Poštnina plačana v gotovini.
Leto HI.
V Ljubljani, dne 6. julija 1921.
Štev. 27.
Izhaja vsako sredo in stane za vse leto 60 K, za pol leta 30 K, za četrt leta 15 K, na mesec 5 K; posamezna številka K 140. — V inostranstvu razmeroma več.
Vse dopise in pošiljatve za uredništvo in upravništvo »Ljudskega glasu*, kakor tudi za tajništvo K. D. Z. pošiljajte frankirane na naslov: Ljubljana, poštni predal 168. Poštnine proste so le reklamacije. Ustmena poročila: v Ljubljani, Šelenburgova ulica 6.
Socialistični poslanci in ustava.
Pred končnim glasovanjem o ustavi dne 28. junija 1921 je poslanec sodr. Etbin Kristan Podal naslednjo izjavo v imenu socialističnega kluba v Ustavotvorni skupščini (v zadnjem »Ljudskem glasu" smo jo priobčili po dopisnem uradu skrajšano):
»Pristopajoč na končno glasovanje o ustavi, ki naj poda osnovo za bodoče zakonodajstvo v naši državi, za politično, gospodarsko, socialno in kulturno življenje našega naroda, 8e smatra klub socialističnih poslancev dolž-nega, podati sledečo izjavo:
. Socialno demokratična stranka je zastop-n!ca delavskega razreda in prvoboriteljica za njegovo osvobojenje, ki se more udejstvovati c potom nadomestitve sedanjega kapitali-iticnega družabnega reda s socialistično ureditvijo, osnovano na popolni enakopravnosti vseh in na gospodarskem sistemu, ki naj služi družbi kot celoti in s tem vsem njenim elanom v najpopolnejši meri, ne pa le nekaterim gospodarsko privilegiranim posamezni-kpm, ki 8i morejo, posedujoči produktivna in distributivna sredstva, prilaščati produkte dela, n,e da bi sami vlagali svoje delo v produk-c'jski proces.
Socialno demokratična stranka hoče osvoboditi ogromno večino naroda materijalne bede in večne skrbi za najelementarnejše ^•jenske potrebe, in s tem razvezati doslej Sklenjene narodne moči za višje oblike živ-'lenja in za čistejšo kulturo. Pogoj za do-®eg° tega obče narodnega in obče človeškega cnja je rešitev večine iz gospodarske sužnosti ^produktivne manjšine. Tej nalogi služi delo ocialno demokratične stranke, ki je, dokler bstaja razredna družba, delavska razredna ranka tudi v tej zbornici.
* ? je glavni razlog, da socialistični po-, “bc! ne morejo glasovati za ustavo, ki služi Pitalističnemu sistemu in ga utrjuje. na„, e. glede na načelno stališče pa moramo glasiti, da ustavni načrt, ki je sedaj na gla-j-u311!11' tucli kot instrument sedanjega dru-izn ne^a .rec*a' ki ga delavski razred ne more mo^emenitii dokler ne doseže sam dovoljne sla&t Za to *n dokler se ne izpolnijo splošni, dela1* š0sP0dar8ki pogoji, ne ustreza potrebam 8e rVskega razreda. Lojalno priznavajoč, da *ici 80ci.al'sličnirn poslancem in drugim opo-fcjj °na,nim skupinam v Ustavotvorni skup-Posrečilo doseči nekatere uspehe, ki po-vend ° izbolišanie prvotnega načrta, moramo hanr r,naSla8iti. da so reakcionarnim strujam Ustav V Cne •talt0 znatne koncesije, da dobiva zla8tjd krajno konservativen, v političnem, rav Pa v socialnem oziru pa mestoma na-Res reakcionaren značaj. naŠe rv6 Pomisleke v tem oziru so govorniki P0drohn?pirie izražali v načelni debati in v Slišani,.ra2pravi> trudeči se, da bi dosegli Učne idei«naČrta v zm‘slu prave demokra-natn ni trpKin naPrednosti. Na tem mei ba2ori in Ponavljati nasprotij med naši Posameznimi določbami te
ustav
Toda glasujoč proti načrtu, s katerim se v važnih rečeh ne moremo strinjati, ne moremo dovoliti, da bi sc naše glasovanje od kogar koli izrabljalo v zmislu, ki ga nima. Pridržujemo si pravico, da se tudi nadalje bojujemo proti vsemu, kar je po našem prepričanju škodljivo za narod, da se bojujemo tudi za izpremembo ustave v zmislu našega programa, ne trpimo pa, da bi se naše obrazloženo glasovanje razlagalo kot demonstracija proti narodnemu edinstvu, temveč še enkrat slovesno naglašamo, da je, kakor smo že večkrat na najnedvoumnejši način izjavili, to edinstvo eden velikih pogojev za uresničenje naših ciljev in smo zaradi tega pripravljeni braniti ga proti vsem napadom in intrigam od katere koli strani."
Mož na svojem mestu.
Belgrajska „Politika" z dne 28. preteki, meseca poroča o razbojniškem napadu na vlak z dne 21. preteki, meseca, ki je bil izvršen v Macedoniji blizu Skoplja. Razbojniki so napadli seveda tudi poštni voz, v katerem jim je najbolj dišala blagajna. Navzoča dva uradnika so nagnali ven. Eden je takoj pokazal pete, drugi je ostal, češ, samo mrtev bdm zapustil to, kar sem službeno dolžan braniti. Seveda so ga razbojniki ustrelili. „Politika" pravi, da je potrebno zabeležiti ime tega uradnika, čeprav ni naše krvi: Heinrich Otto.
Nam se zdi, da je razen imena treba zabeležiti še nekaj. Ta" mož je bil nemške krvi. Uradnik, ki je bežal, in mnogo drugih, ki niso bili kot možje na svojem mestu, so bili pa naše krvi, kakor tudi večina razbojnikov najbrž. Šlo je pa za denar naše poštne uprave. Tujec nas bolje brani nego domačin. Mi, ki smo mednarodni in cenimo ljudi le po njih delovanju, ne pa po narodnosti — mi ne bomo izrekli druge hvale, nego: „Izpolnil je svojo dolžnost". Hvala je samo v tem, da pri nas ni ljudi, ki bi svojo dolžnost izpolnjevali.
Zakaj jih pa ni?
Ker tudi država pri nas ne izpolnjuje svoje dolžnosti.
Dokaz: Železniški delavec na Primorskem je ostal v službi tudi potem, ko so prišli Italijani. Ni se pa hotel polahoniti, jugoslovanski državljan je hotel ostati. Po rapalski pogodbi so ga zato spodili iz službe. Kot begunec je prišel k nam, prepričan, da mu bo služba zagotovljena. Toda država, ki je imela dovolj denarja za gospode begunce, ki je našla tudi dovolj služo zanje — ta država ne najde pri državni železnici prostora za delavca, ki nima drugega nego svoje roke in 5 otrok! Pol leta že čaka, pa vse zastonj. Poverjeništvo za socialno skrb mu ne more pomagati, niti njegove uradne vloge na železniško ravnateljstvo nič ne pomagajo — kaj se tam brigajo za to poverjeništvo! Ali naj vzdržuje delavca s 5 otroki zdaj občina? Ob-
čina še za tiste ne more ničesar storiti, ki ne morejo delati! Na železnicah je pa toliko dela, toliko potrebnih popravil! Toda denarja ni za pametne stvari, denar imamo le za vojsko, da bo imelo lačno delavstvo pravico braniti to državo, ki tako krasno izpolnjuje svoje dolžnosti do svojih državljanov, da jim niti po šestih mesecih ne da, kar jim gre.
Če bi bila v tem oziru boljša, bi s tem vzgajala pri svojih državljanih čednost, ki je dandanes tako redka: „Samo mrtev bom zapustil to, kar sem službeno dolžan braniti!" Ali po naše: Vsi za enega, eden za vse!
Priprave za 13. redni strankin zbor
14. in 15. avgusta 1921.
Neka organizacija predlaga, naj imajo pristop na naš strankin zbor, ki se bo vršil 14. in 15. avgusta t. I., posamezne krajevne organizacije po uspehih zadnjih državnozborskih volitev in po predlogih, ki jih te krajevne organizacije stavijo, to je, da se delegirajo povsem zanesljivi sodrugi.
Popolnoma nemogoče je, da bi bil tak predlog sprejet. Od načela, da odločujejo v naši stranki samo stalni kadri, nikakor pa ne tudi črna vojska — od tega načela ne smemo nikdar več odnehati, če nočemo dobiti novih komandantov v stranki, ki bi delali, kar bi hoteli. Pomislite malo: kdo pa je „zanesljiv sodrug"? Vsi vplivni sodrugi so veljali za zanesljive — pa kaj smo doživeli! Najboljši je bil še tisti, ki je komandiral precej odkrito. Največ so pa stranki škodovali tisti „zanesljivi" sodrugi, ki so kazali, kakor da bi se borili proti temu komandantu le iz načelnih razlogov, dočim so v resnici hoteli le zasesti njegovo mesto!
Krajevne Organizacije so prej pošiljale svoje delegate skoro na tak način, kakor predlaga ta organizacija. Organizacije so bile seveda majhne, ker se nikomur ni bilo treba brigati zanje. Odločeval je vsak, kdor je hotel. Če ni bil vpisan, je pa izjavil, da pripada črni vojski, da je tih somišljenik itd. Nekaj vplivnih sodrugov, ki so semtertja vrgli kak groš v klobuk in dobili zato izkaznico, ki je veljala do črnega groba — nekaj takih „vplivnih" sodrugov je izjavilo, da ima njih „organizacija" 300 članov, pa so dobili pravico poslati šest delegatov. Ker organizacija ni imela denarja, si ga je izprosila od kakega petičnega „vplivnega" sodruga — zato so morali pa delegati plesati tako, kakor je hotel tisti petični mož. Dokler je bila stranka majhna, je bilo to zadostno, ko je pa po vojni naraslo število „socialistov od včeraj", je rodil tak način izbiranja delegatov v našU stranki tiste razmere, ki jih vsi poznamo in ki nočemo, da bi se še kdaj vrnile. S trudom smo rešili organizacije, z velikim naporom smo napravili red, kažejo se že blagodejne posledice: komandanti so izgubili svoj vpliv, moč stranke je prešla na vpisane člane, ti člani so to začutili in se oklepajo stranke
bolj in bolj, s tem se veča pri sodrugih medsebojno zaupanje, raste zaupanje v organizacije, raste pa tudi trdna vera v bodoči strankin zbor, da bo na temeljih strankine ustave, ki je bila sprejeta lani na celjskem zboru, očistil stranko vsega plevela brez ozira na tiste zaspance, ki še dozdaj niso začutili novega vetra. Radi verujemo, da jim je zdaj žal, da na zboru ne bodo imeli zastopstva, tudi nam je žal, da jih ne bo med nami — toda zato še ni treba postaviti se proti veljavnim sklepom! Naj čutijo tudi sami, da so dozdaj spali, potem bodo drugič bolj pazili, da ne zadremljejo zopet. Če bi pa zdaj dovolili izjemo, bi jo morali prihodnje leto zopet dovoliti. Dovolj bobnanja je bilo po našem strankinem tisku, kdor niti tega ni čutil, ta je spal zelo trdo.
Prehod je gotovo siten in marsikomu neprijeten. Toda tudi tu velja isto, kakor pri psu, ki mu hoče gospodar odsekati rep, žena pa, ki je usmiljenega srca, priporoča, naj mu odsekajo ta rep lepo po malem, vsak teden 1 cm. Pameten gospodar bo pustil ženo jokati — v kratkem se bo smejala svoji nespametni usmiljenosti.
Atentat na regenta Aleksandra.
Dne 29. junija se je regent po zaprisegi na ustavo odpeljal v spremstvu ministrskega predsednika Nikole Pasica nadzorovat čete. Med potoma je padla bomba iz poslopja ministrstva za javna dela, ki se sedaj gradi. Eksplodirala je že prej, nego je prišel mimo voz. Kanila je 10 oseb, večinoma vojakov. Smrtno nevarno ranjen ni bil nihče. Napadalca, ki je bil v tretjem nadstropju omenjenega poslopja, so prijeli. Pri sebi je imel še tri bombe in revolver. Pri prvem zaslišanju je izjavil, da se imenuje Spa-soje Stojič, slikarski pomočnik, rodom iz Turške Kaniže. Povedal je tudi, da je prišel na predvečer iz Novega Sada z namenom, da izvrši atentat. To je storil v zmislu svojih načel. Ugotovilo se je takoj, da je podal o sebi lažnjive podatke. Spoznali so v njem boljševiškega agitatorja, ki se je leta 1919. vrnil iz Rusije in ki je bil radi svoje agitacije poznan v komunističnih krogih pod imenom Trocki.
Iz stranke.
Proti neredu. K članku pod tem naslovom, ki smo ga zadnjič objavili, pripominjamo, da je tam omenjena organizacija že obračunala, žalibog pa bas 1. julija, ko je bil „Ljudski glasu že tiskan.
Centralno tajništvo JSDS in KDZ.
Črmošnjice. V nedeljo dne 10. julija pri-' redi krajevna organizacija KDZ v Črmošnjicah po deseti maši na dvorišču g. Franca Spreitzerja v Črmošnjicah št. 18 javen shod. Poročevalec iz Ljubljane.
Dopisi.
Vestfalsko. Gotovo vas zanima, kako živimo tukaj na Vestfalskem. Položaj je tukaj zdaj tak, da nam ni treba vzdihovati pa tudi ne vriskati. Pomanjkanja pa ne trpimo. — Zdaj nas je zadela grozna rudarska nesreča. Med žrtvami je tudi šest Slovencev. V rudniku Mont Ceniš pri Sodingen na Vestfalskem se je vžgal dne 20. junija opoldan ognjen plin in povzročil strašno eksplozijo, ki je zasula skoraj 300 delavcev. Mrtvih je približno sto, težko ranjenih 65. Vzrok eksplozije je bila neprevidnost delavcev, glavni vzrok je pa bil zanemarjenje rudniškega oskrbništva, ki je skrbelo samo za - to, da je bila vsak dan določena količina premoga izvožena. Zdaj bodo gotovo pomedli z železno metlo okoli nekaterih vil.
Pogreb ponesrečenih se je vršil zelo slovesno v petek dne 24. junija. Takega pogreba še ni videl ta kraj in tudi moje oko še ne, pa si ga tudi ne želim videti več. Velikanska množica ljudi je spremila nesrečne tovariše k večnemu počitku. Naj bo jim zemlja lahka!
Vse znance pozdravlja
Ignac Viltužnik, doma z Rdečega Brega.
Od nekod. Nekaj naših odbornikov se premalo zanima za organizacijo. Niti toliko se ne pobrigajo, da bi skrbeli, če imajo plačane svoje prispevke v redu. — Izvolilo jih je ljudstvo, ki jim je zaupalo. Njih dolžnost je torej, da se izkažejo tega zaupanja vredne. Napačno je, če kdo misli, saj so me izvolili, zaupajo mi, bom že delal tako, da bo prav. Vemo, da ne bodo delali kot občinski odborniki proti nam. Vendar je potrebno, da se razpravljajo razni predlogi z našimi pristaši skupno. Naše organizacije morajo poznati delo naših odbornikov v občini. Dober svet kakega starega Občinarja je že marsikako nerednost preprečil.
Opomba uredništva: Poživljamo vse naše občinske odbornike, naj se točno udeležujejo vseh članskih sestankov in odborovib sej krajevne organizacije. Vzorni morajo biti, vzgled drugim sodrugom! — Ime občine smo iz razumljivih vzrokov zamolčali.
Po svetu.
Norveška.
Eoald Amundsen, preiskovalec severnega tečaja, ki se je pred tremi leti z ladjo „Maudu in z norveškim moštvom podal na pot na severni tečaj, je imel smolo; njegova ladja je ponesrečila in moštvo ni hotelo več nadaljevati poti. Sedaj mora Amundsen znova iti na pot na severni tečaj.
Brazilija.
Brazilija je pristala na to, da sprejme 400 \Vranglovcev, ki se bodo uporabili pri delu v plantažah.
Amerika.
Znižanje plač, a ne splošno znižanje cen v istem razmerju. „Chicago Tribune14 javlja14, da se plače ameriškim železničarjem znižajo za 12°/o.
Kaj berejo Amerikanci? Uredništvo nekega ameriškega lista je z merilom merilo, koliko prostora dajejo ameriški listi raznim vrstam dnevnih vesti povprečno na en dan. Uspeh je bil sledeči: Sport in humoristično 321 palcev, ženski vestnik (moda, kuhanje itd.) 135 palcev, državne zadeve 125, trgovske vesti 119, inozemstvo 103, zločini 60, muzika in drama 44, bigamija in ločitve 40, alkohol in prohibicija 27, družabni vestnik 14, delavske zadeve pa deset palcev. Zanimivo bi bilo, če bi kdo napravil podobno statistiko tudi za naše liste. Prepričani smo, da bi prišli do tega rezultata, da se naš meščanski tisk najbolj bavi z blatenjem nasprotnih listov, strank in oseb.
Govoreči filmi. Orland Ktllum iz New-Yorka je iznašel aparat, ki sprejme in oddaja istočasno optične in akustične utise. Tako mu je bilo mogoče prirediti kinematografsko predstave, pri kateri so osebe na belem platnu tudi govorile v popolnem skladu s svojimi gibi. Tudi napake, ki so drugače zvezane s kinematografskimi predstavami s fonografi, odpadejo.
Rusija.
Nižje Novgorodski sejmi. Ruska sovjetska vlada je sklenila, da se zopet otvorijo znameniti Nižji Novgorodski sejmi.
Češkoslovaška.
Stavke čeških bančnih nameščencev se udeležuje 17.000 ljudi.
Kakor poroča „Prager Tagblatt44 so bančna ravnateljstva dostavila vsem svojim uradnikom odpovedna pisma. Češkoslovaška agrarna banka je odtegnila svojim prokuristom prokuro, ker so se priključili stavkajočim.
Nemčija.
Nemška vlada je odposlala 30.000 pripadnikov sovjetske vojske, ki so se lanskega leta za časa vojne s Poljaki umaknili na nemško ozemlje, v Rusijo.
Italija.
Vulkan Stromboli. Kakor poročajo iz Mešalne, je začel vulkan Stromboli ponovno bljuvati lavo, in sicer tako močno, da je vse prebivalstvo v velikem strahu ter se pripravlja, da zapusti otok.
Politični pregled.
+ Proti ustavi so se naši klerikalci
borili z vso silo. Še celo po socialistih so padli, ker jim nismo hoteli ploskati. No, ustava je bila sprejeta. Veste, tista ustava, ki omejuje vso svobodo politikujoči cerkvi in isti dan izide škofovski ukaz, da naj se sprejetje ustave naznani narodu z zvenenjem. Pa smo zopet tam, kjer smo bili, in klerikalci ne smejo zameriti socialistom, če jih tudi pri tem slednjem boju proti ustavi ne moremo podpirati — ker nimamo zvonov!
+ Križev pot ukrajinskega ljudstva.
Lvovsko vseučilišče je še sedaj zaprto za ukra-
Zob:	(6. nadaljevanje.)
Socializem in vera.
Modrovanje navadnega človeka.
Kdo bo prinesel čiste vode?
Vse vere odgovarjajo na to vprašanje: „Jazi Jaz prinašam popolno, čisto resnico!"
Ko pa se ogledate malo naokrog po teh verah, spoznate, da so vse začenjale tako kakor judovska. Znano je našemu ljudstvu posebno o Mohamedu, da si je izmislil prav t&ko sredstvo kakor Mojzes. Pa tudi on je imel ravno tak6 dober namen kakor Mojzes, tudi uspeh je imel ravno tak. Oba sta govorila z Bogom in vse, kar sta storila kot božja proroka, vse je dobro zato, ker je naravnost iz božjih rok.
Krščanstvo temelji na Mojzesu. Ker pa Judje niso sprejeli krščanstva, je boj med obema verama ravno tak, kakor med drugimi verami, ki nimajo nič skupnega, niti nič sorodnega mnogokrat. Med judovsko in krščansko vero je se posebno hud boj menda zato, ker sta si v temelju tako blizu, tako enaka ; skoro. Saj stoji med njima samo Kristus. 1
Kristus je bil Jud. Zgodovinarji se sicer ne morejo sporazumeti, ali je res živel in kdaj je živel, kajti vsa štiri poročila, ki pišejo o njem, so bila napisana zelo pozno po njegovi smrti in še to tak6, da se naslanjajo očividno le na ustna poročila. Pa pustimo to vprašanje na stran, verujmo tem štirim poročilom ali blago ve st im, kakor jih imenujemo navadno z grškim imenom (evangelij = biagovest).
Po teh poročilih je prišel Kristus Mojzesov nauk izpopolnjevat, ne podirat. Kar je prinesel novega, se da vse izraziti z njegovo zahtevo: vera brez del je mrtva. Zato je po njegovem naiiku popolnoma neplodno prerekati se o teorijah, kregati sc v učenih razpravah — le živeti je treba pošteno, vse drugo bo navrženo! Bil je ubog — pa popolnoma srečen, ker je nosil svojo srečo v srcu, ker je žive! po svoji vesti. Tudi on je imel skušnjave, kakor jih ima vsak človek. Bil je zmožen človek in lahko bi si bil pridobil vsega, slave in bogastva — toda lagati bi bil moral. Tega pa ni hotel, ker je bil trdno prepričan, da mora laž roditi vedno le zlo, čeprav se včasih zdi, da brez laži ne izhajamo.
Imenoval se je sina človekovega-nenoval se je tak6 tem pogosteje, čim bolj o njegovi preprosti učenci mislili, da mor« iti sin božji, da bi drugače ne mogel bu iko popolen. Zavračal jih je, svaril jih J®-Ne imenujte me gospoda! Samo eden j ospod, naš oče v nebesih." Nasprotno l a svoje učence imenoval sinove božje, c ’ si smo ustvarjeni od Boga.	.. ie
Toda — nič ni pomagalo! Kdor,kol' J idel njegova dobra dela, njegove Čedno ’ jegovo dobroto, vsak je mislil, da J? jL možen edinole sam Bog. Ce bi bili iinejU * ikrat še polbogove, bi bili rekli, da je K' . olbog. Ker jih pa po zaslugi Mojzes so več imeli, so se razdelili na dve s
ii so
rekli, da je božji sin, drugi Pa’ ti ;ia z Belcebubom, to je s hudičem, iojim je nastopil Kristus odločno, to^ agalo ni, skrivati se je moral Pred na rankama. Ena ga je hotela Pos/*f‘ rada aljevski prestol, druga pa bi ga olld
imenala.	. -ro je
Sodite me po mojih delit'1 :ljalo na obe strani. Kako morete ^šne i sem Bog, ko pa vendar vidite, genl žave imami Kako moiete misliti,
jinsko mladino. Smejo ga posečati samo Poljaki. Po vojni okupaciji Vzhodne Galicije je poljaka vlada lvovsko do takrat ntrakvistično univerzo •zpremenila samo v poljsko ter prepovedala ukrajinskemu dijaštvu pristop v univerzo. Od vojne med Poljaki in ukrajinsko zapadno republiko je že dve leti, a Zapadna ukrajinska republika Se sedaj ni priznana po antanti, ker so pač Francozi na strani Poljske. Vsled edinega ukrajinskega vseučilišča v Vzhodni Galiciji so se sedaj vsa ukrajinska kulturna društva obrnila s spomenico do enakih društev vsega sveta, kjer protestirajo proti terorističnemu poljskemu imperija-lismu. Poslanica pravi: Vseučilišče v Lvovu, ustanovljeno 1. 1784., ni od 1. 1884. bilo nacijo-uulnega značaja. V zadnjih dveh letih (1919 in 1920) so poljske oblasti prepovedale predavanja ukrajinskim profesorjem. Mladina se mora učiti ^ tujini. Okrog 2000 akademikov mora v bedi >“ pomanjkanju učiti se v tujini. Poljske oblasti so pa predavanja prepovedala tudi zasebnim znanstvenim društvom, tako n. pr. Ševčenkov! akademiji znanosti, znanstvenemu društvu Petra ^togile in najstarejši ukrajinski znanstveni instituciji, ustanovljeni v 16. stoletju, „Stavropigiji“. ~~ Poslanica h koncu poziva, da se kulturni zavodi vsega sveta zavzamejo za osvobojenje in zaščito ukrajinske kulture pred poljskim nacio-ualističnim nasilstvom. — Kje so ostala gesla 0 samoodločbi narodov?!
-f- Razpuščene prostovoljske organizacije. Nemška vlada je na podlagi zavezniškega ultimata razpustila bavarsko meščansko bi'ambo, obmejne straže v Vzhodni Prusiji in organizacije nEscherichu. Kdor bo- odslej sodeloval pri omenjenih organizacijah, bo kaznovan.
t + Bratislava sedež donavske komisije. Slovaško glavno mesto Bratislava je bilo 'zbrano za sedež mednarodne donavske komisije.
-f- Nemci in Poljaki so podpisali dogovor glede izpraznitve zasedenega ozemlja v Gor. Šleziji.
+ Francozi hočejo Porenje. Kakor po-ročajo iz Bonna, se opaža močno gibanje tako zv&ne porenjske republikanske ljudske stranke, * kateri sodelujejo tudi Belgijci in Francozi.
0 gibanje stremi za tem, da se vse Porenje proglasi za neodvisno in nevtralno državo pod mstvom vseh velesil.
Zvezni tajniki francoske socialno-flemokratične stranke so imeli v Parizu konferenco, na kateri je š. Paul Faure poročal o •edanjem strankinem stanju. Razcep je povzročil Popolno desorganizacijo, vendar je bilo mogoče “postaviti še 82 močnih političnih organizacij, so doslej izdale okrog 60.000 članskih izkaznic. To je vsekakor značilno število, če pomislimo, da je stranka po tourškem razkolu vstala kot nekaka nova stranka in da obsega to število komaj četrtino vseh strankinih pristašev.
s + Rekonstrukcija bolgarske vlade.
mmbulijski je izvedel ponovno rekonstrukcijo ?ToJega kabineta. Botev, predsednik sobranja, J* prevzel ministrstvo za promet. Gjordje Tomov, lv8i podpredsednik sobranja, je prevzel miaistr-v“ za notranje zadeve. Minister Atanazov je P dal ostavko. Ta preosnova vlade je ojačila “J«" položaj.
ko pa delam proti hudičevemu * Vsako kraljestvo, ki je proti 2(fcljeno, mora propasti! — neHi-e n‘ n*^ Pomagalo! Mojzesova laž, kriv Zna’- dobro mišljena laž, tista je nam ^f‘8tus ie ž'vel drugače nego Mojze Še	delal je tudi proti njim mnogol
ta.£e‘() iz tempeljna je izganjal! Kdor si Mol Pra.v’ce> utora biti več nego Mo Mo!ZeS Pa govor‘l z Bogom. Več r siri S ie torei samo sam al' Pa ni*
ga ^asPr°tniki so kričali: Kako bo Bog P*.poznamo, da je tesarjev sin! 0(Walv.ni> preprosti učenci Kristovi so ■ Saj ni tesarjev sin. Tesar j kraiiiK nie80v- M<*rijin sin je! Marija jr
fea rodu- ,
roau.
kaj ; a'n socialistom seveda ne gre v Vedami kralj^v r°d skupnega z Bogor popoln da sta kralj in tesar kot čl Takrat mai:e!laka- lz žene sta rojena 80 mišim ,U,dlc niso tako mislili. O 1 davno orii,kakor ° Polbogovih. Ni še da je’ vsJLar,Smo Pokopali tisto sladko 2 Pogoni k-a!i kolikor toliko v sorc > vsaj bratovščino je že pil ž
4- Pogodba angleških rudarjev z lastniki. Stavka angleških radarjev je končana, kakor poroča „Tel. Komp.u, pod sledečimi pogoji: Fiače so iste kakor 1914 z 20% poviška; lastniki se zadovoljijo * 17% čistega dobička namesto z 20%; 63% čistega dobička se razdeli med delavce; rudarji pa se zato odrečejo ustanovitvi nacionalne izenačevalne blagajne. To je par pogojev, natančnejše bomo se poročali.
Škoda, ki jo je stavka povzročila, je ogromna in bo treba precej časa, da se razmere ustalijo. Samo premoga je morala država uvoziti 1,200.000 ton, da je kolikortoliko vzdržala del obrata. Angleška drugače premog sama izvaža.
4- Komplot proti Lloydu Georgu.
„Manchester Guardian" je objavil članek, v katerem poroča, da je bil med člani angleške vlade sklenjen komplot proti nadaljnemu ministrskemu predsedovanju Lloyda Georga. Pri komplotu sta soudeležna lordkancler Birkenhead in kolonialni minister Winston Churchill. Lord Birkenhead je to .vest sicer dementiral, vendar jo angleški listi trdovratno vzdržujejo. „Da»ly Mali" pa piše, da je „Manchester Guardian" kriv, da se komplot ni obnesel, ker ga je prezgodaj razkrinkal. — No, Lloyd George bo vseeno kmalu šel.
4- Tajnik angleških komunistov Juk-
pin je bil obsojen na šestmesečno prisilno delo, ker je objavil — pogoje moskovske internacionale.
4- Sima Markovič umira? Vesti iz
Moskve javljajo, da je komunistični narodni poslanec Sima Markovič, ki se sedaj nahaja na moskovskem kongresu, težko obolel na tifusu in da so zdravniki že popolnoma obupali nad njegovim ozdravljenjem.
4- Irska modra knjiga. Avtonomni irski parlament (Dali Eireau) je izdal zelo zanimiv dokument, irsko modro knjigo, ki se v prvem delu obrača na vse predstavnike francoskega naroda s prošnjo, naj bi kaj ukrenili zoper živinsko politiko angleških imperialistov, ki hočejo iztrebiti irski narod. V drugem delu so objavljeni dokumenti vsega trpljenja, ki ga je nesrečno ljudstvo doživelo v dolgi dobi tlačanstva do danes.
4- Otvoritev irskega avtonomističnega
parlamenta se je izvršila 21. t. m. v Belfastu. Otvoritvi je prisostvovala angleška kraljeva dvojica, seveda spremljana od nebroj oborožene vojaštva in policije.
4- Po Italijanskem zborničnem poslovniku mora za osnovanje posebnega kluba biti vsaj deset poslancev. Ker pa Jugoslovani in pa Nemci v italijanskem parlamentu ne dosežejo številke deset, so jih dali v tako zvani „mešani" klub. Ta pa je sedaj sklenil, da ne bo kandidiral nobenega Slovenca in nobenega Nemca v kak odsek. V parlamentarnih komisijah ne bodo imeli niti Slovenci niti Nemci zastopstva.
Tedenske vesti.
Odgovor. Kakor smo že zadnjič poročali, so zadružniki na občnem zboru „Slovenske So-
Nekaj podobnega imamo pa še vedno: kraljevski naslov „po milosti božji". Sicer pa tudi pri drugih ljudeh radi govorimo o nebeških talentih, če si je kdo s pridnostjo, točnostjo in doslednostjo pridobil zmožnosti, ki so nam zaradi naše lenobe nedosegljive! Mesto da bi premagali svojo lenobo, se izgovarjamo, da nimamo talenta! —
Tako so Judje prisodili Kristu božanstvo proti njegovi volji. Mi se tega držimo še danes. Še danes se prav krčevito držimo vere, ki ni vera! „Reši nas, o Kriste!" molimo — pa on nas je že rešil s tem, da nam je pokazal pot, ki je pa iz lenobe ne maramo nastopiti.
Prav taki smo kakor Judje, ko so ga križali, češ, da se roga Bogu, dočim jih je on le učil prave vere duha in resnice. Njegova vera se jim je zdela pretežka, ker niso razumeli bistva. Posebno še po njegovem strašnem trpljenju niso mogli razumeti, da bi bil tak jarem sladak in tako breme lahko. Po vrhu se jim je zdelo neumno, da je šel v tako smrt „prostovoljno" — ker niso razumeli, da je bil prisiljen po okoliščinah, kakor pred njim in po njem veliko poštenjakov. Značajen mož ne laže niti za ceno življenja.
cialne Matice" napravili red pri uredništvu „Naših Zapiskov". V nedeljskem „Slovencu" napadajo prejšnji uredniki zaradi tega mene kot blagajnika na način, ki me ni iznenadi), ker vem, kdo ga je pisal. Da ga je pa razen drugih dveh podpisal tudi prof. dr. Drag. Lončar, temu se čudim, ne samo za to, da se je zatekel v klerikalnega „Slovenca", temveč tudi posebno še zato, ker ve, da tista izjava ne odgovarja resnici. Mislil sem dozdaj, da Lončar ne zna zavijati, da pa na drugi strani vse prečita, predno podpiše. Upam, da te izjave ni prečital, da sploh ni od sedanjih razmerah poučen, sicer bi se take družbe izogibal. Kajti nekaj drugega je biti s kom v isti stranki ali pa v ozkem prijateljskem krogu.
Z. B.
Spletke proti agrarni reformi v Prekmurju. Iz Murske Sobote poročajo: Nedavno so se podali zastopniki prekmurskega veleposestva, in sicer za okoliš Murske Sobote dr. Vaby, za Beltince posestnik Balt in za Dolenjo Lendavo dr. Nemety v Belgrad, da na kak način preprečijo izvedbo agrarne reforme v Prekmurju. Izposlovali so toliko, da je vlada odposlala te dni svojega zastopnika, ki ga imenovani trije magnati sedaj prav pristransko obdelujtjo v farovžu v Podgojinah. Za vsako ceno skušajo doseči, da bi se agrarna reforma vsaj toliko omilila, da oni ne bi bili oškodovani. Proti tej nakani se je dvignilo ljudstvo, ki prihaja pri reševanju agrarnega vprašanja v poštev, in je imelo že dve nedelji zapored v Murski Soboti velika protestna zborovanja.
opis novčanic po 25 par. Nova papirnata novčanica po 25 par je dolga 92 mm, široka 62 mm. Površina je na obeh straneh pretiskana. Ena stran izgleda tako-le: v zelenkosto-sivi barvi v vsakem oglu narisan cvet; cveti so zvezani s pletenicami; naslikani sta dve deški glavi. Druge črte so na tej strani modre barve; modre barve je tudi slika samostana Ogračanice, ki je v sredini. Druga stran novčanice je v šamoa-barvi; med cvetnimi okraski so naslikane gusle z lokom, ter v temnejši barvi slika bana Jelačiča v Zagrebu, ter* slika otoka na Blejskem jezeru. Številke, ki označujejo vrednost, so bele. — Nova novčanica je izdelana po načrtih domačega grafičnega umetnika Grujiča.
Podraženje tobaka. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Na podstavi odloka upravnega odbora samostalne monopolske uprave z dne 16. maja 1921 M. br. 8895 in odobritve gospoda finančnega ministra z dne 5. junija 1921, štev. 3645, veljajo izza dne 1. julija 1921 nove povišane cene za izdelke tobačne tovarne v Ljubl jani. Najfineji hercegovski tobak, ki je stal doslej 12 din. (100 gr.), bo stal 14 din., fini turški tobak, zavojček po 25 gr., bo stal 3 din. (doslej 2 din. 25 para), fini hercegovski, zavojček po 25 gr., 2 din. 50 para (doslej 1 din. 62 Vz para), srednjefini turški, zavojček po 25 gr., bo stal 1 din. 50 para, najfineji ogrski, zavojček po 25 gr., bo stal 87 Vz para, domači tobak za pipo 75 para, cigarete bodo stale, in sicer egiptovske 22 para, dame 12 para, športke 10 para, ogrske 5 para; smotke bodo stale, in sicer trabuke in britanike 1 din. 50 para, operas 1
Jana Husa so prosili, naj reče eno samo besedico: „Preklicujem". Pa ni preklical resnice, rajši je umrl, čeprav je vedel, kakšna smrt ga čaka: živega so ga sežgali na grmadi. Prostovoljno pa ni šel v to smrt, nasprotno, prav grdo so ga „krščanki možje" zvabili v nastavljeno past. ..
Kristus je bil človek. Značajen poštenjak, ki ni samo govoril, temveč se po svojem nauku tudi ravnal. Odreži si prst, izderi si oko, če te pohujšuje — te besede Kristove ponavljamo tudi mi, ko jih je pa treba izpolniti, se izgovarjamo, da smo le slabo orodje božje, narejeno iz prsti. Kristovezasluge hočemo zmanjšati, zato pravimo, da je bil sin božji. Če bi priznali, da je bil človek kakor ini, bi se morali po njegovem zgledu tudi ravnati. Potem bi ne mogli več obljubljati ljudstvu nebesa po smrti, sami pa si že na tern svetu jih napravljali na račun ljudstva. Potem bi ne mogli več pridigati: Poslušaj me, kako govorim, a ne glej me, kako živimi
Vsi duhovniki, ki tako uče, uče mrtvo vero. Kajti bistvo Kristovega nauka je stavek: Vera brez del je mrtva.
din. 20 para, viržinke 1 din. 10 para, portorike 75 para, brazilke 75 para, viržinioze GO para, namešane inozemska 60 para, kratke domače 50 para, klobase bodo stale 1 kg 40 din. itd.
Pri delu izgubil oko. V Mariboru se je zgodila v kurilnici Južne železnice nenavadna nesreča. 27 letni ključavničar Albert Kaiser je delal pri svojem stroju, par metrov dalje od njega pa je prebijal neki drugi delavec z dletom železno ploščo. Naenkrat je kake dva cm dolg izbit kos železa zletel v zid, se odbil od njega ter priletel Kaiserju naravnost v oko in mu ga raztrgal.
Zopet prepovedan list. Ministrstvo za notranje stvari je prepovedalo razpečavanje v naši državi lista „Deutschosterreichiaclie Tages-zeitungu, ki izhaja na Dunaju in piše proti interesu naše države.
Obsojen poročnik. Belgrajsko sodišče je obsodilo poročnika Krstiča iz Belgrada na 20 let težke ječe, ker je v aprilu 1. It) 19. ukazal ustreliti dva mlada Žida, češ, da sta boljševika, v resnici pa radi tega, da se je polastil njunega denarja v znesku 200 tisoč kron.
Razbojniki napadli vlak. Dne 21. junija je okrog 30 dobro oboroženih razbojnikov na progi Zelenika—Skoplje napadlo vlak. Najprej so razbojniki navalili kamenje na tračnice, tako da se je vlak moral ustaviti. Nato so pol ure streljali v vagone. Ubili so pri tem poštnega sprevodnika Henrika, težko ranili več oseb in strojevodjo. Potnike so oropali vsega in pobegnili v gozdove. Večje skupine orožnikov jim sedaj zasledujejo.
Brez kanonov še ustave ni, zato so pretekli torek in sredo po vseh večjih krajih v znak veselja oddali 101 strel v zrak. V Bel-gradu defilira vojska, vozijo se generali. Vojaška kamarila se raduje. — Drag špas je ustava, ki jo ščiti vojska z bajoneti in kanoni. Ali je treba morda vprašati, kdo je država?
Stomilijonska škoda. Velika povodenj v Bosni je napravila ogromno škodo. Za sedig cenijo škodo na 100 milijonov dinarjev. — Vlada je votirala za prvo pomoč milijon kron.
Naredbo o „redu in radu" je regent že podpisal, kakor poročajo nekateri listi. Naredba je simbol režima, črn madež za vse, kar se dogaja pri nas.
Amnestija? „Narodna politika" poroča v posebni vesti, da bo regent pred nameravanim odpotovanjem (na ženitev) podpisal ukaz o amnestiji zločinov proti kralju, prestolonasledniku, proti državi in državnim organom.
Regent odpotoval. Regent je soboto popoldne sprejel v avdienci predsednika konstituante dr. Ribarja. Obenem je ministrski predsednik PašiČ regentu predložil v podpis ukaz, s katerim se začas regentove odsotnosti v inozemstvu prenaša kraljevska oblast na vlado.
„Slovenec" zabavlja na ustavo. 3. julija je pa bila zahvalna maša, da je bila ustava sprejeta. Pripoveduje tudi, da je večina prodala vso agrarno reformo muslimanom zato, da so glasovali sa ustavo. Mi pa vemo, da so klerikalci sicer kričali po agrarni reformi, ko je pa prišla stvar v razpravo, so hoteli imeti zase tudi izjeme, potem so zapustili konstituanto in muslimanska kupčija jim prihaja tudi prav. No, seveda, sedaj ko je stvar gotova, pa zopet lahko odpirajo usta kakor žaba v mlaki proti temu, kar so prej samo v srcu želeli.
Konfuzionist Radič se je dan pred sprejetjem ustave izrazil, da naj bi se konstituanta razpustila in bi se razpisale nove volitve v konstituanto. V te drugo konstituanto, je rekel Radič, da bi pa gotovo šel . . .
Gospodarstvo.
— Angleški državni dolg se je v zadnjih dveh letih zmanjšal za 203 milij. 287.000 funtov šterlingov. Angleška dolguje sedaj prekomorskim državam 1,161.572 funtov šterlingov. Glavni upnik so Zedinjene države ameriške, ki dobe še 972.704 funtov šterlingov, potem pride na vrsto Kanada s 53.339 funt. šterl.
— Naš proračun. Javljajo iz Belgrada: Vprašanje državnega proračuna je zopet tam, kjer je bilo. Proračun je bil že domala gotov, bilo bi treba le še pregledati nekaj postavk, da bi prišlo do glavne revizije. Toda sedaj se vsi državni uradi žurijo, da izposlujejo vsak zase povišanje postavk. Ministrstvu za promet, čigar proračun so od zahtevanih ene in pol milijarde
dinarjev zmanjšali na 800 milijonov dinarjev, so bile črtane vse postavke za popravo in zgraditev novih stavb, ker se bo v to svrho najelo posebno invensticijsko posojilo. Zmanjšan je tudi proračun ministrstva ver.
— Ponarejeni bankovci po 500 češkoslovaških kron. Na Dunaju so zasledili veliko število ponarejenih češkoslovaških bankovcev po 500 kron. Mnoge banke so ponarejevalcem nasedle in imajo mnogo škode.
— Tovarna „Singer" za šivalne stroje na Angleškem je prenehala z obratom za dalj časa. Odpustila je okrog 10.000 svojih delavcev in nameščencev.
— Odkritje zlatega rudnika. Bratislavski listi poročajo, da so našli v Pezinku na Slovaškem zlato rudo.
— Železniška delavnica za Jugoslavijo. Na račun vojne odškodnine odpošlje Nemčija v Beograd kompletno železniško delavnico, kjer jo bo prevzela od nemških strokovnjakov posebna v to svrho določena komisija.
— Znižanje cen na živilih in obleki V Italiji. Delavska zbornica v Milanu je dogovorno z zvezo tkalcev in podpirana od milanske mestne občine pričela akcijo za znižanje cen oblek. Pretekli teden je otvorila svoje prvo velikansko skladišče za razprodajo oblačilnih potrebščin. Določili so se paketi, ki vsebujejo obleko, slamnik, srajco, spodnje hlače, kravato in še kako malenkost, za samo 100 lir. Ni treba omenjati, da se je ljudstvo kar trgalo, da dobi vsaj po en paket. Že prvi dan otvoritve je bilo skladišče v teku dveh ur izpraznjeno. Ta inicijativa milanske delavske zbornice s pomočjo milanske občine, ki je, kakor je znano, v socialističnih rokah, je prisilila trgovce, da so morali na mah znižati cene. Ta akcija pa se ni omejila samo na obleko, marveč se širi tndi na druge življenske predmete in ne samo v Milanu, marveč po vseh večjih mestih Italije. Tako so v Italiji cene industrijskim izdelkom zadnje dni padle za 20 do 35 "/o-
— Tudi uspeh klerikalne strahovlade. Madžarski finančni minister Hegedtls je v parlamentu izjavil, da znaša vsota vseh madžarskih državnih dolgov po sedanjem valutnem stanju 123 milijard kron! Madžarska je že tako ban-kerotna, da ji lastni denarni zavodi nočejo več pomagati iz stiske z denarnimi posojili. Po tem je vsaj dišal odgovor budimpeštanskih bančnih ravnateljev na prošnjo finančnega ministra, n^j bi finančni upravi posodili 3 milijarde kron. Avstrija in Madžarska! In klerikalne vlade!
— Trošarina na kislo vodo, mineralno vodo in sodavico je z naredbo finančnega ministrstva ukinjena. Na vino ostane še nadalje trošarine in znaša od litra 1 K, od vina v steklenicah do tričetrt litra pa 1-60 kron.
— Kaj dobimo od vojne odškodnine? Dr. Kumanudi, Dr. Jankovič in Dragotin Protič so z zavezniki podpisali sporazum, po katerem dobi naša država 0'5 % vojne odškodnine. 0‘5%> ki bi jih morala dobiti po prejšnjem sporazumu, nam odračunajo od naših vojnih dolgov.
Tudi dobre volje smo lahko včasih.
Gospodu župniku je vedno primanjkovalo vina. Začel se je zapisovati, koliko ga izpije, računati, koliko bi ga moralo še ostati — pa zopet ga manjka. Pokliče Cerkvenika in mu pravi:
„Zakaj ne bi hodil k meni se spovedat, zakaj hodiš vedno v sosednjo faro? Pridi v nedeljo k meni!"
Rad nerad, Cerkvenik je moral ugobati. Povedal je svoje grehe, o vinu pa nobene besede.
„Janez, kdo pa pije moje vino, kadar me ni doma?"
„Kako ste rekli?"
Župnik ponovi — pa dobi isti odgovor. Cerkvenik nič ne sliši.
„Poskusite, gospod župnik, pojdem jaz v spovednico, boste videli, da ne boste slišali."
Župnik stori — Cerkvenik pa vpraša:
„Kaj dela moja žena, kadar mene ni doma?"
„Janez, ali si že kaj vprašal ? Prav ničesar ne slišim."	*
Iz otroških ust.
Mati razlaga šestletnemu dečku, ki hoče vse vedeti. Desetletna sestrica se zabava zraven. Ona že vse to ve. Materi se končno že ne ljubi več razlagati, pa pravi: „Vse je naredil Bog.
Bog je ustvaril nebo in zemljo in vse, kar je."
čez nekaj časa pa vpraša desetletno dekletcem
„Kje je bil pa Bog prej, preden je ustvaril nebesa.	*
Koledniki v gostilni.
Dečki pojo: „Trije kralji hodimo . . ."
Gost: „Kakšni kralji pa ste, saj nima nobeden krone!"
Boltežar: „Zato pa koledvamo, da bi jih dobili."
Založba in last konzorcija „Ljudski Glas". Oblastem je odgovoren Ign. Mihevc Tiska: Tiskarna J. Pavliček v Kočevju.
Tovarna
kemičnih izdelkov
v Hrastniku.
Kristalna soda
Glauberjeva sol, kale. in krist.
Grenka sol, prosta
Pralni prašek
Natrijev in kalijev soliter
Zelena in modra galica
Superfosfat
Kalijeva sol
Prstene barve
Antichlor
Chromkali
Žveplena kislina
črnila v vseh vrstih in barvah
Štampiljska barva brez olja
Gumi arabicum
„Neosan“, terpentinova krema za Čevlje Modrilna esenca črnilo za usnje.
„V boj za občino."
Brošurica „V boj za občino* vsebuje poljudno razložen volilni red za občinsko zastopstvo. Temu so pridelana tudi praktična navodila. Cena ji je 6 K — Naroča se pri Centralnem tajništvu JSDS in KDZ v Ljubljani, poštni predal 168.
Splošno kreditno društvo
V Ljubljani, regUtrovana zadruga z emijeao zareza
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 13. ure in ilh obrestuje po čistih
mr 4 v,
Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapltalizlrajo polletno. Večje In stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. Posojila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na ose kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menic® se eskomtujejo po bančni obrestni meri.
fN" Edini, res delavski denarni zavod.
Midi-podgane stenice-Sčurki
in vsa golazen mora poginiti, ako porabljate moj* najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstv* kot: proti poljskim mišim K 12'—, za podgane m miši K 12’—; za ščurke, a posebno močna vrst stane K 20‘ —; posebno močna tinktura za ste' niče K 15-—; uničevalec moljev K lO-—; PraS5tj za uši v obleki in perilu K IO'— in 20—1 Pr1°p. mravljam K 10-—; proti ušem pri perutnini K' j prašek proti mrčesom K 10— in 20—. Pr"i ušem pri ljudeh K 5*— in 12'—; mazilo za uši p
živini K 5-— in 12‘—; tinktura proti n,r£,eS1o______
sadju in zelenjadi (uničevalec rastlin) K
Pošilja po povzetju Zavod za eksport
M. JUnker, Zagreb 45, Petrinjska
ul*
COSULICH-LlNE_
= TRST —AMERIKA ^ lew-York — Buenos-Aires
Rio di Janeiro — Santos Montevideo
brezplačna pojasnila in prodaja voznih hstov potnike za Slovenijo edinole pn:
»IMON KMETEC, Ljubljana
Kolodvorska ulica 26.