V.b.b. Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov. Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek. Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 56-24. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. — Tiska: Založniška in tiskarska družba zo. j.Drava, Celovec.—Dopisi naj se pošiljajo na naslov Klagenfurt 2, Postfach 124 Letnik XI. Celovec, petek, 11. maj 1956 Štev. 19 (733) Naš delovni človek ima svojo vest Volitve so pred durmi. Vsaka hiša je zasuta s propagandnim papirjem. Tudi taki krogi, ki sicer za stvarne potrebe naših krajev nimajo smisla, se trudijo tod za glasove volivcev. Nestvarna, zlagana in deloma prav odurna propaganda OeVP je našemu politično zrelemu človeku odvratna. O celi vrsti kandidatov te stranke ve naše ljudstvo, da niso njegovi prijatelji. V naših krajih vsaj ne morejo biti privlačni znani šovinisti, vindišarji in hitlerjevski oficirji. Če je politično pastirsko pismo mišljeno njim v podporo, bo pri našem ljudstvu le malo zaleglo. Naš delovni človek ima svojo vest in ne čuti potrebe, da bi se ravnal po brezvestnih receptih, ki mu jih vsiljujejo drugi. Družbica nepoboljšljivih nacistov je PPOe. V pomanjkanju stvarnega programa se še bolj kakor OeVP izživlja v nacistični gonji proti dvojezičnim šolam in ostalim v državni pogodbi zajamčenim pravicam našega ljudstva. Kakor so sami zapisali, se cilji te stranke dejansko najbolje odražajo v sestavi njene kandidatne liste: ilegalni nacisti, Ritterkreuz-tragefji in komandanti v Hitlerjevi vojski. Za cilje take druščine se pošteni ljudje ne morejo navduševati, nasprotno, za delovnega in miroljubnega človeka so zoprni. Dolgo je trajalo, preden so se pri Tedniku-Kroni ki končno vsaj megleno »izjasnili«. Verjetno smatrajo svoje bralce za ^elo neumne, sicer jim ne bi na dolgo in široko razlagali, kar ve pri nas že vsak ga »stališča« pa so tudi bralci Tednika mnenja, da je zelo majavo in nestalno in da je tokrat podobno nečemu, kar ni ne tič ne miš. Tič ima perje, miš pa vsaj dlako, Tednikovo stališče pa nima ne perja ne dlake, marveč je čisto golo — slepomišenje. Gospodje niso imeli toliko civilne korajže, da bi enostavno povedali, da so za OeVP, zato filozofirajo o »našem polju, našem gozdu, itd. ter o Kristusovem nauku in božjem glasu«, v tihem upanju namreč, da so bralci že pozabili kako surovo je odklonil zahteve slov. izseljencev sekretar OeVP-kluba in kaj sta pred nedavnim povedala visoka OeVP-kandidata za »Nationalrat« — Raab v Borovljah in Figi v St. Jakobu v Rožu. Tudi ljudje, ki so v Stalinovi dobi izdajali poseben kominformovski listič za blatenje naprednih organizacij koroških Slovencev in za hujskanje proti socialistični Jugoslaviji, se ne sramujejo priliznjeno loviti slovenske glasove. Ni jim všeč, da se naše ljudstvo odloča za socia- listično stranko. Z letaki in okrožnicami v slabi slovenščini dopovedujejo, da se zavzemajo za nacionalne interese koroških Slovencev, za vsebino odgovorni pa niti ne ve ali pa mu ni po volji, da je na slovenskem in dvojezičnem ozemlju tudi slovenščina uradni jezik. Morda ne bi bilo nekoristno, če bi se ti ljudje v svojih skromnih vrstah skušali znebiti provokatorjev in če bi si osvojili spoznanja 20. kongresa v Moskvi o različnih poteh v socializem, namesto da po starih šablonah še vedno ne najdejo nobene razlike v političnih in gospodarskih konceptih avstrijskih socialistov in meščanskih kapitalističnih strank. Slovenski volivci po večini dobro vedo, kakšen pomen imajo tokrat volitve v državni in deželni zbor. Po stvarni presoji in treznem premisleku bodo sebi in svojemu ljudstvu v korist ter v korist naprednega razvoja in utrditve demokracije v državi in deželi oddali v nedeljo obe glasovnici za Socialistično stranko. Nova sovjetska politika ni manever V tisku in propagandističnih govorih se pri nas še vedno pojavljajo trditve, da so spremembe v Sovjetski zvezi, o katerih je širši svet slišal zlasti po moskovskem kongresu, samo nova taktika sovjetskega vodstva. Tako so sprva posebno v zahodnih državah ocenjevali te dogodke. Te dni Slovenci smo za socialni napredek gospodarsko enakopravnost južne Koroške narodnostno strpnost zato bomo volili 13. maja Socialistično stranko Avstrije — SPO šolarček, zakaj imajo »običajno na ENI Poli papirja natisnjene glasovnice DVA listka«, kako se jih lahko razreže in kako se jih vtika v kuverto. Res, za to veliko odkritje je bila potrebna seja Narodnega sveta koroških Slovencev! Glede njihove- pa so zunanji ministri na zasedanju članic Atlantskega pakta v Parizu v svojih govorih poudarili svoje prepričanje, da novi razvoj v sovjetski politiki ni nikak manever, marveč izraz sprememb, ki se v zadnjem času dogajajo v Sovjetski zvezi. Južni Tirolci se obračajo na oba pogodbena partnerja Južnotirolski deželni zbor je prejšnji teden z veliko večino zavrnil zahtevo nekega neofašističnega poslanca, da bi govor južnotirolskega deželnega glavarja ing. ^uPpa, ki ga je imel v tirolskem radiu, označili in obsodili kot poziv inozemske-11111 prebivalstvu za vmešavanje v notranje italijanske zadeve. Južnotirolski deželni glavar je dejal, da svojega govora P° avstrijskem radiu ne smatra za izdaj-stvo države ali za političen prekršek, marveč kot nekaj samo po sebi razumljivega. svojim govorom je hotel doseči, da bi Avstrija zadostila svoji dolžnosti, ki jo je Prevzela s podpisom Pariške pogodbe. Kot eželni glavar smatra, da je dolžan vse podvzeti, da se uresniči južnotirolska deželna avtonomija, ki jo zagotavlja italijanski ustavni zakon. Ob tej priložnosti je južnotirolski deželni asesor dr. Benedik-ter poudaril, da imajo Južni Tirolci in njihovi politični predstavniki na temelju Pariške pogodbe pravico, da se obračajo na oba pogodbena partnerja in da jim te pravice tudi italijanska država ni nikdar zanikala. Člen 7 avstrijske Državne pogodbe je sestavni del avstrijske ustave. Partnerji avstrijske Državne pogodbe pa so: na eni strani avstrijska vlada, na drugi strani pa vlade aliiranih in asociiranih sil. V zvezi z različnimi vestmi, ugibanji in nestvarnimi kombinacijami je zanimiva ocena, ki jo je dal predsednik Jugoslavije Tito direktorju pariškega lista »Le Monde«. »Spremembe v Sovjetski zvezi« — je dejal Tito — »se mi zde velike važnosti za prihodnost SZ kot za prihodnost drugih socialističnih držav ter sveta sploh, kajti pristop k novim metodam v mednarodnih odnosih je takšen, da bo pripomogel k razvoju miru. Ta razvoj ima pomen zlasti za nas Jugoslovane, kajti prav naša država je bila tista, ki je najbolj občutila učinek Stalinskih metod. Ta sistem pa ni bil brez hudih nevšečnosti tudi za samo Sovjetsko zvezo. Zaradi tega se po mojem mnenju ne more več povrniti. Na Zahodu gledajo nekateri s skepso na ta novi položaj, kot da gre zgolj za neki taktični manever. To pa je napaka. Spremembe so pregloboke, da bi lahko bile samo taktični manever. Sedanji voditelji Sovjetske zveze so se pač lahko po izkušnji prepričali, da stalinske metode niso dopuščale nikakega napredka« Tito je tudi izjavil, da ne dvomi, da je bil v Sovjetski zvezi napravljen velik korak na poti socialistične demokratizacije. Na vprašanje o morebitni ustanovitvi nove internacionale, ki naj bi zajela komunistične in socialistične stranke, pa je Tito dejal: »Po razpustitvi Kominforma je izključeno, da bi prišlo do ustanovitve nove ali širše organizacije s podobnim značajem«. Dostavil je, da položaj komunističnih strank v zahodnih državah ni istoveten s položajem v vzhodnih državah, kjer so te stranke na oblasti. Zato sedaj ni mogoča internacionala vseh komunističnih strank. Vsekakor pa bodo potrebni stiki med temi organizacijami, zlasti med tistimi na Vzhodu z namenom, da si posredujejo svoje izkušnje. O možnosti ustanovitve balkanske zveze in pa o balkanskem paktu je Tito dejal: »Glede prve točke nimamo mi nikakega namena, ker balkanska zveza absolutno ni aktualna. Kaka taka politika ne bi bila ne realistična ne koristna. Kar pa zadeva balkanski pakt, smo mi vedno mnenja, da je potrebno poglobiti odnose z Grčijo in s Turčijo kljub sporom med tema dvema državama.« Zistersdorf in „višji vidiki” »Zistersdorf je daleč, tam naj črpa petrolej »Niogas« ali Waldbrunner. Pri nas teče mleko, njegova cena je za nas važnejša! V ostalem so do nas vsi enako krivični!« Tako mi je razlagal nedavno svojo zbeganost znanec iz naše vasi, ki ga je bilo že vnaprej sram, ker mu nekdo iz »višjih vidikov« podtikava volilni listek našemu ljudstvu od nekdaj sovražne stranke »vsaj za državni zbor«! Še dolgo potem, ko sva jasnila pogleda, sem se zamislil in se odločil, da napišem teh par vrstic. Resda, nimamo ne nafte ne petroleja in večini izmed nas so gospodarska vprašanja v zvezi s tem zakladom obdonav-skih krajev malo poznana. Vendar je vsakomur jasno, da bomo imeli pregled in vpliv na gospodarjenje s tem bogastvom zemlje samo, če ga bomo dobili kot državljani nad premoženjem svoje države. Kdo izve kaj o velikanskih dobičkih mogočnih privatnih podjetnikov? Kako naj bi od njih celo kaj pričakovali? Pravijo, da bi udeležili tudi malega človeka kot »akcionarja« na dobičkih: Nihče pa ne pove, kdo in kako bi pravice »ljudskih akcionarjev« uveljavljal in zastopal? Na te špekulacije se razume mala peščica, ki bi po kvartopirskem zakonu kmalu imela v rokah ase in desetake ter trumfe, da nato pokliče v svoj kupček še uboge kmetiče. »Ljudski akcionarji« pa bi zaman čakali na svoj delež. Kajti Zistersdorf je daleč ... Mislim, da v praksi »ljudski akcionar« ne bi zaslužil niti vožnje na občni zbor, če se ga ne usmili Waldbrunner s svojimi državnimi železnicami ... In vendar gotovi ljudje pravijo, da od državnih podjetij nič nimamo koristi in da delajo v zgubo. Morda bi bilo koristno, ko bi železnice in pošta zaračunali svoje storitve tistim, ki njihovo gospodarstvenost kritizirajo, po resničnih stroških in ne po splošnih socialnih vidikih. Osebno pa ne bi hotel plačevati niti poštnin, ki bi nam jih računali v sili privatni poštarji! Razliko med računom privatne bolnice in državne ustanove sem namreč že okusil. Ni me prepričala o škodljivosti državnega gospodarjenja za malega človeka. Za mleko da gre? Preveč v to ne verjamem. Na Nižjem Avstrijskem ga imajo neprimerno več in vendar govorijo mnogo manj o njem kot pri nas na Koroškem. V ostalem se mi zdi nelogično, zakaj naj bi reševala ceno mleku država, petrolej pa naj bi pod nobenim pogojem ne smel priti pod državno kontrolo. In to kljub temu, da gre 98 °/n mleka skozi mlekarne, ki jih upravljajo izključno veljaki OeVP. Vprašujem, kakšen vpliv ima mali kmečki producent mleka na gospodarjenje mlekarn, njihovih združenj in fondov? To stvar poznamo od blizu in prav malo je čutiti skrbi za malega človeka. Razlika pa je v tem, da gredo tam milijoni svojo pot brez državne kontrole, brez vpogleda in možnosti kritike za vse one, ki niso ravno pri samem koritu. Slednjih sicer res ni malo, ker rabimo močno »meščansko sredino«, da se mala peščica kapitalističnega vrha ne znajde neposredno iz oči v oči nasproti milijonskim množicam malih, kmetov in delavcev. To so brez dvoma »najvišji vidiki«. Ne vem, zakaj bi nas silili ti vidiki v borbo za protiljudske špekulante .. . Naše ozemlje je nerazvito in gospodarsko zaostalo. Ne po krivdi našega pridnega delovnega ljudstva, marveč zaradi dolgodobnega zanemarjanja in zapostavljanja. Ali nam bodo pomagali naenkrat zastopniki gospodarskega sistem^, ki je doslej in povsod le odnašal in kjer je nalagal, samo zato, da bi vse osvojil? Celo po krvavih signalih so slepi za revščino in bedo množic v Afriki, kaj bi jih motila naša pravica? Brez dvoma, da nam gre krivica doma najbliže, ker se nam posmehuje, ker je pogosto udarec v obraz naši dokazani pripravljenosti in želji po toplem, človeškem sožitju med sosedi. Kdor sodi, naj koplje globlje in našel (mnog morda odkril) bo, da korenine krivic vodijo vedno spet v isti zelnik. Tako se dogaja, da se sem ter tja tudi rdeči nageljni uklanjajo šumenju sape, ki smešno grozeče giba škrbaste starikave hraste . . . Preglejte, kako neokusno so nam na svoji listi postavili v opomin vsem, ki morda le še niso verjeli v brezobzirnost nameravane nasilnosti, nacionalistične in nacistične hujskače. S ponosom pa še zapisujejo, da to ni samo vaba nacistom, marveč resnični izraz upoštevanja nacionalno svobodnjaškega elementa v OVP. In to je bolj dejstvo kot krščanska fasada. Kdor tem ljudem da svoj glas, iz slepote, iz jeze, iz brezbrižnosti ali »iz višjih vidikov«, mu ni pomagati. Ogromna večina na Koroškem in med našim ljudstvom jim bo dala 13. majnika odgovor na vse hujskanje in grožnje: V našem imenu ne bodo govorili, nikdar. Ne v gospodarskih, ne v socialnih in ne v narodnih vprašanjih. Dr. Mirt Zwitter. Kmečki ljudje volijo socialiste Kakor običajno na lovu za profiti zemljiške gospode, bančnikov, tovarnarjev in prekupčevalcev, se je OVP tudi v tej volilni borbi spravila na kmečke ljudi. Ker pa nič več ne ve, kaj bi kmečkemu človeku povedala prikupnega, da bi ne škodovalo tistim, katerim ona služi, hoče njegov glas pridobiti z najbolj neznačajnim slepomišenjem in ostudnim zavijanjem vzrokov za njegov mizerni položaj. »Vsega so krivi socialisti in vse ti bodo vzeli socialisti! Zato voli OeVP«. To je geslo vse volilne gonje iz ust in izpod peresa čedalje bolj histeričnih propagandistov OeVP. Toda kakšna je resnica? Od leta 1945 naprej je imela OeVP večino v parlamentu in imenovala tudi predsednika vlade. Vsa leta je minister za kmetijstvo spadal med najprominentnejše veljake OeVP. Istotako minister za trgovino. Po svojih interesih je imenovala tudi ministra za finance. V vseh kmetijskih zbornicah ima njen Bauernbund večino in so predsedniki najvplivnejši OeVP-jevci. Na delitev pomoči Marshallovega plana za obnovo avstrijskega gospodarstva je imela OeVP največji, na obnovo kmetijstva pa popolni vpliv. Ves ta čas se kmečki človek že bori za pravični zaslužek za svoje delo. Se vedno Ker smo za višjo življenjsko raven za socialno varnost in za višjo kulturo bomo volili Socialistično stranko Avstrije! GOSPODARSKI DROBIŽ Mednarodno sodelovanje za izkoriščanje hidroenergetskih virov Ekonomski svet OZN je soglasno sprejel ameriško-francoski predlog o mednarodnem sodelovanju na področju izkoriščanja hidroenergetskih virov. Svet je generalnemu tajništvu OZN zastavil nalogo, naj ustanovi odbor strokovnjakov, ki se bo ukvarjal s tem vprašanjem. Ta odbor bo po potrebi sklical mednarodno konferenco o razvoju hidroenergetskih virov. Velik izvoz nemškega hmelja Izvoz hmelja iz zapadnonemške republike je dosegel v zadnjih letih povprečno 6.000 ton na leto, to je skoraj dvakrat več kakor pred vojno. Od zapadnonemškega pridelka gre skoraj 40 odstotkov v tujino in ' do 15 odstotkov v Vzhodno Nemčijo. Uspeh avtomobilske razstavs v Turinu Dne 2. maja so zaprli v Turinu avtomobilsko razstavo. To je bila 38. razstava. Obiskalo jo je okoli pol milijona ljudi. Tovarna »Fiat« namerava še pojačiti vozila »1400« in »1900«. Vozilo Citroen DS 19 prinaša razne tehnične novosti. »Alfa Romeo 3500« se odlikuje zlasti po svoji aerodinamični liniji. Resolucija Gospodarsko-socialnega sveta Gospodarsko-socialni svet Združenih narodov je sprejel resolucijo, v kateri obsoja vse" »Oblike prisilnega dela«. Zanjo so glasovale delegacije 13 dežel, dve sta glasovali proti njej, tri pa se niso izjasnile. pa je zanj prikrajšan. Trije gospodarski ministri in vsi predsedniki kmetijskih zbornic ter večina poslancev — vsi pri- padniki OeVP — se niso pravočasno založili za ureditev cene mleka in živine, temveč so z njo špekulirali na volitve. Kmečkim družinam so odklanjali otroške doklade, že več let zavlačujejo zakon o starostnem zavarovanju kmeta in splošni zakon o kmetijstvu. Vse to bi bili ustrezni ukrepi za pravični zaslužek kmečkega delovnega človeka. Niti z očesom pa njih zbor ne trene, ko industrija navija cene kmetijskim potrebščinam in ko prekupčevalci po svoje krojijo dobičke. Denarje Marshallovega plana so najprej delili med seboj in svojimi prijatelji, kmetu pa ponujali ostanke, s katerimi je v obnovi svoje kmetije ostal na sredi poti in v dolgu. Že enkrat je kmečki človek zaradi take agrarne politike in »skrbi« za kmečkega človeka zlezel v dolgove. To je bilo v letih 1930—1938, ko so na vodilnih mestih v državi sedeli deloma isti ljudje, ki sedaj predstavljajo OeVP in njihovi somišljeniki. Namesto, da bi takrat ozdravili celotno gospodarstvo in s tem ustvarili pogoje za boljši procvit kmetijstva, so eno tovarno za drugo zabarantali inozemskemu kapitalu, na vasi pa gospodarili z eksekutorji ter spravljali kmečka posestva v roke bankam, veleposestnikom in advokatom. Tako se y. OeVP postavljala za kmečke ljudi in nič drugega ne smemo od nje pričakovati po volitvah. Za gospodo v OeVP je in bo ostal kmečki delovni človek nosilec malte. Potrebuje ga, da bi ji držal hrbet, po katerem bi lahko plesala. Kmečki človek je delavec, ki obdeluje svojo zemljo in s prodajo pridelkov išče zaslužek. Nikoli se še ni delavec v tovarni, v obrti in na gradilišču bogatil na račun kmečkega človeka, vedno so se bogatili bančniki, tovarnarji in prekupčevalci na račun obeh. To kmečki človek že dolgo vidi, kakor tudi že dolgo ve, da je njegovo blagostanje odvisno od višine zaslužka in kupne moči delavca. Po desetletnem slepomišenju z njim pa je kmečki človek lahko spoznal, da za njega v OeVP ni mesta, temveč da je njegovo mesto v stranki delovnih ljudi — v socialistični stranki. (bi) V Indiji še dva petletna načrta Indijski svet za nacionalni razvoj je brez bistvenih sprememb potrdil osnutek drugega petletnega načrta ter v posebni poslanici pozval prebivalstvo Indije, naj vloži vse sile za izpolnitev tega .načrta. Indijski ministrski predsednik Nehru je izjavil, da sta potrebna še dva petletna načrta za gospodarski razvoj, da bi Indija lahko šla po poti stalnega in nezadržanega napredka. V skladu z drugim indijskim petletnim načrtom bo država kmalu prevzela nadzorstvo nad oborožitveno industrijo, atomsko energijo, jeklarsko industrijo, ladjedelništvom, električno energijo in prevozom. Dan letalstva ■,r, 'i V nedeljo, dne 29. aprila je avstrijski Aero-klub obhajal svoj vsakoletni Dan letalstva in so bile po vsej državi razne prireditve, na katerih se je zlasti izkazalo jadralno letalstvo. Na prireditvi na Dunaju sta ob tej priložnosti sodelovala tudi helikopter in balon. Posebnega pomena so bile letošnje letalske prireditve tudi zaradi tega, ker so bile prirejene prvič v svobodni Avstriji (AND/Keyst.). New York. — Sl. majem je prevzel predsedniško mesto v Varnostnem svetu OZN dr. Brilej — predstavnik Jugoslavije, ki je bila na 10. zasedanju Generalne skupščine izvoljena za člana Varnostnega sveta. Jugoslovanski predstavnik bo ta položaj zavzemal do konca maja, za njim pa bo predsedstvo prevzel sovjetski predstavnik. Buenos Aires. — Argentinski predsednik Arramburo je 1. maja ukinil ustavo, ki jo je pred sedmimi leti proglasila Peronova vlada. Sedaj je spet v veljavi stara ustava. Ob tej priložnosti je Arramburo zagotovil, da bodo z zakonom zajamčili sindikalne svoboščine, omogočili svobodne sindikalne volitve in ustanovili organ za socialno skrbstvo. Mogadiš. — V Somaliji, nekdanji italijanski koloniji, ki je sedaj pod skrbništvom Združenih narodov in bo prejela leta 1960 popolno neodvisnost, je pričel 1. maja z delom prvi parlament v zgodovini te dežele. Trst. — S štiriindvajseturno stavko so uslužbenci tržaškega mestnega podjetja ukinili ves tramvajski in trolej-bušni promet v mestu. Stavka, ki jo je vodil sindikat, je popolnoma uspela in pričakujejo, da bodo uslužbenci dosegli Sklenitev nove delovne pogodbe. Bled. — Obiskovalci Bleda si bodo lahko ogledali razstavo Bled-Commerce, ki so jo pred kratkim odprli in prikazuje povprečni prerez industrijske delavnosti Jugoslavije. Številna jugoslovanska podjetja imajo razstavljene svoje najnovejše izdelke. Razstava bo odprta skozi vso tujskoprometno sezono. Beograd. — V Jugoslavijo je prispela na 17-dnevni obisk češkoslovaška parlamentarna delegacija. Ogledala si bo nekatera večja industrijska podjetja ter kulturne in zdravstvene ustanove. Poleg drugih pokrajin bo obiskala,tudi Slovenijo. Washington. — ZDA bodo tudi v bodoče dajale pomoč tujini v glavnem na podlagi dvostranskih pogodb ali na podlagi regionalnega združevanja, ne pa preko OZN — je izjavil Eisenhower novinarjem. Ameriški delegat v OZN Lodg pa se je zavzel za to, da bi šla ameriška pomoč tujini čedalje bolj preko OZN. London. — Zapadne velesile in Kanada so sporočile, da so bila pogajanja s Sovjetsko zvezo o razorožitvi prekinjena, ker so zašla na mrtvo točko, vendar smatrajo, da je še vedno mogoče doseči s Sovjetsko zvezo sporazum o razorožitvi. Dunaj. — Gospodarski in socialni svet Združenih narodov je izvolil Avstrijo v komisijo za mamila te mednarodne ustanove. Varšava. — Na podlagi amnestije, ki jo je odobril poljski parlament, so izpustili iz zaporov že nad 5000 oseb. Največ so jih doslej izpustili v Krakovu. Atene. — Grški primas je naslovil na grški narod poslanico, v kateri ga poziva na »mirno križarsko vojno« v pomoč bratskemu ciprskemu ljudstvu V njegovi osvobodilni borbi. Nadškof dolži Britance, da skušajo s srednjeveškim mučenjem in hitlerjanskimi metodami zadušiti glas ciprskega ljudstva v borbi za svobodo. Bonn. — Zahodnonemški Bundestag je odobril vladni načrt zakona, ki uvaja obvezno vojaško službo s službenim rokom 18 mesecev. Socialdemokratski poslanci so glasovali proti zakonu. New Ycrk. — Kakor ocenjuje ameriški list »Redbooik«, je v vseh delih sveta, kjer so se nahajrdi in se še nahajajo ameriški vojaki, okoli 400.000 od njih zapuščenih nezakonskih otrok. Le okoli 2000-im, od njih plačujejo njihovi očetje podpore. Odi teh 400.000 jih odpade že samo- na Nemčijo okoh 85.000. | Polna zaposlitev in starostna zaščita sta najboljši ljudski delnici delovnega človeka^j r-Jd (Ut Semkaj — glasnik naše dobe S polnim upravičenjem lahko naziva-mo Ivana Cankarja osrednjo postavo slovenske moderne književnosti in največjega mojstra slovenske besede. Nihče pred njim in doslej tudi nihče za njim ni prispeval k slovenski literaturi takega zaklada, kot ga je v svojem komaj dobro 40-letnem življenju ustvaril prav on. To njegovo delo in ustvarjanje je bilo vsestransko: prvim letom pesnikovanja je sledila nadvse plodna doba pisateljevanja, bil je tudi kritik, satirik in dramatik, hkrati pa duhovit politični delavec in govornik ter pisec številnih političnih in polemičnih spisov. Kot prvi slovenski poklicni pisatelj in utemeljitelj moderne slovenske proze ter umetniške drame pa je bil Cankar v prvi vrsti tudi oster družbeni kritik in dosleden borec za resnico, svobodo in boljše življenje delovnih ljudi. Rojen kot sin mnogoštevilne proletarske družine je Ivan Cankar že od zgodnje mladosti spoznaval in na lastni koži ob- Ob 80-letnici njegovega rojstva vsakdanji kruh. S temi občutki in spoznanji je prepojil tudi vsa svoja literarna dela, kakor je svojemu rojstnemu kraju in predvsem svoji materi postavil veličasten spomenik, prežet z neizmerno ljubeznijo in hrepenenjem po mladosti, čeprav je bila le-ta polna grenkih spoznanj. Življenje delavstva pa je iz neposredne bližine spoznal v letih svojega bivanja na Dunaju, kjer so nastala tudi številna njegova dela, prepolna obsodbe vseh tistih, ki so zakrivili razne socialne krivice. Svojo tesno povezanost s proletarci je izpričal tudi s kandidaturo v državni zbor na listi socialno-demokratske stranke ter s političnimi govori, predavanji in spisi, iz katerih pa ne zveni le njegova vera v lepšo bodočnost delovnih ljudi, marveč tudi ostra obsodba zatiranja njegovega slovenskega naroda. V svojem ustvarjanju najprej nagnjen k pesništvu, se je kmalu oprijel proze in kot pripovednik približal slovensko pri- Slovenci smo proti zlorabi »pravice staršev”! Smo za splošno javno šolo to je na dvojezičnem ozemlju splošna dvojezična šola Zato bomo volili SPO! čutil krivice, ki so se dogajale delovnemu človeku, zato je tudi vse svoje življenje razumel in čutil z delavcem, kateri se je boril za svoje pravice in za Slovenska izseljenska matica ob petletnici obstoja Letos praznuje Slovenska izseljenska matica petletnico svojega obstoja in delovanja ter se lahko ponaša z lepimi uspehi, ki jih je dosegla v svojih prizadeva-njih za čim tesnejše povezavo med domovino in Slovenci, ki živijo na tujem. Vlasti s svojimi publikacijami — vsakoletnim Slovenskim izseljenskim koledarjem in mesečno revijo »Rodno grudo« — je vključila v svoj krog in s tem v stalno povezavo s staro domovino slovenske izseljence po najrazličnejših krajih in deželah v Združenih državah Amerike, Kanade, Brazilije, Argentine, Francije, Nemčije, Belgije, Holandije, Egipta, Avstralije, Anglije in drugih. Poleg drugega dela ima Slovenska izseljenska matica tudi za letos predviden »Izseljenski teden«, katerega glavna prireditev v jugoslovanskem merilu bo tokrat v Ljubljani, in sicer v času od 6. do 12. avgusta. povedno umetnost tako oblikovno kot tudi vsebinsko evropski književnosti. Upodobil je v svojih delih najrazličnejše plasti svojega ljudstva z vso njegovo težko življenjsko problematiko, prikazal družbene izkoriščevalce in trpeče ljudstvo, bičal krivico, brezsrčnost, hinavstvo in zlagano moralo. Kazal je ljudstvu svet svojih sanj in »slikal noč .. . , da bi oko tem silneje zakoprnelo po čisti luči«. V upodabljanju resničnega življenja in svojega sanjskega sveta je bil Cankar hkrati realist in romantik. Kot bojevnik zoper domače zaplotniške razmere, v nenehnem boju za lastni obstanek in za pravice delovnega ljudstva je v svojih pripovednih delih sijajno uveljavil svoje umetniške oblikovalne zmožnosti. Po trdih življenjskih izkušnjah in po natančnem opazova-nju je globoko proniknil v človeško življenje in v družbeno dogajanje, kar mu je omogočilo, da je pisal črtice in novele, v katerih je izpovedal svoj odpor proti zlaganosti človeškega življenja, lažnemu ro-doljubju, izmaličenim značajem v življenju, družbenim krivicam in izpovedal svoje razočaranje nad domovino ter nad takratno slovensko družbeno in kulturno resničnostjo. Še mnogo bolj kakor v svojih pesmih in pripovednih delih je Cankar izrazil vsebino družbenega življenja v svojih dramah. Ustvaril je Slovencem sodobno socialno dramo resne in satirične vsebine in v njej prikazal boj pozitivnih in negativnih družbenih sil. Pozitivne sile predstavljajo prebujajoči se proletariat in idealni izobraženci, negativne sile pa predstavniki propadajočega meščanskega razreda, meščanski politiki in vaški mogotci. Ustvaril je slovensko moderno dramo ter se uveljavil kot najboljši slovenski dramski oblikovalec življenja. Posebej pa osvetljujejo in dopolnjujejo njegovo osebnost kritični, satirični in polemični spisi ter politični govori, v katerih se je bojeval zoper slovensko kulturno zaostalost ter vzgajal in učil ■ delavski razred. Delavstvu je nazorno pojasnil vlogo delavskega razreda v slovenski družbeni stvarnosti in poslanstvo prave kulture. Ostro je napadel meščansko pojmovanje kulture v slovenskem javnem življenju, proglasil proletariat za edinega resničnega dediča vsega, kar so velikega ustvarili najboljši kulturni delavci, ter delavstvu jasno razkril bistvo njegovega boja, ki ni drugega kakor »boj za popolno socialno in politično osvobo-jenje«. Vse Cankarjevo umetniško delo, ki je raslo iz ljubezni do ljudstva in izpovedovalo vero v njegovo življenje, je bilo en sam družbeno-zgodovinsko pomemben spopad z meščansko družbeno ureditvijo in je napovedovalo novo dobo, ko si bo »prerojeni narod« lahko ustvarjal svojo kulturo, ki bo rasla iz njegovih bogatih ustvarjalnih sil. Le prežet z močno vero v to bodočnost je mogel izpovedati: Jaz, bratje, pa vem za domovino in mi vsi jo slutimo. Kar so nam šiloma vzeli, za kar so nas ogoljufali in opeharili, bomo dobili povrnjeno in poplačano s stoterimi obrestmi! Naša domovina je boj in prihodnost; ta domovina je vredna najžlahtnejše krvi in najboljšega življenja. Iz muke trpljenja in suženjstva neštetih milijonov bo vzrasla naša domovina: vsa ta lepa zemlja z vsem svojim neizmernim bogastvom. Tedaj bo le še grenak in grd spomin te gosposke domovine, na suženjstvu zidane, s krvjo in solzami gnojene, sramota človeštvu, zasmeh pravici. . . Nagraj'enci Kornerjeve ustanove 11 : Na sliki vidimo del letošnjih nagrajencev Kornerjeve ustanove, med katerimi je — kakor smo poročali že v predzadnji številki — tudi pet Koroščev. Doslej je bilo v okviru Kornerjeve ustanove razdeljenih nad milijon šilingov med umetnike in znanstvenike. (AND/Keystone) Marija Janežič Doprinos koroških Slovencev k občeslovenski književnosti in kulturi (Iz gradiva za seminarsko nalogo) Kot izrazit otrok domoljubne romantike se je navduševal za številčno velike narode in bogate literature in je šel s svojimi Zahtevami že v skrajnost. V svojem delu Pravda, kako izobraževati ilirsko narečje i u °kče slovenski jezik je zasnoval izrazito romantični in v praksi neizvedljiv načrt, da bi Se ilirski jeziki, to je južnoslovanski, posto-Poma zlili v skupen ilirski jezik, ta pa bi se Polagoma z ostalimi slovanskimi jeziki spojil v enoten slovanski knjižni jezik. Bil je za tako imenovani jezikovni dualizem, da se za ljudstvo piše v živem jeziku, za izobražence Pa v skupnem vseslovanskem jeziku. O tem vPrašanju, ki je bilo osrednja komponenta njegovega življenjskega dela, je napisal nešteto člankov, razprav in knjig z namenom, da P1 Pospešile izvedbo zasnovanega načrta. V ]sti namen je izdajal v Celovcu v letih 1873 oo 1875 list Slavjan — časnik slovstven i uzajemen za Slavjane književne i prosvetlje-Z novimi jezikovnimi reformami je sku-*al vplivati tudi v šoli in je napisal šolske Pnj^e z latinskimi in cirilskimi teksti, sestav-1. Vseslovanske slovnice in uzajemen pravo-P*s. Majar je posegel tudi v jezikovni boj, ki je sprožil leta 1848 ob vprašanju, kakšen Jezik uvesti v šole in urade in kako naj se prevaja državni zakonik, ali v živem slovenskem ali ilirskem jeziku. Ta boj se je končal z zmago mladih, Svetca, Cigaleta, Cegnarja in drugih, ki so pri uvedbi novih oblik upoštevali delno tudi Majarjevo zahtevo, da se morajo pisati le take oblike, ki so vseslovenske ali vsaj veliki večini znane ... To je bil velik Majarjev uspeh, katerega se pa ni veselil; trdovratno je vztrajal pri svojih fantastičnih sanjah in neutrudno delal ter pisal, da bi jih uresničil. Pri kritičnem pregledu Majarjevega dela, ki je po kvantiteti zelo obsežno, ugotovimo, da o nekih literarno-estetskih vrednotah ne moremo govoriti. Majar ni imel posebnega smisla za leposlovje. Skoraj vse sile je vložil v svoje življenjsko delo, ki pa je bilo zaradi njegovih fantastičnih načrtov in zahtev večinoma brezplodno za razvoj slovenskega slovstva. Pridobil si je velike zasluge kot koroški voditelj in vzgojitelj mladine. Njegov učenec J. Sumper se ga spominja takole: Matija Majar je bil središče in ognjišče za celovške Slovence. On je povabljal dijake na petje, nje učil slovenske pesmi, a nas je tudi prav po slovansko pogostoval... S slovensko knjigo in časopisom ter z živo besedo je vzgojil vrsto zavednih koroških slovenskih izobražencev. Za delovanje med koroškim slovenskim ljudstvom je dobil tudi on svoje „plačilo". Kot vsi koroški rodoljubi je bil preganjan, toda ni prenehal navduševati svojih rojakov za slovenstvo in slovanstvo, dokler se ni kot razočaran in zagrenjen starček umaknil iz domovine ter leta 1892 umrl v Pragi. IV. KULTURNO IN POLITIČNO DOGAJANJE v letih od 1848 do 1900 s posebnim poudarkom na 50. in 60. leta Vodilno vlogo v slovenskem kulturnem življenju in vlogo slovenskega literarnega središča v 50. in 60. letih 19. stoletja priznavajo Celovcu vsi slovenski literarni zgodovinarji. V času po letu 1848 stojijo na čelu slovenskega narodnega gibanja na Koroškem tri vodilne osebnosti: Matija Majar in Andrej Einspieler ter mladi Anton Janežič, katerega ime je v slovenski literarni zgodovini zapisano med najbolj zaslužnimi literarnimi organizatorji. V drugem in tretjem desetletju 19. stoletja je bil Anton Martin Slomšek učitelj in vodnik koroških rodoljubov. Že kot bogoslovec v Celovcu je s poukom slovenščine vlival sošolcem ljubezen do maternega jezika in slovenstva sploh. Prav tako je vzgajal in bodril narodno zavest kot bogoslovni vzgojitelj. Njegovi nauki niso padli na neplodna tla. Že pred letom 1848, posebno pa v 50. in 60. letih sta to pokazala Slomškova učenca Matija Majar in Andrej Einspieler, katerima se je pridružil po letu 1848 še delavni in požrtvovalni Anton Janežič, ki je s svojim literar-no-organizatorskim delom pritegnil vse tedanje napredne pisateljske moči v Celovec, kjer se je takrat razvilo tudi napredno politično življenje in je Celovec postal vodilno mesto v slovenskem kulturnem življenju. To je bila doba po letu 1848, ki je v življenju slovenskega naroda velike važnosti. Prvič so stopili Slovenci v politično življenje in zahtevali svoje osnovne pravice. Čeprav je ostala večina slovenskih zahtev neizpolnjena, vendar jim je prav ta doba prinesla nekaj važnih uspehov, ki so položili temelje slovenskemu političnemu in kulturnemu življenju. Takoj po prevratnih dneh, ko je Celovec sprejel marčno revolucijo s slavnostno razsvetljavo in rajanjem, je naš rojak Matija Majar objavil svojo poslanico v Novicah in kot prvi Slovenec postavil odločno zahtevo po enakopravnosti slovenskega jezika v šoli in uradu. Tu pravi, da . . . tako imenitnega časa za Slovence še m bilo ... da tega zlatega časa ne smemo zamuditi... želimo več stvari. . . najimenitnejša pa je, da bode nam svobodno, da moremo . . . kadarkoli hočemo po malim v šole in v kanclije vpeljati naš slovenski jezik. (Se nadaljuje) Bistrica v Roža Na pobudo vodje krajevne organizacije Rdečega križa, učitelja Lauseggerja, so na Bistrici priredili tečaj Rdečega križa za prvo pomoč. Tečaj je teoretično in praktično vodil zdravnik dr. Stanko Jelen, ki je udeležencem posredoval potrebno znanje in spretnost na tem področju. Zamisel, da si ljudje osvajajo znanje za prvo pomoč pri nesrečah, je v času, ko pretijo nevarnosti na vseh koncih in krajih, brez dvoma zelo hvaležna in koristna zadeva. Hodiše Na tragičen in nepričakovan način je prišel ob življenje komaj dveletni fantek Martin Šmid v Plazišču. Deček se je igral zunaj hiše, naenkrat pa je izginil. Kmalu so zapazili, da ga je zmanjkalo ter so ga pričeli takoj iskati. Kake pol ure pozneje so fanta res našli v potoku, iz katerega so ga potegnili brez vsakega znaka življenja. Vsi poizkusi oživljenja so bili brez uspeha in tudi zdravnik, ki je kmalu prispel, ni mogel več rešiti otroka. Kostanje Pred okoli tremi tedni so pričeli z gradnjo vozne poti iz Vrbe na Kostanje. Z dograditvijo te poti bo ustreženo davni želji prebivalstva v tej lepi gorski vasi ter tudi v veliko korist sosednim občinam. S primemo potjo bo olajšan transport naših kmečkih pridelkov in potrebščin. To nam bo v veliko gospodarsko korist, ker bodo z lažjim prevozom pridobili naši pridelki na vrednosti in bo prevažanje združeno z manjšimi dovoznimi stroški. Zelo važnega pomena bo tudi, ko bo naš kraj na ta način bolje odprt tujskemu prometu ter se bo, lahko pričakujemo, dotok gostov na našo edinstveno lepo izletno točko gotovo zelo pojačal. S tem delom bo izpolnjeno tudi zagotovilo deželnega glavarja gospoda We-deniga, ki ga je podal ob priložnosti svojega volilnega zborovanja v Kostanjah. Stroški za izvedbo tega projekta bodo se- Hujskačem na nacionalno mržnjo ne bomo dali svojega glasu! ve veliki, toda s pomočjo znatnih sredstev dežele in države jih bomo zmogli. Prispevek, ki ga morajo utrpeti interesenti, znaša 10 odstotkov proračuna, kar bodo povečini izravnali z lastnim delom, 90 odstotkov pa bo prispevala dežela in država. Grebinj Nesreča nikoli ne počiva in nihče ne ve, kje da ga čaka. Nedavno sta se ponesrečila kmet Franc Silian iz Gorenč in devetletni kmečki fant Erich Furian. Pri kmetu Pučeju v Lipi sta se kratko časa mudila pod nekim sadnim drevesom. Na vejo tega drevesa so bila prislonjena debla mladih smrek. Nenadoma se je veja prelomila in debla so padla ter zadela kmeta in fanta in ju podrla na tla. Oba sta se tako močno poškodovala, da so ju morali prepeljati v bolnišnico v Celovec. Velikovec Prvega maja so v Velikovcu odprli novo urejeno mladinsko prenočišče organizacije »Naturfreunde« (Prijateljev narave). Zatočišče bo služilo mladim turistom za začasno bivanje v Velikovcu, od koder bodo lahko delali izlete in spoznavali lepote in zanimivosti spodnjega področja naše dežele. Otvoritev je izvedel župan Hosp in izrazil svoje veselje, da je tudi v Velikovcu omogočeno prehodno taborjenje za potujočo mladino. Vogrče Žalosten pogreb smo imeli v soboto, dne 5. maja, v Vogrčah. Prekmalu je moral zapustiti ta svet komaj 20-letni, vsepovsod priljubljeni elektromonter Flori- V poletnem času, to je od 1. maja do 15. septembra, ordinira dentistka Helena Galle, Celovec, Bahnhofstrasse 38b, vsak dan od 6. ure zjutraj do 13. ure opoldne. Popoldne ni ordinacije. Socialistični volilni shod v Libučah V nedeljo popoldne je bil v Libučah pri Železniku volilni shod socialistične stranke. Z zanimanjem so navzoči sledili teden pred odločitvijo izvajanjem govornika, namestnika deželnega glavarja gospoda Krassniga, ki je v stvarnem govoru pokazal izvedeno delo socialistične stranke v preteklih letih v korist vsemu delovnemu ljudstvu brez izjeme ter v progra-matičnih mislih nanizal smernice za bodočnost, ki so sprejemljive za vse. Izbira med šestimi strankami, ki so postavile kandidatne liste na Koroškem, je enostavna in je pri večini volivcev, ki objektivno razmišljajo, že padla. Pokazal je razloček med socialistično stranko in drugimi strankami, ki ob volilni propagandi vse obljubljajo, po svoji preteklosti, sestavi in ideologiji pa so delali in bodo ravnali drugače. Socialistična stranka ne zagotavlja ničesar nemogočega, toda to, kar je v korist za primerno življenjsko raven delovnega človeka, kmeta, delavca, nameščenca in obrtnika, bo po svojem social- starost so dejanja po vojni, ki so pripisati močnejšemu vplivu socialistične stranke. Iz govornikovih nadaljnjih izvajanj je bilo povzeti prednosti podržavljenja velike ključne industrije, bankarstva in bogastva, ki ga nudi naša zemlja, kakor železa, nafte, premoga itd., iz česar naj pridejo pravično razdeljeni dobički v korist vsem državljanom, vsemu delovnemu ljudstvu, ki se z dlanjo in čelom trudi na produkcijskem področju. Iz tega procesa je treba izločiti posamezne domače in inozemske kapitalistične izkoriščevalce, ker le tako bo mogoče dvigniti življenjske pogoje na višjo raven. Nikomur pa ne pride na misel, da bi razlastil ali podržavil male in srednje privatnike. Iz ust zastopnikov drugih volilnih strank ni slišati dobrohotne besede o potrebi medsebojne narodne strpnosti na dvojezičnem ozemlju. Socialistična stranka je po svojem programu za toleranco in ne bomo se prepirali zaradi tega, če kdo go- Kdor ne voli, pomaga nasprotnikom napredka! Vsak glas odloča o bodočem vodstvu v državi in deželi nem programu vztrajno in dosledno izvajala. Govornik je naglasil, da vodi socialistična stranka pošteno in dostojno volilno borbo s političnimi nasprotniki, ki s svojimi neokusnimi plakati ne bodo uspeli. Ob plakatu, na katerem kažejo človeka z vrvjo okrog vratu, naj se spomnijo na čas, ko so ljudje prav te sorte teptali v nič človeško dostojanstvo in osebnost. Precej živahno življenje v gospodarstvu ter zboljšanje socialne zaščite in preskrbe za vori drug jezik. Politiki OeVP in FPOe vzbujajo in netijo narodno nestrpnost ter se zaganjajo predvsem proti elementarnemu slovenskemu pouku na dvojezičnih šolah. Leta 1945 so bili vsi za dvojezični pouk. Prav tako tudi nobena teh strank ni protestirala v državnem zboru proti členu 7 državne pogodbe, s katerim je država prevzela obveznost pravične ureditve manjšinskih pravic. Kdor je zdaj proti izvedbi te določbe, ne ravna demokratično. Proti slovenskemu pouku sku- Slovenska prosvetna zveza naznanja: VABILO Slovensko prosvetno društvo »Bilka« v Bilčovsu bo gostovalo dne 21. maja 1956 (binkoštni ponedeljek) ob 15. uri popoldne z igro »Trije vaški svetniki” v Logi vesi pri Marici. ! Pridite na prireditev v obilnem številu! šajo nahujskati celo ljudi, ki niti pošteno nemško ne znajo, pozabljajo pa, da je na jezikovni meji za vsakega koristno, če obvlada oba jezika. Tistim pa, ki skušajo vnašati tudi verska čustva v politično propagando ter ustvarjajo mnenje, da so socialisti proti veri, je govornik dejal, da socialistična stranka nikogar ne ovira in nikomur ne zabranjuje verskega izživljanja. Na vsak način pa se bori proti temu in tistim, ki verska čustva izkoriščajo v zlonamerne in umazane strankarsko politične namene v korist tistih, ki poznajo samo svoj žep. Zborovalci so si z odobravanjem osvajali govornikove misli, razpršila se je marsikakšna nejasnost in prihodnjo nedeljo bomo svoje glasove zaupali Socialistični stranki — SPOe. Št. Jakob v Roža 2. maja so pod vodstvom nadučitelja Schemitza obiskali učenci enega razreda šentjakobske glavne šole deželno glavno mesto. V Celovcu so si ogledali najvažnejše zanimivosti. Na magistratu jih je sprejel župan Graf. Župan in magistratni svetnik dr. Platzer sta učence seznanila z obsežnimi nalogami mestne uprave, nakar se je nadučitelj zahvalil za sprejem in naklonjenost. Ljubljanski učitelji na izletu po Koroškem jan Vodivnik, p. d. Tomov. Točno pred enim letom je z uspehom napravil elek-tromonterski izpit pod spretnim vodstvom svojega delodajalca električarja Hollaufa v Pliberku. Mladi fant je bil izredno nadarjen in sposoben ter si je povsod, kjer je izvajal svoja elektrifikacijska dela, osvojil priznanje in naklonjenost vseh zainteresiranih. Tako se ga tudi prav dobro spominjajo Blačani, ki so bili z njegovim delom pri elektrifikaciji vasi zelo zadovoljni. Florijan je umrl po šesttedenski mučni in zavratni bolezni. Tragika je tudi v tem, da je bil mladi nadebudni fant položen na mrtvaškem odru ravno med svojim dvajsetim rojstnim dnevom in svojim godom, ko je Florijanovo prav v Vogrčah vaški praznik. Pri pogrebnih svečanostih je bila izredno številna udeležba. Mnogim so zaigrale solze ganotja v očeh, ko ga je zasipala črna zemlja. Domači pevski zbor mu je zapel v slovo ganljive žalostinke. Elektro-podjetnik Hollauf obžaluje izgubo mnogo obetajočega električnega strokovnjaka, njegovi poklicni tovariši so izgubili odličnega sovrstnika, preostalim sorodnikom pa naj bo v tolažbo sočustvovanje vseh, ki so prekmalu preminulega Florijana poznali in radi imeli. Št. Vid v Podjuni iSmrtna nesreča se je v ponedeljek zjutraj pripetila 72-letnemu kmetu Jožefu Sriencu, pd. Lipšu v Št. Vidu. Kakor vedno, je šel tudi tokrat krmit živino. Nenadoma je ena krava podivjala ali se splašila ter ga z rogovi pritisnila ob steno, kjer se je nesrečni kmet zgrudil močno poškodovan. Zdravnik, ki je kmalu prispel, je odredil, da so ponesrečenca nemudoma odpeljali v bolnišnico za nezgode v Celovec, kjer pa je kmalu podlegel hudim poškodbam. Celovec Ugotavljajo, da je bilo na tako imenovani senzacionalni tomboli, ki jo je minulo nedeljo priredila »Volkshilfe«, nad 30 000 udeležencev. Iz vseh krajev dežele in celo iz Štajerske ter Italije so prišli v upanju, da bi zadeli 45 000 šil. vredni »Opel-Rekord« ali kako drugo motorno vozilo. Med množico pa je sreča le nekaterim mila. Glavni dobitek je zadel mehaniški mojster Franc Tertscher iz Celovca. Z namenom, da bi »spoznali Koroško, njeno ljudstvo in zgodovinsko pomembne kraje, šole in delavnice,« so se pretekli teden mudili ljubljanski učitelji na Koroškem. Tri dni so bivali med nami. Na Koroško so prispeli preko Jezerskega. Najprej so se odpeljali v Velikovec, kjer so na grobu padlih v borbi proti fašizmu položili venec ter se za nekaj trenutkov poklonili spominu na hrabre junake. Po položitvi venca so nadaljevali pot proti Celovcu, kjer so obiskali tudi deželni muzej. Popoldne so se odpeljali na Gosposvetsko polje ter si ogledali znamenito cerkev in vojvodski prestol. Učitelji, ki jim je zgodovina o ustoličevanju slovenskih vojvod na Gosposvetskem polju že poznana, so z velikim zanimanjem opazovali vse, kar spominja na te svečanosti. Tudi Krnski grad, pri katerem je bilo ustoličevanje na knežjem kamnu, so od daleč lahko videli. Prvi dan je bilo deževno vreme, vendar so bili učitelji ves čas vedri in dobro razpoloženi. Zvečer so se odpeljali v Sekiro in prenočevali v hotelu »Korotan«. Nepopisno je bilo drugi dan njihovo veselje, ko je bilo po daljši deževni dobi zopet lepo vreme. Ta dan so potovali preko Ribnice, Hodiš in Hodiškega jezera, Vetrinja in Humberka, kjer so se za trenutek ustavili in uživali ob lepem pogle- Vsak glas za male opozicijske stranke, desne in leve, koristi samo tiVP du na Rož in Karavanke. Dalje jih je vodila pot v kraj koroških puškarjev, Borovlje. G. Borovnik jih je peljal v puškarsko delavnico in jim razkazal različno orodje in stroje, ki jih potrebujejo za izdelavo lovskih pušk. Povedal jim je tudi nekaj zanimivosti iz zgodovine puškar-stva, ki sega že do leta 1558 nazaj in ima torej bogato preteklost. Boroveljske puške pa so si v tej dobi pridobile sloves po vsem svetu. V Borovljah obstoja tudi obrtna šola za puškarstvo, katero obiskujejo gojenci tudi iz drugih evropskih dežel. Po obisku puškarske delavnice so učitelji odšli v bližnje Goriče ter si pod vodstvom g. ravnatelja dr. Miillerja ogledali deželni vzgojni zavod za defektne otroke. Šola je najmoderneje urejena in nudi mladim fantom, ki so v svojem mladem življenju zagrešili že kakšne prestopke, novi dom. Šola stremi za tem, da fante zopet spravi na pravo pot, jih izobražuje in pripravlja za razne dostojne poklice. Moderna in smotrna ureditev šole je pri ljubljanskih učiteljih vzbudila veliko pozornost. Z velikim zanimanjem so stavili g. ravnatelju zavoda različna vprašanja glede vzgojnih oblik, pred odhodom pa so jih pogostili z okusnim prigrizkom. Iz Gorič so se odpeljali po ozelenelem Rožu mimo Št. Janža, Bistrice in Št. Jakoba na Reko, kjer jih je pri Antoniču čakalo izdatno kosilo. Okrepljeni in dobro razpoloženi so nadaljevali pot preko Baškega jezera in Beljaka na Osojsko stran. Ustavili so se v Annenheimu in se z vzpenjačo povzpeli na Osojščico, od koder se je nudil čudovit pogled na koroške gore, jezera, mesta in vasi. Polni najlepših vtisov so se zvečer vrnili preko Vrbe nazaj v Sekiro. Tudi tretji dan izleta je zgodaj zjutraj zabrnel motor velikega in lepega avtobusa, ki se je pomikal ob Vrbskem jezeru proti Beljaku. Tu so se učitelji ustavili in si ogledali znamenitosti mesta. Ogledali so si tudi novo glavno in ljudsko šolo v Landskronu. Direktor šole je bil zelo prijazen in učiteljem podrobno razkazal ureditev modeme šole. Popoldne istega dne so si izletniki ogledali še del Ziljske doline. Po kosilu v Zilj' ski Bistrici so se obrnili proti Podkloštru in se preko Podkorenskega sedla vrnili v Slovenijo. Brez dvoma je bil ta izlet za slehernega udeleženca poln lepih in nepozabnih vtisov. Delo v šoli jim bo olajšano, ker bodo svojim otrokom veliko laže govorili o lepotah te dežele in o njenih prebivalcih- mssaaEEEm Petek, 11. maj: Frančiš. Sobota, 12. maj: Pankracij Nedelja, 13. maj: Servacij Ponedeljek, 14. maj: Bonifacij Torek, 15. maj: Zofija Sreda, 16. maj: Janez Četrtek, 17. maj: Bruno ■< ® s>'& _s.j Narave zakon je to Pomlad: Hura, že zopet vladam! Vse zeleni, vse cveti. Sestra jesen, narava cveti. Jesen: Tega meni nič mar ni! Pomlad: Le spančkaj, le spi, saj imaš še pol leta časa. A tudi potem je tvoje delo lahkotno in enostavno. Saj napraviš svet samo pust, gol in dremav, dremav. .. Jesen: Lahkotno delo? Kaj še? — Moja rdeča jabolka, hruške, vinski grozdi, mar niso to mojstrovine? — Kje imaš ti meni enake? Pomlad: Ubogi bahač. Saj ti že jaz vse pripravim. Iz mrtvih, štrlečih vej prikličem brstje ... že stoji drevo v polnem cvetju. Vidiš jesen, meni gre hvala. Jesen: Vigred, nesramna laž je to! So li ljudje tebi hvaležni zanj? Samo meni, meni pripisujejo sadove iz polj in sadovnjakov. Nikdar ni kmet bolj zadovoljen, kakor takrat, ko spravlja svojo obilno letino. Pomlad: Kadar pridem jaz, takrat vriska staro in mlado. Glej, ptički pojejo, rožce cvetejo, brenčijo čebelice in hrošči.. . Sestrica, to je zlati, venčani maj! — Jesen: Jaz pa ne maram tega glasnega brnenja, zato jih odslavljam, živali... Pomlad: Seveda, ti potrebuješ za spanje pokoj! Jesen: Brez dvoma, tudi kmet je vesel, če lahko odloži orodje. Saj ga vendar slišiš vsako leto, ko pravi: »Hvala bogu, prišel je tudi zame čas miru!« Pomlad: Bodi kakor že hoče, mojster ostanem vendar le jaz! Premisli, mrtvo naravo obudim, iz izsušene zemlje obudim novo rast. A vse to zopet uničiti, kakor to napraviš ti, prav gotovo ni nobena čarovnija. Nisi li istega mnenja? — Jesen: Ne, ne strinjam se s tvojim mišljenjem! Toda — poletje, si se tudi prebudilo in prisluškuješ najinemu pogovoru? Daj, povej nama svoje mnenje! Poletje: O, sestrica, zakaj to bahanje, zakaj prepir, zakaj ta sovražen ton, ko je pa vse le narave zakon! M. M. Če vsi grmi bi zacveli in vsi cveti zadehteli, vse vodice zašumljale, zvezdice vse zasijale, da njo z njimi obdarujem, ki jo ljubim, jo spoštujem, bi — premalo mogel dati tebi, moja ljuba mati! Danilo Gorinšek Pregovori o delu Kdor dela, tudi pogreši, a najbolj pogreši tisti, ki nič ne dela. Kdor dela, se ne boji gladu. Lenemu je vse pretežko. Krepko roko ima težak, revno, slabotno ležak. Vprašala bo starost, kje bila je mladost. Nedelo železo razjeda. Delo in red držita svet. Kdor nič ne dela — dela zlo. Kdor noče, kmalu izgovor najde. Lenemu delavcu miši seme pojedo. Bodi sam priden, pa ti ne bo treba biti zaviden. Leni ptici je tudi perje odveč. Bolezni ni treba prositi, zakaj sama še prerano pride. Boljša je domača gruda, ko na tujem zlata ruda. Hitro začeto, je dvakrat prijeto. Živel je človek, ki je bil tako len, da se ni lotil nikoli nobenega dela. Ker ni delal, ni imel zaslužka in tudi jesti ni imel kaj. Prav tako njegovi otroci. Ni mogel gledati, kako njegovi otroci trpijo lakoto, pa je prosil sosede, naj ga živega pokopljejo. Dali so ga na nosila in ga odnesli na pokopališče. Na poti jih sreča popotnik in jih vpraša, zakaj nosijo živega človeka v grob. Povedo mu, da sam tako želi, ker ne more več gledati lačnih otrok. Popotnik podari »revežu« vrečo pšenice in mu reče, naj vendar gre domov. Lenuh pa vpraša: »Ali je pšenica zmleta?« »Ne, ni,« mu odgovorijo sosedje. Ko to sliši zavpije: »Nesite me nazaj v grob. Ali naj sam meljem pšenico, mesim kruh in ga pečem?« Črt si ogleduje Nikovega Machija: ves je zalit, sami kolobarčki v obraz, v tilnik, čez život; majhen alpinski klobuček mu pada na nizko čelo; široke gamaše; v iztegnjeni roki bič, s katerim bo zdaj zdaj zamahnil; v obrazu naslada nad trpljenjem deklice, jokajoče pri njegovih nogah. Črt se je neopazno zavalil stran od teleskopa. Prav nad njim je bil Niko, ki je kar rinil vanj. Na desni od njiju je narahlo zasmrčal Taras. Bil je ves temnorjav, Črt pa karminasto rdeč. Tarasovo telo je bilo Ubrano, vitko in mišičasto, skorajda než-uo. Plavalci imajo taka telesa, se je spomnil Črt. Niko pa je nadaljeval nadvse zaupno, modro, jedko: »Očitajo mi pijačo! In kdo jo očita! Lej, meni Lahi vse povedo: so med nami izobraženi ljudje, ki se zagrinjajo v .kulturni molk' in se držijo kakor svetniki v okvirih, po nevidnih poteh pa romajo pisemca na Visoki komisariat, na Corpo d'Armata in k .uglednim' belčkom. tn ti vražji moledovalci za izpust vpijejo: •Glejte Nika, ki pije laško vino!' Pajki Pripovedka iz Bosne: NEUKI Poslala je vlada v Bosno kadijo tam nekje iz Male Azije. To je bilo v tistih časih, ko so še gospodarili Turki v Bosni. Domačim sodnikom turška vlada ni zaupa- Neso ga nazaj. V gomili na grobu pa pustijo luknjo, da bo lahko »duša odšla«, ko bo prišla smrt. Ponoči se prikrade na pokopališče tisti popotnik. Pride do groba, nažene živega mrtveca iz njega in ga pošteno namlati z gorjačo. Poleg tega mora lenuh še vso noč prenašati kamenje od enega zidu do drugega. Ko se zdani, pride lenuh ves zaprepaden domov v vas. Sosedje ga vprašajo, zakaj je prišel nazaj. »Kako?« odgovori lenuh, »saj je tu na vasi boljše, kakor tam. Hočeš ali ne, sem moral vso noč prenašati kamenje in še mi ni dal nihče jesti. Zato sem se odločil, da bom ostal raje živ in bom delal na svojem domu.« Makedonska narodna predejo mreže ... Jaz nisem tak. Tak sem kot me vidiš ...« — izprsil se je in se je s pestjo udaril po koščenih rjavih prsih, kakor da bi hotel reči: preprost sem in odprt kakor te gole prsi, polne osivelih kocin. — »Ničesar nimam za bregom. Poštena duša sem. Tudi nisem tak kakor tisti operni pevec, ki ob nedeljah za hlebčke poje pri bojkotirani maši, zvečer pa se košati v baraki: .Uničujem laški imperij, ker jim za vsako mašo pojem tri panjote." — Malokdaj sem še toliko delal in imel toliko lepih zamisli, skic in osnutkov. Za grafiko, za olje in za kamen. V Ljubljani sem se stalno tolkel z lenobo ... in gostilne, kavarne ... ženske ... dušila me je sopa-rica životarjenja. Zdaj me je premikastilo ...« Črt se je nenadno prestrašil. Opazil je, da se je bil odmaknil od teleskopa. No, Niko bi v svojem ognju ničesar ne slišal, četudi bi spodaj norci razbijali. Vendarle se je potegnil nazaj in ga skorajda surovo odrinil. Umetnik je povzdignil glas: »Veš, Črt, jaz sem drugačen človek ko vi. Vam je borba vse, vi ste sužnji borbe za svobodo. Meni pa plavajo noč in dan pred očmi risanke, tuši in kamen. Morda je vaša pot težja ... Moje delo v kampu so pretežno skice in zamisli, niso pa igračkanje. Vem, garanje me še čaka. Do uresničitve vsega tega je še daleč. Če bom po vojni ohranil duha, ki me danes podžiga, KADIJA la, Azijec pa ni razumel ne jezika svojih Bosancev, niti ni poznal njihove pravoslavne vere in ne njihovih običajev. Le s pomočjo tolmača je občeval in se sporazumeval z ljudmi. Pripeljejo mu srbsko kmetico, ki je bila obtožena, da je sosedu ukradla prašiča. Prašič. Za pravovernega muslimana najbolj nečista žival. Niti njenega imena ne vzame Turek rad v svoja usta. Uživanje svinjskega mesa koran, turško sveto pismo, strogo prepoveduje. Azijski kadija dotlej živega prašiča še sploh videl ni. Le s težavo mu je zdrknilo nečisto ime preko ustnic. »Kaj, si res ukradla prašička?« jo je povprašal po tolmaču. »Res, gospod!« je prikimala kmetica in tolmač je tolmačil. »Kaj pa si počela s prašičkom?« »Spekla in pojedla sem ga,« je začudeno odgovorila kmetica. »Kaj pa kožo?« »To šele, to!« je pocmokljala tatica in slina ji je napolnila usta ob spominu na hrustajočo pojedino. »No,« je dejal kadija, »če si bila tako lačna, da si pogoltnila celo kožo te odvratne živali, pa le pojdi v miru domov!« bom tudi jaz prišel do konca . . . Vsi pa se klanjamo skupnemu Logu: Igor s politiko, Črt z akcijo, Niko morda z modelirnikom, svinčnikom in peresom . ..« Niku je zastala beseda Nape+o se je zastrmel v alpinca v stolpu. Ta je s puško meril zdaj na Tarasa, zdaj na Nika, zdaj na druge, ki so se sončili. »Glej ga, hudiča, na nas meri!« je tiho šepnil Niko. »Večkrat to dela. Menda za zabavo,« se je omalovažujoče posmehoval Črt. »Lepa zabava, prekleto!« Niko je zabliskal s svojimi svetlimi očmi in se popraskal za ušesi. Vojak v stolpu je povesil puško in odmaknil nogo, ki jo je bil uprl na lato, da je laže meril. Položil je puško v kot k mitraljezu in k drugi puški. Potem je gledal po kampu. Morda je videl, da ga mnoge oči opazujejo, ker se je sunkoma obrnil in se zazrl v nasprotno stran, kjer so bila polja, travniki in vas. Od vasi se je lepo videl samo zvonik stare romanske cerkve. Niko tehtajoče, stvarno: »Vicedomini mi je rekel, da bo dovolil razstavo moje grafike. Razstavljali bi še nekateri drugi slikarji iz kampa. V trpeza-riji bi dobili prostore. To bi bila imenitna stvar, a ne? Vprašal sem ga, ali bodo kaj cenzurirali, pa me je zviška zavrnil: .Karikatura je v Italiji zaželena!" Rad bi, da Po delu počitek Sedi deček za mizo, z odprto knjigo v rokah. Skoz okno se smehlja sonce in vabi: »Dovolj je za danes. Pridi na vrt in poskoči malo.« Deček odgovori: »Ne, jasno sončece, ne! Zdaj se učim. Najprej moram skončati svoje delo.« Piše deček in bere. Na veji pod oknom se zaziblje ptička. Na vse grlo zaščebeta in zažvrgoli: »Dovolj je za danes. Pridi na vrt in poskoči malo.« Deček odgovori: »Ne, ptička pisana, ne! Učim se zdaj! Najprej moram dokončati svoje delo.« Sedi deček, sedi pri knjigi. Še pogledati noče skozi okno. Tedaj zakliče češnja z vrta: »Dovolj je za danes. Pridi na vrt in poskoči malo.« Deček odgovori: »Ne, češnja rdečka, ne. Zdaj se učim. Najprej moram opraviti delo.« Naučil se je deček in napisal nalogo. Odložil je knjigo in stekel na vrt. »Pa me le niste premotili!« je veselo zaklical. Zasmejalo se je sonce, ptička je na ves glas zapela, češnja rdečka pa je do tal pripognila veje. Ušinski Mati, tvoj danes je dan Mati! tvoj danes je dan, danes ti se raduj; ves trud in skrbi potisni ob stran in vnaprej rajši svoje zdravje varuj. Obljubim ti zvestobo in spoštovanje, to moj tebi je dar, kaj drugega — so samo sanje, ker to mi razpihal je usode vihar. Glej, vse je v cvetu, vse se krasi, a naj dražje si ti mi na svetu in tvoje velike skrbi. Kostanjčan 3E a dcbvc volje t Razumljivo Pred kletko z žirafo v živalskem vrtu stojita dva fantiča. »Čuj,« pravi petletni Mihec, »ali boli tudi žirafo vrat, če se prehladi v noge?« »Seveda,« odgovori osemletni Janezek, »toda bolečine v vratu začuti šele čez teden dni.« UGANKA Nima glave, rok ne nog, le trebuh ga je krog in krog. In ko napne se trebuh ta, kar brž v višave odvihra! ftoauoiBg) bi bila razstava čimprej. Ne vem, zakaj mečkajo. Ce bodo zavlačevali še kak teden, dva, je sploh ne bo, zakaj z madono jih ne bom več mogel dolgo vleči.« Obmolknil je. Črt je zadremal. Tišina, polna žgočega, trepetajočega zraka, je zajela ves prostor pred barako. Nenadno s stolpa odjekne strel. Nagci v kopalkah planejo pokonci ko naelektreni. Samo Taras obleži, kakor da bi bil prilepljen na zemljo. Telo mu rahlo vztrepetava. Curek krvi mu brizgne nad desnim kolkom in se razlije po prašni, izsušeni prsti. Krogla mu je prebila trebuh in se zarila v zemljo. Naglo je nastopila smrt. Niko je bil kakor iz uma. Majhen, gibek in nagel je tekal od človeka do človeka, pripovedoval, kaj se je zgodilo in neprestano ponavljal, da je za las ušel smrti. Kampo je vrel kakor mravljišče. Takrat je Miloš stekel iz triintridesete. Takoj nato je karabinjerska patrulja razorožila vojaka v stolpu. Do krvi uklenje-nega so ga odpeljali v zasilni zapor. Šel je naglih korakov, zapet, začuden in jezen. Iz zapora so ga odpeljali neznanokam. Nihče ga ni nikdar več videl. »Zblaznel je,« je govoril Komar. »Fant ga je izzival s svojo goloto, saj ste videli, kako ga je gledal,« je dodal Bratuž. »Izmazati se je hotel iz vojske,« je od Kako so lenobo ozdravili o — Štev. 19 (733) 1 N rv r\ \ m c- M Lauoruu IN d DOM 11. maj 1956 Soglasnost v zakonu — lepo vzgojeni otroci PRAKTIČNI NASVETI Urejeno zakonsko življenje brez dvoma ugodno vpliva na otrokov duševni razvoj. Zadržanje staršev do otroka mora sloneti na zaupanju in ljubezni, kar pa lahko dosežemo samo v tisti družini, kjer vladajo ljubezen, harmonija in medsebojno spoštovanje. V družinah, kjer so na dnevnem redu prepiri, je to seveda popolnoma drugače. Tudi ti starši skrbijo za otrokov telesni razvoj, dajejo mu hrano in primerno obleko, vendar s svojim nepremišljenim delom kvarno vplivajo na otrokov duševni razvoj. Mnogo staršev je mnenja, da dva do tri leta star otrok ne razume ničesar. Opozoriti pa moramo take starše, da otrok stalno živi v takem vzdušju, ki ga zastruplja. Vzroki za razne oblike strahu so doma prav v neurejenem družinskem življenju. Zato je pomembno, da so prvi otrokovi čustveni doživljaji ugodni, kar močno vpliva na otroka v poznejšem življenju. Nekateri so mnenja, da pri otroku pozneje to popravi razum, da bo otrok nekoč sam spoznal, da le niso vsi ljudje enaki, da niso vsi taki kot njegovi starši, da na svetu žive ljudje, ki so bolj prijazni in ljubeznivi, kot so bili njegovi starši. Nekaj resnice je na tem, vendar pa posledice takega neurejenega življenja za vedno pustijo sledove na otrokovi duševnosti in jih ni mogoče izbrisati. Otrok je vznemirjen, živi v strahu, nezaupanju in dvomih. Otrok trpi. Boli ga, če vidi, da se oče in mati ne razumeta. Da ima tako življenje kvarne posledice, lahko vidimo vsak dan. Iz izkušenj vemo, da se otrok prilagodi svoji okolici. Že dojenčku se svetijo oči, če ga nekdo ljubkuje. Sleherni otrok se torej prilagodi svojim staršem, ali iz potrebe po ljubezni ali pa iz strahu. Nasprotno od želje po prilagoditvi pa se poraja pri otroku želja po osamosvojitvi. Otroci si često žele postati veliki in močni, obenem pa ostati majhni in ljubljeni. Otrokovo prilagoditev in željo Imate grdo,navado? Da, morda velja to prav za vas. Hočete vstopiti v lokal. Nekdo drugi pa prihaja pravkar iz njega. Ta drugi je prijel že za kljuko in vrata odprl. Vi ste pa tako »vljudni«, da rinete v lokal, ne da bi počakali da bi drugi šel prej ven. Ne ozirajte se na to ali je to ženska ali moški, dolžni ste počakati, kajti vrata je odprl pred vami. Če pa je ženska, ki bi rada vstopila v lokal ali iz njega, bodite pa vseeno tako prijazni in počakajte, čeprav ste bili vi tisti, ki ste prvi prijeli za kljuko in odprli vrata. po osamosvojitvi pa lahko pravilno usmerjamo samo v duševno uravnovešenih zakonih, medtem ko je to v neuravnovešenih zakonih nemogoče. Otroku ne moremo dati ljubezni do staršev z besedami in vsakodnevnimi pridigami, češ da morajo otroci svoje starše ljubiti. Na spontan način pa vse to uredi harmonija v zakonu. V neurejeni družini je to drugače. Tu oče zahteva, da ga otrok ljubi. Otrok pa vidi, da oče ravna z materjo grdo. So pa spet družine, kjer sta mož in že- na prišla do zaključka, da ne sodita skupaj, ostaneta pa kljub temu zaradi otrok. Verjemite, da taki otroci prej ali slej opazijo, da med starši ni soglasja. Na to pa reagirajo otroci zelo različno. Nekateri otroci protestirajo na ta način, da razgrajajo in se pretepajo, močijo posteljo itd. Mirni otroci pa se zapro sami vase, iščejo samoto in svojega gorja in trpljenja ne tožijo. Vsi starši bi se morali zavedati važnosti pravilnega otrokovega razvoja in mu nuditi zdravo telesno in duševno rast. Da vam očala ne potemnijo, jih obrišite s platneno krpo, ki ste jo namočili v raztopini temnega mila in glicerina. Nato očala dobro obrišite z jelenovo kožo. Prt iz obeljenega platna očistimo raznih madežev na ta način, da ga namočimo v vodo, kjer smo kuhali bel fižol. Bele torbice in čevlje bomo dobro očistili le z belo radirko. Na vsak način je za to čiščenje potrebnega mnogo časa in potrpljenja, toda vložen trud ne bo zaman. Če hočete, da bodo čevlji ali torbica lepo bela, jo namažite z raztopino bencina in magnezija. Nekaterim vse pristoji! Vsem znani pregovor »Obleka naredi človeka« še vedno drži. Vsekakor pa ne smemo soditi človeka po zunanjosti, kajti mnogokrat se skriva pod skromno obleko dober in plemenit, a pod lepo slab človek. Seveda pa nehote presodimo človeka po neurejeni obleki, zlasti velja to za ženski spol. Umazana obleka, ki ji manjka morda še celo gumb in ima odparan rob, daje slabo spričevalo dekletu, ženi. Obleke s takimi pomanjkljivostmi, četudi so sešite iz najboljšega materiala, ne napravijo dobrega vtisa. Boljša je skromna, preprosta, vendar čista in negovana obleka. Svojega bistva z obleko ne moremo spremeniti, ker se ves naš značaj izraža v naših dejanjih in v našem vedenju v družbi. Zakaj slišimo mnogokrat pripombe, da »nekaterim vse pristoja«? Vsa skrivnost je samo v okusnem in pravilnem oblačenju. Z obleko lahko skrijemo marsikatero pomanjkljivost ali hibo, nasprotno pa to lahko še bolj podčrtamo, če se ne znamo pravilno oblačiti. Važno je predvsem, da spoznamo sebe — svoj tip in da ugotovimo, kako naj se oblačimo, da bo obleka v skladu z našo osebo. Ugaja nam to in ono. Posnemanje ni nič napačnega. Zavedati pa se moramo, kaj lahko posnamemo, kajti kar je na eni lepo, je na drugi lahko smešno. Če ste vitki, se lahko odločite za zvončasto, oziroma v pasu nabrano krilo. Če ste bolj močni, bodite v širini kril bolj skromni, da ne bi prišle okrogle oblike preveč do izraza. Treba se je ravnati pač tudi po modi, upošteva pa naj vsaka razen tega zlasti to, kaj se ji poda. Vitke ženske lahko nosijo obleke različnih vzorcev, močnejše pa si izberejo obleke iz enobarvne tkanine ali pa solidne vzorce. Črtasto blago pristoja počez krojeno vitkim, po dolžini pa močnim osebam. Morda ste že opazili, da ste mnogo bolj prikupni, kadar se oblečete v preprosto obleko, športno, kot morda v obleki, ki ima vsemogoče na sebi. Krilo in bluza je najbolj praktično žensko oblačilo. V hladnih dneh oblečete preko bluze še jopico in če ste pri nakupu mislili tudi na skladnost barv, ste lahko tudi zelo okusno oblečeni. Sploh vam pri oblačenju spretna barvna kombinacija mnogo koristi. Krilo in bluzo lahko nosite v vsakem letnem času in tudi ob vsaki priliki se lahko postavite tako oblečeni. Da so nekatere žuželke že stari sovražniki človeka, nam ni treba posebej poudarjati, ker je vsakomur znano, da žuželke prenašajo najrazličnejše nalezljive bolezni. Tako na primer malarija, ki igra veliko vlogo pri propadu starih civilizacij, sploh ne bi mogla obstojati brez komarja anofelesa. Tudi kuga, rumena mrzlica in spalna bolezen bi brez žuželk ne mogle tako redčiti vrste prebivalcev raznih kontinentov, kot so jih sicer. Te bolezni in še vrsta drugih, ki jih prenašajo žuželke, ki letajo, skačejo in se plazijo, so uničevale cele skupine prebivalstva ne samo v tropih, ampak tudi v zmernem pasu. Šele v začetku tega stoletja so odkrili, da pre-, našajo te bolezni različne žuželke kot so: komarji, bolhe, uši in klope. Minili so torej časi, ko medicina ni imela nič opravka z žuželkami in jo le-te niso zanimale. Zdaj pa zavzemajo v interesu modernega zdravstva važno vlogo, ker so zlasti v tropskih krajih vzročni faktor prvega reda. Zato si dandanes tropske medicine brez nauka o žuželkah sploh misliti ne moremo. A tudi v zmerni klimi imamo tako tesne stike med boleznimi in žuželkami, da je koristno, da škodljive žuželke vsaj malo poznamo. Kako je njihovo telo Čaj obdrži lepo barvo, če vanj vržemo topite v topli vodi košček pralne sode in počasi vlivajte v izlivalnik. To ponovite nekajkrat in smrad bo izginil. Lepe svilene robce bomo najlepše oprale v krompirjevi vodi. Na nastrgan krompir vlijemo liter vode, kar segrejemo in peremo. Perilo, ki ga zažgemo pri likanju, po-sipljimo s soljo in nato namočimo v hladni vodi. sestavljeno in kakšno delo vršijo v naravi, je več ali manj znano. Manj znano pa je, katere žuželke so ljudem nevarne in kaj prenašajo. Vsakemu že jasna pamet pove, da so posebno nevarne človeku tiste žuželke, ki človeško telo pikajo in povzročajo majhne ranice, v katere se vselijo bacili različnih bolezni. Kako zatiramo žuželke? Ker igrajo tako usodno važnost pri prenosu nevarnih' infekcijskih bolezni, so se naravno raziskovalci posebno v zadnjih desetletjih trudili, da bi našli snovi, ki žuželke uničujejo. Te snovi imenujemo insekticide. Ti insekticidi pa ne delujejo na vse žuželke. Na nekatere imajo močan vpliv, na druge pa nobenega. Insekticidi so po delovanju in kemični sestavi zelo različni. Različni so tudi po zunanji obliki: plini, prah, pare in tudi raztopine. Po načinu delovanja ločimo prebavne, dihalne in kontaktne insekticide. Kontaktni so oni, ki delujejo na žuželke že po kontaktu na zunanjo površino, dihalni pa oni, ki delujejo preko dihalnih sistemov ipd. Čim zapazimo, da so se pojavili škodljivci v naši okolici, se poslužimo teh preparatov in zatrimo te škodljivce človeštva, dokler je še čas. ZDRAVSTVENI KOTIČEK Različne žuželke so sovražniki človeka nekod prinesel Skledar. »Bil je v Abesi-niji, v Albaniji in v Severni Afriki. Deset let vojske ima, pa mu je vseeno.« »Strel je bil namenjen Niku, ker še ni napravil madone,« se je oglasil Rogač. »Uklenili so ga zaradi lepšega.« »Nalašč so norca poslali v stolp. Vedeli so, kaj bo napravil,« je pribil Ljubo. »Namignili so mu, naj nekoga ubije. Vseeno koga, samo da nas zastrašijo. Norec pa ni,« je oporekal Gato. Vsa stvar je ostala zavita v temo. Le Cantalupov pogovor s kolonelom, ki ga je bil ujel Taras, je bil več kakor sumljivo znamenje. Še istega večera, že v temi, sta na samotni severni strani kampa švigali senci Igorja in Štefana. Nocoj sta bila kratka. Računala sta z razpoloženjem množice. In ukrepala. Drugega dne pozno popoldne, ob isti uri, ko je umrl Taras, je po vsem kampu zadonel stari jugoslovanski: »Ta — ra ta — ra ta — ra ti — ti!« Zatrobilo je trikrat živo in naglo; nato še enkrat, dolgo. V triintrideseti so planili na noge. Tisti, ki so poskakali z zgornjih ležišč, so komaj toliko pazili, da niso prileteli na spodnje, ki so se pognali ven iz pritličij. Obrazi vseh so bili napeti. Dogovorjeni glas trobente je bil kakor klic k orožju. Skakanje in tekanje je dvignilo oblake prahu. Pri izhodu je nastala gneča. Kot bi trenil so se na običajnem mestu apelov postavili v vrste. Kapa barake so odrinili kakor smet. Dolg in suh, v hrbet malce upognjen, je stal začuden ob strani strnjenih vrst. Apeli, ki jih je pripravljal on, so bili kakor polži. Pol ure je bobnal ljudi skupaj, kričal in jim zlepa dopovedoval, da je njemu vseeno, ampak da je disciplina njim samim v korist. Ko je potem prišel dežurni tenente, mu je raportiral, koliko je prisotnih in koliko bolnih. Nikdar ni bil trden, so li številke točne ali ne, zakaj preštevati neurejene kolone mrtvakov in mlačnežev, to je bila največja muka. Vedno znova jih je prešteval in malokdaj mu je uspelo, da so se njegove številke ujemale s tenentejevimi. Zdaj pa, ko ne bo raporta, bi te ravne vrste z lahkoto pre-štel. Sploh pa jih niti šteti ni treba, ker so gotovo polnoštevilni. Bolnikov ni. Tudi vse druge barake so bile na mestih svojih vsakdanjih apelov. Tisoči so se postavili v ravne vrste, ki so bile kakor rezila. Vsaka baraka je stala v treh vrstah. Črt, Ljubo in Polo so bili v prvi vrsti. Bili so zravnani in mirni, tudi trenili niso z očmi. Bili so kakor vojaki velikega boja. Dnevnik je bil zanosen. V grlu ga je davil od- por in ponos. Oči so mu bile vlažne od solz. To je bil veličasten trenutek. Tudi Gato ni bil s svojimi mislimi odsoten. Hribček se je tiščal v tretji vrsti. Skledar se je skrival za nekim širokim hrbtom. Oba sta bila malce nesrečna, ker sta se bala posledic tega nenavadnega podviga. Komar je kdaj pa kdaj komaj slišno zavzdihnil, črhniti pa se ni upal nobene. »Gornjega doma« ni bilo več. Kolone so stale točno pet minut. Bile so kakor živ zid. Kakor grožnja. Črt je z očmi švignil po kampu: do koder je videl, povsod so bile dolge vrste, ki so kljubovale med škarpami in barakami. Po petih minutah so se množice vsule nazaj v barake. Nenadno ni bilo nikjer žive duše: ne na Canal grande ne na škar-pah in ne med prehodi. Kampo je bil na mah kakor izumrl. V triintrideseti so se zbirali na slam-njačah in se pomenkovali o Tarasu, o borbi in o izpraznitvah ulic v Ljubljani. In danes ista pesem v kampu. »Ne bi bil rad v Vicedominijevi koži,« je rekel Črt. »Via!« »Fuori!« »Avanti!« »Presto!« »Subito!« Machi je s korobačem razbijal po vra- tih barak, noter pa si ni upal. S Cantalu-pom in Molinarom je tekal med barakami in neznansko vpil. Nenavadni apel in izpraznitev sta ga tako razdražila, da sploh ni več vedel, kaj dela in da tudi ni mogel več pomisliti, kaj naj napravi. Mo-linaro se je ves zasopel podil za kapetanom. Bil je čisto brez glave, razumel ni ničesar več. Najprej: »ta — ra ta — Ta ta — ra ti — ti!« Nato — kot da bi nekdo z nevidnega komandnega mesta pritisnil na gumb — nenadni apel, ki ga Machi sploh naročil ni. In takoj zatem — spet nov pritisk na gumb — vse izgine v barake, kapetan sploh ne more doseči nikogar, da bi ga kaznoval. Točno čez pol ure so se ljudje vsuli iz barak. Takrat je Machiju odleglo, najbrž zato, ker je bilo spet vse normalno. Nenadno mu je šinilo v glavo, kaj naj napravi. TS je bil po daljšem času spet stvaren, določen ukrep. S Cantalupom in Molinarom se je zagnal proti baraki, v kateri je bil fant s trobento. S kretnjo, ki je razkrivala sproščeno strast, mu jo je zaplenil. Bila je majhna, rumena, lepa trobenta. Mlademu trobentaču so jo poslali z doma na njegovo ponovno željo. Na komandi pa je pozno v noč vršalo kakor v štabu pred bitko: snovali in Pr>' pravi j ali so nove protiudarce. (Se nadaljuje) NAPREDNIH GOSPODARJEV UREJUJE SEKRETARIAT SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE PreizfeHsen in uspešen način sušenja sena: Prezračevanje na skednju Čedalje bolj skrbno mora kmetovalec presoditi, kako bo svoje proizvodne stroške v največji meri in najcenejšim potom znižal. Pri tej presoji povzroča največ težav znižanje proizvodnih stroškov mleka in mesa. Od ureditve in gnojenja travtanega sveta in od setve krmnih rastlin do namolženega mleka in prodanega goveda je cela vrsta vrzeli, ko gredo dragocene hranilne snovi v zgubo. Zguba teh hranilnih snovi postavlja čestokrat vse kalkulacije o rentabilni proizvodnji mleka in mesa na glavo. V prizadevanju za rentabilno govedorejo potemtakem ne gre samo za to, da bomo pridelali dovolj krme, temveč predvsem zato, kako bomo v tej krmi obdržali kar največ beljakovin, škrobnih enot, rudnin itd., ki jih vsebuje dozorevajoča rastlina. V tem prizadevanju so napredni kmetovalci pričeli svoje krmne rastline sušiti na sušilih, čedalje bolj pa jih konzervirajo tudi s kisanjem ali siliranjem. Ki- Cpremimc poslopja s strelovodi Večje vrednote kot toča uničuje kmetu strela. Avstrijsko kmetijstvo je vsled udara strele v letu 1954 utrpelo 13.4 milijona šilingov škode. V tej škodi je Koroška prizadeta s 3.43 milijona šilingov. Ker je večina kmetij proti požaru (ki mu je velikokrat vzrok strela) prenizko zavarovana, lahko trdimo, da mora večino bremena te škode nositi prizadeti kmetovalec sam, kajti — kakor vsak ve — zavarovalnice so pri oceni škode zelo stroge in skope. Danes, ko postaja za denar vedno trši, udar strele marsikaterega kmeta lahko gospodarsko uniči. Zato postaja zavarovanje proti udaru strele vedno važnejše. Najboljše zavarovanje pa je oprema poslopij s strelovodi. Njihovo pravilno napeljavo posreduje Deželna komisija za obvarovanje pred požari (Landeskommis-sion fiir Brandverhiitung, Abteilung I) v Celovcu, St. Ruprechterstr. 7. Opremo poslopij s strelovodi pospešujejo vse zavarovalnice. Kmetom dajejo za napeljavo strelovodov enkratno subvencijo v višini 25 °/o, na zavarovalnino (premijo) pa še tekoči rabat v višini 10°/o. Spričo tega oprema poslopij s strelovodom nikakor ni težka obremenitev. V strelovod vloženi denar je že po par letih vrnjen. Poslužimo se teh prednosti, omejimo nevarnost škode po udaru strele in opremimo poslopja s strelovodi. sanje ali siliranje je brez dvoma najboljši način konzerviranja zelene krme, žal pa v praksi ne gre, da bi vse zelenje, ki ga čez leto nakosimo, silirali. Treba ga je tudi sušiti. Zato so ponekod od sušenja na tleh in na sušilih prešli na umetno sušenje, kjer z vročino takorekoč v enem mahu odvzamejo rastlini vodo. Take naprave so vendar silno drage in si jih v naših razmerah ne moremo privoščiti. Bolj nas miče srednja pot med naravnim sušenjem na tleh ali na sušilih in med umetnim sušenjem z vročino. Ta srednja pot je prezračevanje sena (Heubeliiftung) in obstoja v tem, da pustimo pokošeno travo, deteljo, lucerno ali krmno mešanico na tleh sušiti toliko časa, da pade od- TSedelja v prašičjem hlevu V številnih nemških poskusnih zavodih krmijo prašiče v nedeljah samo enkrat, in sicer zjutraj. Zvečer jih ne krmijo. Kakor poroča Kmetijski tednik iz Westfalske, se vsled tega pitovna doba ne podaljša uiti ni izraba krme zaradi poldnevnega tedenskega posta slabša. Prezračevališče na 3 kamrice: a) puhalnik, b) glavni sapnik, c) stranski sapnik, d) kamrice, e) zaporna vrata, f) mreža iz letev stotek vode na 35—45 °/o. Pri sončnem vremenu in zgodnji jutranji košnji pade odstotek vode v travi na to višino po dvakratnem obračanju že v poznih popoldanskih urah. To stopnjo posušenosti ima trava, če je toliko suha, da sicer že šumi, vendar se listi na bilkah še ne drobijo, temveč se jih še močno držijo. Ako te stopnje posušenosti prvi dan ne dosežemo, zgrabimo na večer travo v redi, v nevarnosti dežja pa jo denemo v kopice. Dopoldne drugega dne jo spet raztrosimo, da se do potrebne mere posuši. Ko je primerno suha, jo naložimo na voz in zapeljemo v skedenj, kjer jo naprej sušimo s prezračevanjem. Za prezračevanje mora biti skedenj primerno urejen. Ureditev skednja mora ustrezati načelom prezračevanja sena. Osnovno načelo pa je naslednje: Skozi polsuho plast sena piha puhalnik od spodaj navzgor suh zrak, ki potegne zadnjo vlago iz sena in ga posuši. Tako sušenje predpostavlja primerno ureditev skednja. Skedenj mora imeti tla spahnjena, da zrak ne more uhajati pod skedenj. Na najprimernejšem mestu skednja postavimo puhalnik, ki ga žene elektromotor. Na žrelo puhalnika je pritrjen primnero velik štirioglat sapnik iz spah-