVIDUALNO NARAVNANA TELESNA VADBA
Sledi telesna vadba, ki je naravnana individu-
alno, kar pomeni, da posebej usposobljen vadi-
telj najprej presodi starostnikovo stanje, nakar 
skupaj določita cilje – tako vsak posameznik dobi 
svoj vadbeni karton. Sledijo delavnice kognitivne 
vadbe, ki preprečijo oziroma upočasnijo pešanje 
spominskih in drugih kognitivnih funkcij. 
NAPREDEK ZAZNAVAJO TAKO STAROSTNIKI 
KOT NJIHOVI SVOJCI
Program se konča s kosilom, ki je tudi dobra 
priložnost za druženje udeležencev. Za spodbu-
do in lažje ter prijetnejše izvajanje vseh aktivno-
sti ves čas skrbi animator. Napredek, ki ga zago-
tavlja sodelovanje v programu Aktiven dan, opa-
žajo tako starostniki kot njihovi svojci.
MOŽNOSTI DONACIJE IZ DOHODNINE
Zavod Aktivna starost je tudi na seznamu or-
ganizacij, ki jim je mogoče nameniti del doho-
dnine. Vsak davkoplačevalec ima možnost, da 
skupno 0,5 odstotka dohodnine nameni eni ali 
več organizacijam po lastnem izboru. Donacija 
je za osebe brezplačna, saj je ta denar že vpla-
čan v državni proračun z dohodnino. 
BREZPLAČNA UDELEŽBA V PROGRAMU ZA 
ENEGA STANOVALCA
Zavod Aktivna starost je sredstva, ki jih je iz 
naslova dohodnine prejel od donatorjev, med nji-
mi tudi zaposlenih v gornjegrajskem centru sta-
rejših, namenil socialno ogroženim stanoval-
cem v domovih DEOS. Tudi v Centru starejših Gor-
nji Grad je en stanovalec prejel brezplačno letno 
udeležbo v programu Aktiven dan.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 18, 3. maj 2019 19
Organizacije, Ljudje in dogodki
BRALNA ZNAČKA ZA VAROVANCE VDC SAŠA
Slovesna podelitev priznanj v taktih harmonike
V tretji bralni značka Vrba je sodelovala večina uporabnikov Varstveno delovnega centra 
SAŠA, enote Vrba Nazarje. 
Direktorica Knjižnice Mozirje Petra Širko 
Poljanšek je udeležencem bralne značke 
podelila priznanja in nagrade. 
SEZONA SPOMLADANSKIH GOB SE JE ŽE ZAČELA
Čas za pomladanski hrček in užitni smrček
Marjan Grofelnik s košarco mavrahov 
Naj bo vreme takšno ali drugačno, vla-
žno ali suho, nekatere gobe se v velikonoč-
nem času pojavijo brez vsakega hrupa med 
nabiralci gob. Le redki pobirajo marčevke, ki 
so običajno skrite pod mahom (podmahov-
ke) in listjem, rastejo marca in aprila, ko jih 
zamenjata bolj znani vrsti pomladanski hr-
ček (pogojno užitna, surova zelo strupena go-
ba) in vsestransko uporabni užitni smrček ali 
mavrah. 
RAZLIČNA RASTIŠČA HRČKA IN 
SMRČKA
Če je rastišče marčevk v mešanih gozdo-
vih in med listjem, se pogojno užitni, lahko 
tudi smrtno nevarni hrček najprej pokaže ob 
poteh, celo sredi gozdnih kolovozov in ob od-
padkih lesa. Mavrahi so prijatelji vlažnih pre-
delov, peščenih tal, senčnih leg, najpogosteje 
jih najdemo ob naplavinah potokov in obrež-
jih rek, ki poplavljajo. 
VSEGA GOBAR ITAK NE POVE …
Dva bralca Savinjskih novic sta se pred nedav-
nim že srečala z užitnimi smrčki. Jožetu Zviru iz 
Šentjanža temni stožčasti mavrahi zrastejo pod 
mogočnim starim drevesom vsega par korakov 
od vhoda v hišo, mladi upokojenec Marjan Gro-
felnik iz Lok pa vsako leto od cvetne nedelje do 
velike noči najde mavrahe ob neobljudenem po-
toku in na obrežju Savinje. Oba sta tokrat imela 
kar dober »ulov«. Vsega običajno gobar itak ne 
pove, a dovoljena dva kilograma na dan ne po-
menita pustošenja narave ali ogrožanje razploda. 
PREVIDNO V GRMOVJE IN GOZD
Do prvih jurčkov in lisičk, gobarskih znanil-
cev poletne sezone, je najmanj še dober me-
sec, zato je panika pred navalom nedeljskih 
gobarjev odveč. Toda previdno v grmovje in 
gozd, kajti tam nas čakajo najmanjši in naj-
nevarnejši vragi, zloglasni klopi.
Tekst in foto: Jože Miklavc
V četrtek, 12. aprila, se je s podelitvijo 3. bral-
ne značke Vrba zaključil letošnji projekt bralne 
značke, v katerem je sodelovala večina uporabni-
kov Varstveno delovnega centra SAŠA, enote Vr-
ba Nazarje. Za razigrano vzdušje je poskrbel har-
monikar Primož Zvir.
USPEŠNA TRETJA IZVEDBA BRALNE ZNAČKE 
VRBA
Projekt bralne značke Vrba se je začel febru-
arja predlani in se lani nadaljeval, letos pa v svo-
ji tretji izvedbi dobil nadgradnjo, ki je botrovala še 
večjemu navdušenju med udeleženci. Izvedba se 
je zaključila s slovesno podelitvijo priznanj sode-
lujočim v mozirski knjižnici. Prireditev je vodila 
izvajalka projekta Tatiana Golob, navzoče pa je 
nagovorila direktorica knjižnice Petra Širko Po-
ljanšek, ki je udeležencem bralne značke pode-
lila priznanja in nagrade. 
LETOŠNJA DRUŽENJA POPESTRILI GOSTI
Golobova je v svojem nagovoru izpostavila, da 
so letošnja druženja v prostorih enote Vrba pope-
strili z gosti, ki opravljajo poklice, povezane s skrbjo 
za človeka in njegovega okolja, ali pa se s to dejav-
nostjo ukvarjajo prostovoljsko. Vsem gostom, goz-
darju Lojzetu Gluku, članicama ekipe prve pomo-
či Klari Antinac in Karmen Rovšnik, gasilcema 
Damjanu Brezniku in Damirju Počivalniku ter 
članici Zavoda PET Heleni Kotnik, se je še enkrat 
zahvalila za njihovo sodelovanje in srčnost. Takšna 
srečanja uporabnikov VDC z raznimi poklicnimi in 
prostovoljskimi profili po besedah Golobove veli-
ko pripomorejo k nadgradnji njihovega vključeva-
nja v lokalno skupnost in utrjevanju vezi med njimi 
in drugimi iz okolja.
Tekst in foto: Roman Mežnar
Savinjske novice št. 18, 3. maj 2019
20
Organizacije, Šport
TRADICIONALNO PLEZANJE NA MLAJ V MOZIRJU
V odsotnosti Petra Trogarja slavil Boštjan Poličnik
Najboljši trije plezalci na letošnjem tekmovanju; zmagovalec 
Boštjan Poličnik v sredini. (Foto: Primož Vajdl)
Do 9 metrov
višine se je pri letošnjem plezanju 
na mlaj povzpel zmagovalec.
STRELSKA TEKMA V POČASTITEV PRAZNIKA OBČINE MOZIRJE
Aleksander Ošep najboljši z 
zračno puško
Najboljši strelci z medaljami in priznanji: (z leve) Marjan Prodnik, 
Štefan Ošep in Aleksander Ošep. (Foto: Drago Poličnik)
RIBIŠKA DRUŽINA LJUBNO OB SAVINJI
Primeri dobre prakse na 
številnih področjih
Predsednik Gregor Križnik med 
lanskimi dosežki izpostavlja 
status virusa VHS/IHN proste 
cone. (Foto: Štefka Sem) 
V počastitev praznika občine 
Mozirje je strelsko društvo kot vsa-
ko leto tudi letos organiziralo tek-
movanje s standardno zračno pu-
ško v konkurenci posameznikov. 
Tekmovanje je potekalo 19. aprila 
na strelišču v Mozirju, poleg gosti-
teljev so sodelovali člani društev iz 
Gornjega Grada, Pesja, Solčave in 
Velenja. 
Za končni rezultat je štelo 20 stre-
lov. Zmagal je Aleksander Ošep s 
180 krogi, drugi je bil Štefan Ošep 
s 174 krogi, tretji pa Marjan Prodnik 
s 171 krogi, vsi iz Solčave. Medalje in 
priznanja je podelil podžupan obči-
ne Mozirje Jože Jelen. Tekmo sta vo-
dila Drago Poličnik in Danilo Mrevlje, 
v vlogi sodnika je bil Marjan Ermenc. 
Danilo Mrevlje
Ljubenska ribiška družina šte-
je 183 članov, ki jim je skupna skrb 
za ribji živelj in čiste vode. Pri tem 
so zelo uspešni, saj so bili lani de-
ležni obiska vseh vodij območnih 
enot Zavoda za varstvo narave 
skupaj z njihovim direktorjem, ki 
so si ogledali primere dobre pra-
kse in jim v njihovih prizadevanjih 
obljubili polno podporo ter jo, kar 
je najvažnejše, kasneje tudi izka-
zali, je povedal predsednik Gre-
gor Križnik.
LANI VELIKO NALOŽB
Lani so uspeli realizirati nekaj 
pomembnih pridobitev. Odlovno 
ekipo so opremili z novimi škor-
nji in močnejšim elektro agrega-
tom, za izlove ribnikov pa so kupi-
li vlečno mrežo, ki bo njihovo de-
lo bistveno olajšala. Dotrajane kr-
milnike v obeh ribogojnicah so 
nadomestili z novimi in dokupili 
dodatna valilna korita za valilni-
co v Podvolovljeku. Nabavili so tu-
di prezračevalnik vode za poletne 
mesece za ribogojnico Ljubno, 
kjer so zaradi dotrajanosti prekrili 
streho z novo kritino.
VODILNI V SLOVENIJI
Kot prvi v Sloveniji so uspe-
li pridobiti status virusa VHS/IHN 
proste cone, ki zajema ribiški oko-
liš od jezu pod cerkvijo na Ljub-
nem gorvodno z vsemi prito-
ki. Status je zaradi veterinarskih 
zahtev in smernic Evropske uni-
je podlaga tako za nadaljnje ne-
moteno gojenje in vlaganje rib iz 
naših ribogojnic v naše revirje kot 
tudi za prodajo le-teh. Kar nekaj 
članov je v minulem letu opravilo 
tečaj za izvajalca elektro ribolova, 
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdar-
stvo in okolje je v okolišu imeno-
valo štiri nove ribiške čuvaje, trije 
pripravniki pa so uspešno opravi-
li ribiški izpit.
Štefka Sem
Mozirski mlajevci so tudi letoš-
nje leto v času občinskega prazni-
ka pripravili tradicionalno plezanje 
na mlaj. Nastopilo je enajst tekmo-
valcev, kar je največ doslej. Mor-
da tudi zato, ker je letošnje pleza-
nje izpustil serijski zmagovalec Pe-
ter Trogar. Poleg klasičnega pleza-
nja je prvič potekalo tudi otroško 
plezanje, kjer je tekmovalo sedem 
mladih plezalcev.
ZA ZMAGO JE ZADOSTOVALO 
DEVET METROV
Najdlje se je na 21 metrov visok 
mlaj povzpel Boštjan Poličnik iz 
Nove Štifte. Po dobri minuti in pol 
se je ustavil na devetih metrih. Pol 
metra za njim je zaostal Miha Biz-
jak iz Trnavč, na tretje mesto pa se 
je uvrstil Andrej Grlica iz Ljubije, 
ki je uspel preplezati do osmih me-
trov višine.
JAN WEISS PRVI ZMAGOVALEC 
OTROŠKEGA PLEZANJA
Med mladimi plezalci, ki so tekmo-
vali na drugem, 10-metrskem mlaju, 
se je najbolj izkazal 16-letni Jan Wei-
ss iz Mozirja, ki je edini uspel priple-
zati do vrha. Za podvig je potrebo-
val dobro minuto. Drugo mesto si je 
priplezal leto mlajši Oskar Žerak Ur-
banc, tretje pa enajstletni Matej Tro-
gar, mlajši brat večkratnega zmago-
valca Petra Trogarja.
Primož Vajdl
Savinjske novice št. 18, 3. maj 2019 21
Šport, Oglasi
POGOVOR S PREDSEDNIKOM NAMIZNOTENIŠKEGA KLUBA SAVINJA IZ LUČ
Prvih pet let
Skupina tekmovalcev v Lučah (fotoarhiv NTK Savinja) 
Patrik Rosc (fotoarhiv NTK Savinja) 
V luči prihajajočega državnega prven-
stva za mlajše kadete in mlajše člane, 
katerega organizacijo so prvič na zve-
zi zaupali mlademu Namiznoteniškemu 
klubu Savinja iz Luč, smo se pogovarja-
li s predsednikom kluba Patrikom Ros-
cem.
Koliko časa že klub deluje?
Začetki delovanja kluba iz 
Luč segajo v januar 2014. Seve-
da smo takrat imeli vizijo, da se 
bo nekaj naredilo iz tega lepega 
športa, ki mu pravimo namizni 
tenis, tudi v tako majhnem kraju 
kot so Luče. Toda niti v sanjah si 
nismo predstavljali, da bo iz ide-
je in zagona nas nekaj posame-
znikov, ki smo do takrat delova-
li v drugih klubih in sredinah ta-
ko kmalu nastalo nekaj velikega, 
živega in v slovenskem svetu na-
miznega tenisa konkurenčnega 
klubom z bogato tradicijo.
Govorite o velikosti in mno-
žičnosti v klubu ali o uspehih 
na športnem področju?
Oboje. Če se je prvo leto v klu-
bu udeleževalo treningov in tek-
movanj nekje okrog 50 igralk 
in igralcev, nas je danes že bli-
zu 250. Samo otrok v redni vadbi 
imamo več kot 200, saj smo ak-
tivni v celi Savinjski dolini, vse 
od Luč pa do Celja. Članska eki-
pa igra v I. slovenski namiznote-
niški ligi med desetimi najboljši-
mi ekipami v Sloveniji. Zadnji dve 
sezoni pa pobiramo tudi sadove 
strokovnega in intenzivnega dela z mladimi.
Na katere uspehe ste najbolj ponosni?
Naša članska ekipa je prvo sezono igrala v 
III. ligi in zmagala. Naslednje sezono je nasto-
pala v II. ligi in zmagala. Zdaj igramo v I. ligi, 
kjer smo v zadnjih dveh sezonah dosegli pe-
to in sedmo mesto. Seveda pa moram omeniti 
tudi, da smo v tem času bili že tudi tretji v Po-
kalu Slovenije. Mlajše selekcije pa sploh, če 
lahko tako rečem, orjejo ledino za savinjske 
namiznotenisače. Do sedaj smo osvojili že se-
dem medalj na državnih prvenstvih med po-
samezniki in dvojicami. V tej sezoni že imamo 
dve medalji, drugo mesto med dvojicami na 
mladinskem DP in tretje mesto med dvojica-
mi na kadetskem DP, pa verjamem, da še nis-
mo rekli zadnje besede.
Torej zrete optimistično naprej?
Vsekakor. Imamo ambicije v vseh selekci-
jah. Smo pa prepričani, da to kar smo vzgo-
jili v preteklih sezonah, bomo želi že nasle-
dnjo sezono v kadetskih selekcijah. Ciljamo 
namreč na absolutno prvo mesto v državi pri 
kadetih.
Še povabilo za konec.
košek, Popravilo kmetijskih strojev Vladimir Mandelc, 
Int. Transport Radovan Fideršek, Gostinstvo Sebastian 
Možina ter seveda ostalih donatorjev in prostovoljcev, 
ki pomagajo pri organizaciji. Vljudno vabljeni VSI, ne le 
z mladimi igralci povezani sorodniki in prijatelji, Vsi ste 
vabljeni, da nas pridete vzpodbujat v soboto in nedeljo, 
4. in 5. maja, od 10. ure dalje.
GVP
Ob tej priliki bi najprej zaželel vsem bral-
kam in bralcem Savinjskih novic prijeten zače-
tek maja, za nekatere najbolj zelenega meseca 
v letu. Za Namiznoteniški klub Savinja se bo za-
čel delovno. Kot sem že omenil, smo letos prvič 
dobili v organizacijo državno prvenstvo v na-
miznem tenisu za mlajše kadete in mlajše čla-
ne. Računali smo, da bo nova telovadnica v Lu-
čah pravočasno dokončana, saj bi tako ime-
li pravi športni praznik kar pri nas. Pa nič za-
to. Še bomo organizirali velika tekmovanja, 
še bodo prihajali najboljši namiznotenisači v 
Zgornjo Savinjsko dolino. Tako pa smo se mo-
rali znajti. Ena od osnovnih šol, v kateri telo-
vadnici tudi opravljamo redne treninge za ot-
roke, je telovadnica v OŠ Prebold. Tam sicer 
domuje zelo uspešen košarkaški klub, a mi 
bomo takoj po prvomajskih praznikih, torej 4. 
in 5. maja, izvedli v Preboldu Državno prven-
stvo za mlajše kadete (do 13 let) in mlajše čla-
ne (do 21 let). To bo vsekakor najbolj množič-
no tekmovanje v namiznem tenisu v Sloveni-
ji, saj pričakujemo okoli 200 igralk in igralcev 
iz celotne Slovenije, ter še skoraj toliko spre-
mljevalcev. Mi kot domačini bomo imeli v igri 
32 klubskih igralk in igralcev. Moram pa pou-
dariti, da izvedba tekmovanja ne bi bila mo-
žna brez pomoči naših pokroviteljev: Občina 
Luče, Plasard, Lean Rešitve, BSH, KLS, Ste-
klarstvo Tamše, Gostinstvo Lisjak, Lukše, Eu-
ris, Skupina Gen, Savinjske novice, Savinjska 
TV, Tiskarna R-Tim, Krevzel instalacije, Sejdić, 
Mizarstvo Zdravko Vršljak, Kmetija Bojan Les-
Savinjske novice št. 18, 3. maj 2019
22
Šport, Kronika, Oglasi
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
•	 NEZNANCI	POŠKODOVALI	AVTOBUS
Gornji Grad: 22. aprila so neznani storilci v Gornjem Gradu vdr-
li v avtobus, ga spravili v pogon in pri vožnji z njim trčili v hišo. 
•	 OTROK	POTEGNIL	NASE	OMARO
Rečica ob Savinji: 26. aprila je v osnovni šoli na Rečici ob Sa-
vinji na otroka padla omara. Otrok je omaro, na kateri so bila od-
prta vrata, povlekel k sebi. Omara je padla nanj, vendar ni utrpel 
hujših poškodb.
•	 NASILJE	V	DRUŽINI
Mozirje: 27 . aprila so bili policisti obveščeni o nasilju v družini. 
Osumljencu so odvzeli prostost in z zbiranjem obvestil ugotovili, 
da je mož že dlje časa izvajal fizično in psihično nasilje nad sop-
rogo, zaradi česar mu je bil izrečen ukrep prepovedi približevanja, 
sledi pa še kazenska ovadba.
•	 NEPLAČNIK	PO	GORIVO
Mozirje: 27. aprila je neznani storilec na bencinskem servisu 
Petrol v Mozirju v vozilo natočil gorivo, vendar ga ni plačal. Poli-
cisti neznanca še iščejo.
•	 DIMNIŠKI	POŽAR
Mozirje: 28. aprila ob 12.38 so se v Podvrhu v Mozirju vnele sa-
je v dimniku stanovanjske hiše. Posredovali so gasilci PGD Mozir-
je. Počakali so, da so saje dogorele in pregledali dimniško tuljavo.
Na podlagi javnega razpisa za oddajo neprofitne-
ga stanovanja v najem, Občina Mozirje objavlja
JAVNI POZIV
za oddajo vlog za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem
Predmet razpisa: trosobno stanovanje id. št. 920-986-8, v izmeri 
78,23 m2, Šolska ulica 39, 3330 Mozirje, s pripadajočim kletnim pro-
storom
Razpisni postopek:
1. Na razpis se lahko prijavijo prosilci, ki imajo na dan objave razpisa 
prijavljeno stalno bivališče v Občini Mozirje in so državljani RS.
2. Trenutna mesečna najemnina za razpisano stanovanje znaša   
250 €, brez stroškov.
3. Razpisne pogoje in vlogo dobijo prosilci v tajništvu Občine Mozir-
je, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje in na spletni strani občine Mozirje, 
www.mozirje.si, rubrika aktualno, javni razpisi.
4. Čas razpisa je od 3.5.2019 do vključno 24.5.2019. Pisne vloge s pri-
loženo ustrezno dokumentacijo se vloži osebno ali po pošti v zaprti 
kuverti na naslov Občina Mozirje, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Pod 
naslovom na sprednji strani kuverte mora biti pripis »RAZPIS ZA STA-
NOVANJE - NE ODPIRAJ«, na hrbtni strani kuverte pa mora biti naveden 
vlagatelj z imenom in naslovom.
5. Kuverte se oddajo najpozneje do 24.5.2019 do 12. ure na sedež 
Občine Mozirje, ali so oddane na pošto 23.5.2019 do konca delovnega 
dne. Dodatne informacije: tel: 03 839 33 12. 
OBČINA MOZIRJE
JUDO KLUB VELENJE
Urh Štober v Budimpešti do 
srebra
Zadovoljni Urh Štober (prvi z leve) na zmagovalnem odru v 
Budimpešti.  (Foto: osebni arhiv) 
SVETOVNI POKAL V GORSKEM KOLESARJENJU V MARIBORU
Monika Hrastnik s 5. mestom 
navdušila navijače
Maribor je bil prejšnji konec te-
dna prizorišče prve letošnje tekme 
za svetovni pokal v gorskem kole-
sarjenju. Na tekmi je nastopila tu-
di evropska in slovenska prvakinja, 
od letošnje sezone članica franco-
ske ekipe Dorval AM, Monika Hra-
stnik. Osvojila je peto mesto in 
navdušila domače navijače.
»Zelo sem vesela, prvi svetov-
ni pokal, peto mesto, zmagovalni 
oder ... Vreme je zdržalo, navijačev 
je bilo polno. Slišala sem vse. Tre-
ma je bila prisotna, a sem jo sku-
šala odmisliti. A pritisk je vseeno 
bil, si le doma, mama je tu,« so bile 
Monikine besede v cilju. 
Njen rezultat bi lahko bil še bolj-
ši, a je proti koncu naredila napako, 
zaradi katere je izgubila nekaj hitro-
sti, sicer pa je svojo vožnjo ocenila 
kot skoraj perfektno. Za zmagoval-
ko je zaostala 4,3 sekunde. 
Štefka Sem
Tretji aprilski vikend je v glav-
nem mestu Madžarske potekal 
mednarodni judo turnir, na kate-
rem je nastopilo 1.246 tekmovalcev 
iz dvajsetih držav, med njimi tudi 
kadeta Urh Štober in Urban Ku-
har iz Judo kluba Velenje. Oba sta 
bila uspešna – Nazarčan Urh Što-
ber je osvojil srebrno kolajno, Ur-
ban Kuhar pa bronasto.
PREPRIČLJIVO DO FINALA 
Štober je nastopil v najštevilčnej-
ši kategoriji (do 66 kg), v kateri je 
tekmovalo 65 judoistov. V prvi bor-
bi je premagal madžarskega tekmo-
valca, v drugi Čeha, v tretji pa je v 
samo 20 sekundah pometel z dru-
gim Madžarom. V četrti borbi je po 
trdem dvoboju premagal Avstrijca 
in se uvrstil v polfinale, v finale pa 
ga je popeljala zmaga v borbi z zah-
tevnim nasprotnikom iz Češke. 
DRUGO MESTO DOBRA 
POPOTNICA ZA NASLEDNJE 
TEKME
V finalu se je Urh pomeril z do-
mačim favoritom, zmagovalcem le-
tošnjega evropskega pokala v Za-
grebu. Tudi proti njemu se je odlič-
no boril, na koncu pa je vendarle 
moral priznati premoč nasprotni-
ka. 2. mesto na turnirju je odličen 
dosežek, pridobljene izkušnje pa 
dobra popotnica za naslednje tek-
me v maju.
TG
Savinjske novice št. 18, 3. maj 2019 23
Zahvale, Oglasi
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame 
Marije PUSTOSLEMŠEK
iz Raduhe 60, Luče
9. 12. 1929 – 17. 4. 2019
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, 
gospodu župniku Vikiju za lepo opravljen obred in ganljive besede 
slovesa, osebju zdravstvenega doma Luče, dr. Andreji, patronažni se-
stri Verici, ki je s toliko potrpljenja in nasveti lajšala najino trpljenje, 
sestri Mariji. Neizmerna zahvala tudi Micki in Ani, ki sta ji svetili v več-
nost, obiskovali ter nama vlivali moči za potrpljenje v največjih sti-
skah. Zahvala gre tudi gospe Valčki za ganljive besede slovesa, pev-
cem, praporščakom in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji tu-
zemeljski poti. Zahvala tudi gospodu, ki je odigral Tišino na troben-
to, pogrebni službi Morana in vsem, ki so kakor koli pripomogli k le-
pemu slovesu, tudi osebju gostilne Pr Lampi za spoštljivo in nadvse 
okusno sedmino!
Hvala za vse svete maše, sveče, cvetje in stiske rok ter izražena so-
žalja.
Hvaležni Rajko
Pogrešam te,
pogrešam te,
v tvojih očeh
sem videl srečo,
radost in smisel mojega življenja!
ZAHVALA
Angela KLADNIK
13. 5. 1959 – 16. 4. 2019
Ob boleči izgubi drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem za iz-
rečeno sožalje, darovane sveče ter svete maše. Hvala gospodu Vikiju 
Košcu za lepo opravljen pogreb, gospe Valči Robnik za ganljive poslo-
vilne besede, pevcem in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospre-
mili na njeni zadnji poti. 
Žalujoči hčerki Mateja in Natalija ter sin Matjaž 
Zapel je zvon,
tebi v slovo …
Poln bolečin,
ostaja spomin,
ostaja praznina,
molk in tišina.
V SPOMIN
 
Danes mineva 20 let, odkar nas je za vedno zapustila 
draga mama in stara mama
Elizabeta KUMPREJ
(Repeljska Liza)
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu.
Vsi njeni
Rada si imela ljudi okrog sebe,
jih spoštovala,
sovraštva in zlobe nisi poznala.
Zdaj dom tvoj je prazen in otožen,
vse še bolj nas žalosti,
saj poti do njega več ni.
V mislih, spominih
z nami vedno boš ostala,
ljubljena mama ti.
Savinjske novice št. 18, 3. maj 2019
24
Za razvedrilo
BOLEČA POMOČ PRI IGRI
Gostilničar Turnoc (Grega Preprotnik, levo) na Fletnem dupol-
dnevu: »Včasih, ko še ni bilo elektrike, so se v vaških gostilnah igrale 
tudi takšne igre, kot je ugotavljanje, kdo te je udaril s kuhlo po glavi.«
Šljukoc, maskota gostilne Pod Turnci (Nejc Slapnik, stoji): »Ti se 
delaj, da udarjaš, jaz pa ga bom opilil za vse, kar se mi je zameril.«
Naključni obiskovalec gostilne (Dejan Ikovic): »Fanta, pozablja-
ta, da moja glava ni žoga. Verjemita, da lahko udarim nazaj. Če ne 
prej, naslednje leto na istem mestu v isti gostilni.«
KO NE GRE V PROMET ZELENJAVA, GREDO ZIMZELENČKI
Makedonc,  prodajalec zelenjave  (Franci Podbrežnik – Solčavski), 
na Fletnem dupoldnevu v Solčavi: »Ti Solčavani niso za kšeft. Svojo ze-
lenjavo na velikonočni ponedeljek nisem mogel nikomur prodati. So 
rekli, da je boljši kuhan želodec in druga suhomesnata »zelenjava«. Še 
sreča, da imam svoj »sizi-mizi«. In ko gredo po njem moji prsti, lahko 
zapojem tudi slovensko, celo brez napake.«
PODMENINSKI GADJE »ZLATI« PO MEDALJAH
Na velikonočni ponedeljek so bili na Kaninu spet glavni Podme-
ninski gadje iz Bočne. Sezono starodobnega smučanja so sklenili 
na vseslovenskem srečanju XXIV. Emaus 2019 s kar štirimi medalja-
mi, eno tudi v skupnem seštevku. »Zlata« je bila ponovno Ema Rajgl 
(levo), srebrno nasmejan pa tudi glavni organizatorski par za Pod-
meninske gade Frenk in Minka Rezoničnik (vsi iz Otoka). Slednja 
je bila kot predsednica zadovoljna, ker je za ta podvig povezala tudi 
Vesele Savinjčane in »old« smučarje iz Kulturnice Gaberke. 
(Foto: MŠ)
(Foto: MŠ)
(Foto: JM)
Savinjske novice št. 18, 3. maj 2019 25
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 19. številki SN
2019
Ime in priimek:
Naslov: 
Vsebina oglasa (do 10 besed):
Križanka, Informacije
Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21.
Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972.
Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 
7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31.
Ambulanta za male živali: ponedeljek, sreda, petek od 7 . do 15. ure, torek, če-
trtek od 10. do 18. ure.
Dežurne	službe
VETERINARSKO DEŽURSTVO
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobo-
tah in nedeljah od 7 . ure (sobota) do 7 . ure (ponedeljek), enako velja tudi za dr-
žavne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva  so možni tudi 
zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se 
nato napoti dežurni elektromonter na teren. 
(03) 42 01 000 (centrala)
(03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7 . do 15. ure
(03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950.
Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
Savinjske novice št. 18, 3. maj 2019
26
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
◊	 KMETJE,	GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo 
tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper 
prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-
376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.      
◊	 Naročila	in	montaža	vseh	TELEMACH		in	
TOTAL	TV	paketov!		gsm	041/688-094.	
Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. 
◊	 HIDRAVLIČNE	GIBLJIVE	CEVI
Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za 
uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za to-
vorna vozila ... Gsm 041/354-505.
SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji.
◊	 AVTOVLEKA	BIDER
Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in iz-
rabljenih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter 
gradbene mehanizacije; gsm 041/689-504.
Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji.
◊	 ODDAM	POSLOVNI	PROSTOR	V	NAJEM
Na Rečici ob Savinji 107a v izmeri 65 m2 (pošta v za-
piranju), pritličje in lastni vhod; gsm 041/354-505.
Ivan Potočnik s.p., Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji.
Petek,
3. maj
ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji
Prvomajska otroška potepanja
ob 20.00. Gornji Grad
Stand-up večer
Sobota,
4. maj
ob 17 .00. Igrišče Foršt na Ljubnem ob Savinji
Prvenstvena nogometna tekma NK Ljubno ob 
Savinji - NK Šoštanj
Torek,
7 . maj
ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Dopoldanska čajanka
ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Test hoje na 2 km 
Sreda,
8. maj
ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Ura pravljic s terapevtskimi psički Zavoda PET  
Četrtek,
9. maj
ob 18.30. Medgen borza Rečica ob Savinji 
Razstrupljanje telesa in čustev
Napovednik dogodkov
ŽIVALI – PRODAM
Prodam prašiče, najboljše mesnate 
pasme za dopitanje na večjo težo, Fi-
šer; gsm 041/619-372.
Prodam prašiče domače vzreje, raz-
ličnih tež. Andrejeva kmetija; gsm 
031/509-061.
Prodam bikca, starega 10 dni, pasma 
simentalec; tel. 03/5835-207 .
ŽIVALI  - KUPIM
Kupim bikce in teličko od enega te-
dna do 250 kg ter kravo ali telico; 
gsm 069/613-055.
DRUGO – PRODAM
Prodam bukova drva hlodovina 13 
m3. Dostava okolica Rečice do 5 km; 
gsm 041/637-526.
Prodam posteljo, 90 x 200, z letvenim 
podom, cena 50 eur; gsm 031/210-
526.
Prodam gumi voz za konje ali za 
traktor; tel. 03/5831-520. 
Prodam stare ali nove silažne bale; 
gsm 041/783-987 .
Prodam silažne bale, 20 eur/kom; 
gsm 040/372-242.
Gorsko kolo schwin 26 col, zelo lepo 
ohranjeno, vzmeteno, ugodno pro-
dam; 070/870-321.
Prodam zimske gume z platišči, 
2x 165/70 R14, 3x 165/65 R14; gsm 
041/970-032.
RAZNO
Nudimo možnost jahanja Islan-
dcev v zameno za pomoč pri čišče-
nju in šolanju konj; gsm 041/708-
180.
VOZILO – PRODAM
Prodam renault clio 1,2, letnik 98, ka-
ramboliran; gsm 051/222-241.
Savinjske novice št. 18, 3. maj 2019 27
Oglasi
BREZPLAČNO IZOBRAŽEVANJE DO LETA 2022
Razgovor z vodjo projekta Matejo Šeliga
V mesecu novembru ste bili 
skupaj s partnerji izbrani na jav-
nem razpisu za izvajanje progra-
mov v okviru razpisa Pridobiva-
nje temeljnih in poklicnih kom-
petenc 2018 – 2022. Zakaj prav -
zaprav gre? 
Gre za razpis, čigar progra-
me financirata Ministrstvo za iz-
obraževanje, znanost in šport ter 
Evropska unija iz Evropskega so-
cialnega sklada, ki našim obča-
nom omogoča brezplačno vklju-
čitev v različne formalne in nefor-
malne izobraževalne programe.  
Projekt je namenjen pridobivanju 
temeljnih in poklicnih znanj, spret-
nosti in veščin, na kratko kom-
petenc, kar naj bi pripomoglo k 
boljši zaposljivosti in konkurenč-
nosti udeležencev na trgu dela.  
Vesela sem, da nam je uspelo sku-
paj s partnerji, med katere sodijo 
Šolski center Velenje ter dve za-
sebni podjetji, in sicer Invel d.o.o. 
in Zavod Uspešen.si, pripraviti ka-
kovostne izobraževalne programe 
za razpis ter tako pridobiti sredstva 
za brezplačno izobraževanje tudi 
za Savinjsko-Šaleško regijo.  
- Vemo, da v vaši hiši izobra-
žujete stare od 5 do 95, komu pa 
so namenjeni programi tokrat? 
Razpis je namenjen tako za-
poslenim kot tudi brezposelnim 
osebam, s poudarkom na starej-
ših od 45 let ter s končanim naj-
več triletnim izobraževalnim pro-
gramom. Pripravili smo preko 150 
izobraževalnih programov, v katere 
želimo vključiti vsaj 1000 različnih 
udeležencev.  
- Katere vsebine tokrat ponu-
jate našim bralcem? 
Evropska unija si želi radove-
dne udeležence, ki so spretni tudi 
pri uporabi računalnikov. Danes se 
delovna mesta modernizirajo, po-
sodabljajo in spreminjajo. Spre-
minjajo se tudi zahteve delovnih 
mest ter znanj, ki jih morajo pose-
dovati delavci. Dobro je, da se de-
lavci zavedajo, da so njihova zna-
nja in spretnosti njihova konku-
renčna prednost. Včasih so govori-
li »Več znanja kot imaš, več veljaš.« 
in to zagotovo drži. 
Kakorkoli, večina izobraževal-
nih tečajev je namenjena prido-
bivanju kompetenc računalniških 
vsebin. Organizirane so 
vsebine tako za tiste, ki 
še niso nikdar bili za ra-
čunalnikom, kot za tiste z 
nekaj več znanja. V Cen-
tru za samostojno uče-
nje (v Jakijevi hiši) po-
leg računalniških pro-
gramov ponujamo tudi 
začetni tečaj anglešči-
ne ter program komu-
nikacije. Slednji bo po-
leg spretnosti komunici-
ranja zajemal še veščine 
javnega nastopanja, ob-
vladovanja stresa na de-
lovnem mestu ter tehni-
ke sproščanja in varova-
nja zdravja na delovnem 
mestu. Prijave sproti be-
ležimo in veseli smo vsa-
kega udeleženca.
- Videti je, da je 
skupno vsem trem pro-
gramom pridobivanje 
temeljnih in poklicnih 
kompetenc. Pa se ljud-
je odločajo za vključe-
vanje v izobraževanje? 
Po dosedanjih izkuš-
njah je najpomembnej-
ši prvi korak – odločitev 
za prvo vključitev. Od tu 
dalje je vse lažje. Ude-
leženci spoznajo, da je lahko iz-
obraževanje zabavno, sprošče-
no in družabno. Nova znanja lah-
ko uporabijo tako v službi kot tu-
di doma. In v kolikor je kdo še ved-
no v dvomu o smiselnosti izobra-
ževanja, je v okviru projekta na vo-
ljo tudi brezplačno karierno sveto-
vanje. Tam se skupaj s svetoval-
ko oblikuje načrt do želenih kom-
petenc, ki posamezniku prinašajo 
večjo konkurenčnost na trgu dela. 
V kolikor ne bi našli nič zase, lahko 
postanete tudi soustvarjalci vse-
bin. Zaupajte nam svoje želje in 
potrebe in morda nam skupaj uspe 
oblikovati čisto nov 40 urni izobra-
ževalni program, ki bo nudil tudi 
ostalim udeležencem nova znanja, 
spretnosti in veščine.
- Če takole čez palec ocenimo, 
je v povprečju za vsakega vklju-
čenega na voljo približno od 300 
do 400 € na izobraževanje? 
Omenjeni znesek predstavlja 
povprečen znesek, ki bi ga mora-
li udeleženci odšteti za plačljiv pro-
gram. Naš cilj je narediti našim ude-
ležencem vsak dan lep, nepozaben, 
tak, ki šteje. V prejšnjem projektnem 
obdobju smo zapisali 1386 uspešnih 
zgodb. Verjamem, da lahko tudi v no-
vem projektnem obdobju vsak najde 
program zase in zapiše svojo zgodbo 
(več na www.lu-velenje.si).
Vodja projekta 
Mateja Šeliga
Savinjske novice št. 18, 3. maj 2019
28
Ljudje in dogodki, Oglasi