5
obertnijske
narodske
Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr
Ljubljani v sredo 18. februarija 1857
Gospodarske skušnje

(S katranom — Mineraltheer
ni vselej varno
dreves mazati.) Véliki vertnar Luk as piše v

Mon.
Pom." sledeče: „Pred 10 leti sem priporocal, da za velike drevesne rane ni boljšega pripomocka jih zaceliti kakor je kolomáz (šmir); tudi zoper njih smoliko in raka je
dobro zamazati; zato je pa iz 2 delov apnain 1 delà svin-čene gladine (Bleiglátte) napravljena mavta najbolja, kteri se pridene še toliko firneža , kolikor ga je potreba, da se naredi mavta kakor testo.
(Mlinski kam
7
s kterimi se t
v • V
t
V •
kaj dober, ako se pametno rabi. Kakor pa se dobro přileze ranam. tako škodljiv je, ako se skorja drevés, zlasti mladih, ž njim namaze, da bi jih zajic ne glodal ali pa
melejo), se dobé pri gosp. FrancuSranku v Ptuj (Pettau) na Štajarskem, po 2 fl. 30 kr. vsak pavec visokosti
?
Spet nekaj zastran mlina na sapo

metulji gosenčne zalege va-njo ne položili. Posebno škodljiv je pa katran (Mineraltheer). Sadjorejec Deuringer pravi takole: ..V več vertnarskih bukvah sem bral,
V 25. listu lanskih „Novic" neki gospod F. J.
spoz
naj se
da
zajic ne objeda drevja, deblo odspodaj kake 3 do 4 čevlje visoko s katranom namaze. Ker mi je zajic lansko zimo veliko škodo dělal, sem jih letošnjo pomlad (1856) vse namazal s katranom. Kaj slabo sem jo opravil: vse mlajše, leta 1854 vsajene drevesa, ki sem jih tako namazal, so mi čez 3 mesce konec vzele. Kakor deleč je mazilo seglo, je skorja cerna, m se celo les pod njo je rujav in sožgan. Starim drevesom pa ni škodoval,
je
nava, kako važna stvar bi bili mlini na sapo za Notranjsko in sosebno za hribovce. On tudi nekoliko svoje misli zastran zunajne naprave takih mlinov razodeva, da bi se namreč ne vertili celi mlini, temveč le veternica po sapi obra čala, kar je gotovo pametno. Nekako šembrano če meni preveč zabavlja, drugač bi jez pervo poskušnjo z mlinom na sapo tako počel, da
bi mu mogla služiti vsaka sapa, naj vleče od ktere strani si bodi. Po mojih mislih bi moglo sapno vreteno v kroglem ozidji, kamor bi vsaki sapi pot

in ranam starih drevés, ki so bile z njim zamazané pa še celó dobro teknil. Naj si te moje skušnje dobro zapomnijo vsi sadjorejci".
odperta bila, navpik kot rasteče drevó stati. Zid naj bi se obdal s terdnim oklepom, kjer bi okrogla streha stala. Med oklepom in streho bi molele lopate ali veternice sapnega
vretena, na ktere bi sapa pritiskaje vreteno vertila.
Med
je
(Dober sad le iz dobrega semena). Sila napcno oklepom in streho okrog vretena bi mogel opas ali obod pravi francozki kmetovavec Joigeneaux — ako
gospodarji mislijo, da za seme je najdrobneji, in ce tudi
biti, ki bi se dal po vdobljenem tiru zidnega oklepa in pod etrešja po potrebi okrog zasukati, pokvečeni krompir dober. Bom pa dva taka krompirja v	Pri takih mlinih bi moglo tudi biti kazalo za sapo
eno luknjo vergel, si misli marsikter kmetovavec. Kako ktero bi razodevalo: od ktere straní je največja moč sape, napcno je to ! Kakor da bi iz dveh ničel moglo kaj biti I
7
in tje bi se mogla obraćati tista stran oboda, ki se dá od
Imenovani kmetovavec je sto in sto skušinj naredil s preti, ter se ena polovica oboda naprej pod drugo potisniti
krompirjem in pri teh
pravi
tako za gotovo zvedil in se sapa na lopate, kjer se polovica vretena odkrije, spu
kakor je amen v Očenašu, da za seme je popolnoma sati. Ako bi pa sapa na lopate prehudo
5
zrel
najbolji.
pritiskala, bi treba
lepo iz rašen in okoli 2 pavca debel krompir bilo obod, kjer seje bil odperl, nekoliko naprej potegniti;
(Dapomladanski mraz ne škoduje mareli-» cam in b res k va m). Znano je, da perva pomladanska toplota obudi marelice in breskve k cvetju; ker pa potem še večkrat mraz pritisne, posmodí njih nježno cvetje in vse veselje sadjorejcevo pokončá eno noč. Kadar so marelice in breskve v cvetji, ne pomaga vse nič. Gotova pomoč pa je, da sadjorejec zakasnuje cvetje. To se pa dá s tem storiti, da se okoli korenin tega drevjića položi snega ali ledu, in da se drevesa, posebno tište, ki stojé po-
zida, obvarujejo o pervi gorki pomlad moćnih
kadar bi se pa hotel mlin ustaviti, bi se mogel obod bolj naprej potegniti, da se zopet z drugo polovico sklene in celo vreteno zakrije.
Koliko čevljev bi mogel obseg sapnega vretena imeti, bi se moglo iz skušnje zvediti.
Da bi leseni stebri med streho in zidom zavolj debe-losti nekterikrat sape ne opoverali, bi se lahko tudi železni stebri postavili namesto lesenih.
Naprava takega mlina, ker bi berž ko ne nekaj sku-
šinj spodletelo

bi
v • . •
utegnila potroske pomnožiti
7
zatorej se
leg
solnčnih žarkov. Ako se na to
vižo
zakasne cvetje
7
kar je prav lahko, se otmč tudi pomladanske pozebline. Do-zorel bo sad še zmiraj lahko, če se je cvetje tudi zakasnilo. Letos se nam snega in ledů ne manjka, da si ga kjerkoli lahko prihranimo za to pomoč.
Za domače potrebe kaj
tudi vsakteri , ki mlin zares potřebuje , ne more s takimi poskušnjami ukvarjati. Take delà zamorejo le združene moči ali premožniši ljudjé, ki jih ljubezen do domovine vlada, v resnični prid svojih bližnjih izpeljati.
Da je pa te baže mlin doveršen in da se njegova ko-ristnost očitno razodene, se bo že dosti posnemovavcov našlo , ki se bodo te naprave radi in z veseljem poprijeli in morda tudi brez velikih stroškov.	Križnogorski.

(Surke ali III. landw. Dorfz
grile v hišah pokončati), svetuje naj se ponoči v take kraje zaprejo ne-
ktere race. Race kaj rade jedó šurke in
sakeg
berž ko se prikaže. Je na to
vižo
ta merčes pokon
jamejo
je
?
Od gospodarstva v natori kaj

(Konec.)
Kobilice ne letajo samo podnevi, ampak tudi ponoći,
pa treba poiskati vse luknje in razpoke po zidovji in jih posebno če luna svitlo sveti in če ni prehladno. ,A1 po
54
polnoči jih se niso vidili
j
slišali, hočem reči.
Delajo
namreč zavolj svoje tolike množice s perutnicami toliki šum, da je slišati kakor veršenje vetra skoz jagnjeda ali topole.
Serbskega jezika domovina

(Konec.)
Včasih leté tudi vetru
nasproti, akoravno
ne naravnost, am
pak napošev. Zjutraj se vzdignejo še le ob osmih ali de
višo
vetih od tal, ko se je ze posusila rosa na travi in na njih perutiiicah. Leteći roj ima podolgasto podobo, pa v vsakem trenutku se mu pridružujejo novi roji ali se pa tù ali tam za vladiki
Samo v Avstrii, zlasti pa na Madjarskem, imajo Serbi klaso ali gospodo, ki se loči ue samo od kmeta, am-
pak tudi med sabo. se dozdaj po madjarskih postavah tudi cesarja slabo bali.
Najveća so jim gospoda vladiki, ki so
kak trop odloči in spet združi. Večja derhal vendar ostane
vedno
skup, in
še celó zaostali se počasi jim pridružijo.
Kjer so kobilice kosile in počivale, je polje razdelano kakor po vojski. Kadar se grizejo med sabo zavolj paše in ako niso preveč lahno cepale ena na drugo na tla,
se
pohabijo mnogim perutnice ali se ranijo kak drugače ali pa poteptane celó od svojih tovaršic obležé. Pozneje prišlim ne ostane veliko več, in te pomulijo le še to, kar je unim ostalo. Nazadnje ko ni več listja, se pa spravijo še nad veje. Se celó zgornji končki mehkih korenin zginejo pred njimi in sicer prav hitro kakor vse. Travo pomulijo tako dobro, da je za njimi vse černo in da se ne vidi, kje da je rastla. Posebno dobro jim diší turšica, iu čudno je viditi, kako brijejo njivo, da je kmali ni viditi. Koj pose-
dejo roparce velike zelene turšične peresa in začnejo svojo pojedino. Koj je list luknjast čez in čez, in čez trenu-tek ga ni več. Kobilice pocepajo na tla in lezejo spet nazaj po steblu ena čez drugo tako, da se vse tare. Kmali ni tudi stebla več.
Tii ne pomaga nič. Naj letajo vkup ljudjé iu naj jih skušajo poditi kakor koli — vse zastonj , ker na vrat na nos pokončajo požerúhinje vse. V malo minutah se turšične
stebla, njiva za njivo, pogreznujejo na tla s kobilicami vred. Več sto jih sferčí v zrak vsakikrat, ko pade kako steblo,
in na vsakem peresu se začne škripanje in hrustanje. Ce
je turšica bila že malo dozorila, še ostane kmetu sem ter tje kak štor; če je pa
bila še zelena , gré pa vse pod zlo. Če přiletí roj na kak vert, so kmali mladike drevés in ger-mov brez lubja. Od požerúhinj obložene veje se pripogu-jejo k tlam. Njih hrustanje, škripanje veršenje in brisanje brezštevilnih perutnic se tako sliši, kakor šum v delavniš-nici, kjer sekajo , vertajo , steržejo in druge tesarske delà opravljajo. Ko so kobilice stran letele, se komaj pozná več, kje je bil vert.
Akoravno so kobilice tako požrešne , se vendar volku enake dolgo časa lahko poslijo. Zaperli so enkrat tri kobilice v prazno steklenico, in niso jim dali 11 dni nič jesti. Ko je enajsti dan ravno drugi roj memo letel. so jih spustili; bile so zdrave vse in niso šle na tla jest iskat, am-
pak letele so koj v zrak k svojim tovaršicam in ž njimi v ptuje dežele.
Rusi imajo prav, ki pravijo: Kobilica ima zobé kakor kobilo, lakot kakor volk in prebavljivost kakor ne vém kdo.
Kobilice so kakor potresi in viharji člověku sovražne

» t
natorne moči, pa so vendar v ISozji roki, in kdo bi hotel
dvomiti, da niso kakor viharji vendarle obcinstvu v prid? Saj pripoveduje tudi sveto pismo, da niso bili z njimi samo Egipćani kaznovani, ampak da so smeli tudi Izraeljci več njih plemen kakor čisto jed vživati (3. Mos. 11. 22.) Ja-
nez Kerstnik je zivel od kobilic in divje sterdi. Eno pleme kobilic jedó tudi v jutrovih deželah , včasih zavolj potrebe, včasih iz sladkosnednosti. Odtergajo jim perutnice in spred-
nje noge, posusejih na solncu, potem jih zmelejo in pečejo kruh iz njih. Kadar prileté kobilice v severni del Afrike, posebno v Maroko, je živež koj bolji kup, ker ga je toliko priletelo po zraku. Hotentoti v južni Afriki kuhajo iz njih juho, in kakor pravijo, se po nji dobro odebelijo. Odrašen človek je v stanu 200 kobilic na enkrat pozobati. Dober
tek !
Tušek.
so vlastelini in plemenitaži, ki so po madjarskih postavah od ostalega naroda tako deleč kakor nebo od zemlje. Med mestnjani so purgeri (Biirger) , kteri se ne ločijo samo od kmeta, temuč tudi od drugih mestnjanov kakor so se razlikovali Dubrovaški polčani. Izmed pleme-nitašev so tudi teh mestnjanov doktori, pravniki, duhovniki učniki in selskih občin pisarji.
y
y
y
Treba da visa klasa v narodu svoj jezik lepše in či-steje govori, da je od naroda ućeneja, modreja, uljudneja skladneja in rodoljubneja, kajti ona plemenita in čista ljube-zen do naroda, po kteri človek raji ima narod in njegovo korist in slavo ko sebe iu svoje življenje, od ktere so Gerki in Rimljani zapustili lepe izglede, ue rodi se s človekom, nego se dobiva po nauku in odkoji (izreji) ; ali pri naši viši klasi je to vse narobe. Res da so mnogi od gospode naše na
učili se in imajo marsiktere vednosti, ki jih prosti narod
nima; al oui so tega večidel učili se kot kakega rokodela. ki je mnogemu umu iu sercu več škode ko hasni storilo; v ostalem pa so oni poleg Nemcov in Madjarov se oholili in se potujili od svojega naroda iu njegovih navad (običajev). Zraven tujih jezikov, v kterih se naukov učijo, v kterih službene opravila obavljajo in v družtvih se razgovarjajo, pozabili 50 serbski tudi misliti, in njih jezik, čigar sladosti in bogastva oni več ne poznajo, se jim vidi prost in reven
y « . »
y
zato so ga popačili in ga pačijo še vedno. Da so pa uni, kteri se niso omikali v velikih šolah, z gospodo pali v enake grehe zoper svoj uarod, je kriva njih posnema
rečene go
spôde, in več, kdo kaj delà iu govori.
svoj razum davši kakor v na jem gospodi gledajo
govori, kakor kaj in kako delà in
tega so pa še opazovali, da je njih napredku na
Našim castnikom po granici se laglje zanesti more, da so tako malo marali za svoj narod , zakaj oni so deržavni služabuiki, ki so danes tukaj, jutri pa Bog vé kje; zraven
da so Serbi; torej so nekteri, karaje svoje podložne brate, gledali Nemcom ustreči, in to je bilo krivo, da so naši Ijudje v svojem mestu raji imeli častuika kterega koli naroda kakor Serbljana.
Jaz ne dém , da so vsi zmed naše gospode in mestnjanov taki, ampak rad přiznávám, da je tudi takovih, kteri mislijo, kakor je treba; al tako malo jih je, da se proti unim drugim tudi malo pokazati smejo. Pogostoma se v obče nahaja, da, kolikor je kteri bogateji in od naroda različneji, toliko je on tudi ▼ ostalem vsem od naroda dalje. Tako so od vseh teh majstori iu tergovci (zlasti manji) najbliže naroda, in tudi marajo največ za-uj io za njegovo korist in slavo. Čudno je, da tudi uni od naše gospode, ki so
narod ljubili in mu dobro činiti zeleli, večidel niso vedili, kako , ampak so delali zoper svoje želje in namere. Jez mislim, da tega drugo ni krivo, kakor to, ker jim nauk ni zasajen v zdravi narodni razum, marveč so ga z nauki zmotili in zapustili, pravih naukov pa si niso prisvojili. Zato se umotvorom naroda našega vsa učena Evropa čudi, in zavolj njih naš narod slavi in hvali; umotvori pa naših učenih ljudi so večidel taki, da se jim vsak, kdor jih pozna, smejati mora in miluje narod , da nima proti sebi bolj učenih ljudi. Pa še zraven vsega tega naša **iša klasa misli in govori, da je ona proti evropejskini narodom uprav ka-
kor je treba, prosti narod pa da je zaostal in da ne velja, in da ira je ona Bog vé kako na modrosti prekosila! Tako
na pr.
pravi :
Lucijan Mušicki v „Glasu uarodoljubca
leta 1819
Svet hvali višu klasu našeg roda Alj na prosto baca sram".
»
55
Na to sem mu jez še ondaj pisal : „Ovo je po
oaši
*"	— — j — —----1 i------ 77 "" " ~ J ~ r " —y)- — «»»»iiuiv« - « ci/c vců uiaiu vaoa oiaici; , ne
misli upravo napek reéeno. Prosta klasa naroda našega se je prepričal, da noc, burja in dež bodo iznemirili popol
Pojdi Katarinica"
reče čez malo časa starec
ker
(to je, una klasa, ktera v nasi dôbi narod sostavlja) ni za- noma morje ostala za nobenem od 5 ali 6 obližnjih narodov ne v raz
5555
Luc
umu ne v poštenji, ne v kakem drugem dobročinstvu ; viša besede oplašena Katarinica klasa pa je taka, kakoršna se odrejuje in v kakoršnem prižgati?""
„pojdi dušica, in pripravi mi luč".
vpraša na te, akoravno že pričakovane
»»
hocete li zopet nocoj luč
stanu živi. Ako prosti ne delà sramote, častí ji preveč ne čini nikjer".	Kobe.
n
Golobica moja! al si neumna
ne čuješ le, kako
ne veš, da je že marsikteri po
Prizor iz glediščá svetá
#
sen vihar zunaj divjá?
nemirnem morji in tamoti tavajoči barki luč naša dobro došla?"4' Poslednje besede je bil starec z nekim vražjim posmehom in glasom izustil. — Katarinica odide vsa bledá
Nočna luč.
Převod ilirsk.
v bližnjo sobico , starec pa je pihal v tem ogenj
berlel sred kočure in je bil že zlo pogasnil černi in burni noci so se strašuo
î
ki
je
vili ognjeni
Zunaj bliski
pa v etre-
Otoki jadranskega morja v obče so pustega id nepři- lje po nebu, grom za gromom je udarjal v nemirno morje
_ ^	-	a .	« a •	«	Vf	j	^ • 1 1	i	• a	A
jaznega lica
?
kamenite njih obrežja so posute večidel z
ojstrimi klisurami ter budij nega, kdor jih gleda.
žalostné ćutila v sercu sled
tilnico
Katarinica stopi zopet v izbo: v roki derži veliko
Res
je sicer, da se ocesu popotnikovemu
y
ki stoji v kras- in tje gugati
Oce ji jo vzame iz rok, prižgč ž njo luč, stopi iz kočure in obesi jo na bližnje drevó. Veter jo začne sem
nem pomladanskern jutru na kterem teh otokov, neizreklj
starec pa se mirno ozira po viharnem
morji iu strahovitih pečinah, ktere
vidile v
mikaven pogled v daljne okolice odpira ; proti
zapadu kot strasne prikazni ter so čakale, kdaj jim bo divj
vidi visoke istriianske planine, enake sramozljivi devici v nasproti prignalo navadni plen
.A	A . «	• i • •	f ^ •	•	rv i •	•	__
tmini morje
jntrajno meglo zavite
y
proti iztoku se vidijo v visnjevi
n
Zdaj pa naj le pribežijo do nas barke"
dalj
sive pećine kamnitega horvaškega primorja z nebo- zamolklim glasom v kočuro stopivši starec
tičnim Velebitom
v tem ko se proti jugu in zapadu jim bo svetio pot k zalivu pokazala
u
pravi z „moja luč
Ljubi oce!
» V1VM1VU111 ^	'	"	I	J o	r	---w r"" "	u PURMUMIM .	J, jjliJUUI Ul/V è
valovi modrozelenega jadranskega morja rajskolepo zlatijo ali pa svetilnica barkam več ne škoduje kot jim koristi
Al otoki sami, kakor sem rekel, so žalostna podoba , in ob času burje in vihar
s pervimi žarki izhajocega solnca.
vpraša plaha Katarinica
rece starec
jev se jih zavolj kamnitega in klisurastega obrezj ogibljejo barke
rade
» 55
Oče
55
Kako moreš to misliti
spregovorí třepetaje deklica
ako pomislim, kaj se je z našim Ivanom dogodilo
Pri teh besedah se stresne star
N
enem takih otokov je stala leta 1680 na precej kakor ranjen ris.
zaškriplj
u u
#
zobmi
visokem brežulku priprosta bajtica z malim dvoriščem
Vi

Da
nadaljuje Katarinica
diti revno kočuro na tako divjem in pustém kraji bi mogel dogodilo, vem da niste turškim
55 55
odkar se je to
člověk misliti, ali da je čisto zapuščena, ali da njeni sta- ne beneškim
da ne rečem, nobenim barkam
novniki so ee zavolj kakega posebnega uzroka v taki pu
zdí se mi, da zdaj tudi
prijatel ;
lue nasa jih je že mnogo omamila in pogubila
m
stinji naselili. Cela okolica je bila z brezetevilnimi kam- akoravno ete mi prepovedali, da v vasi ne smem z nikomur nitnimi kupi poeuta. Mali zaliv, kterega eo uemirni valovi o tem govoriti, vendar
reče starec serdito, vendar pa nekoliko
ečasoma po divjem pluskanji v obrežji izdolbili, se je vidil
nn
Govori
od deleč kakor varno pribežališče ptujim barkam ob času oplašen od tega, kar mu je hči rekla in mu še povedati
morekih viharj
Al gorje po goljufivi podobi oslepljenim! hotla
Celi zaliv je bil od oštrih kamnitih grebenov in klisur, sko
V «	«	• V ,
55
Celó blagi Nikolaj
raj do poversja vode zevajocih, namesto zavetja čakal gotov pogin
obsut
y
na kterih je barko Katarinica
reče dalje s plahim glasom
Edina, in še ta zlo
ki me tako iskreno ljubi pa me mu vendar
siromaška vas celega otoka je stala v sredi njega, precej
deleč od omenjene kočure.
Na večer nekega žalostnega jesenskega dneva leta
mete hotli v zakon dati, me je tolikokrat proeil, in
5555
No
5
kaj nek hoće on?
govori
starec
zagodernja
1680 ete sedele v ti bajti dve osebi: st
55
Kaj
?
zaverne Katarinica
večkrat mi je že re
star, siv in slab, ki ga je bolj nesreća kakor starost polo mila, in pa mlada deklica, stara blizo 17 let. Krasnega
okoli 60 let kel, da me zlo miluje, ker ljudjé od naji govorijo, da sva
bodi Bogu milo
z nečistim duhom v zvezi
kteri
našo
kakor Ijudje pravijo
prokleto luč vsako viharno
adne lepote tudi razeapana obleka, v ktero noč prižiga, z ognjem iz pekla přinesením, da se barke na
«	11 v«	■	«	i	• A •	Al	1	V «• ,	-I ■ . •	~	.	_ «J
lica nje nenai
se siromažtvo navadno oblači
ui
ogla otamniti
Ako
obrežji tem razbijaj o
in da ste se mu vi z dušo in te
ravno po obrazu sta bila kakor oče in hči, so se vendar lesom prodali! — Ako bi mi ne bili vi sami od te luči govo
kazale na nju licih čuvstva različne kakor nebo in riti tako oštro propevedali, bi mu bila že sama povedala
1 •	«1	V f	1«	9	%	à	^LT	1 1 • V • •	I	1 _ 1 1 •	à	•	«	«	m #	%f	. V -	-	%/	.
da
zemlja, kakor življenje in smert eo ee brale čiste in nedolžne misli
Na oblieji zale deklice to ni res in da sem celó jez sama že večkrat
krotkost in dobrota
prižgala
y
al ker sem zopet premislila, da luč naša skoz toliko
tamnemu očešu starca pa se je vidilo, da ste se borile let tudi ne enemu samému ni bila v pomoč, sem raji molčala.
v njem dve nasprotne misii, ker včasih se je nemirno malo v zid prikovano
in z
ijovelim železom okovano ekri
mco
y
časih pa je še neinirniše gledal na edino okno tega vpraša?"
Nocoj pa, ker ee ravno od tega meniva, vas vendar earn: kaj smem vprihodnje govoriti, ako me še kdo zavoljo
vpra
kocure, ue bi li kaj uenavadnega zapazil
5555
Katarinica! jeli to vse, kar veš?"" — vpraša
Od morja pričel je zdaj čezdalje bolj žvižgati silni kteremu se je zdaj težak kamen od serca odvalil
y
veter; kolikor močneje pa eo udarjali nemirni valovi na
kamnito obrežje , toliko bolj je obeijavala divja
»
Da
ljubi oče
a
bi rekel
5555
Dobro, dušica moja
t
ti boš vzela Nikolaj
koj
peklenska radost starčevo lice. Kmali zacne tudi gro- juter naj se k meni oglasi
al pod tem pogojem, da me
meti in huda ploha ee ulije. Deklica obledí, in spustivši nikdar ne vprašata: koristi li moja luč barkam ali ne !"" evoje šivanje v krilo plašna pogleda starca.	V tem pogleda skušeno oko starca ekoz okno, in ugleda
55
Zopet bomo imeli prijetno noc! tiho niermra etarec, evetlobo neke barke, ki se je bližala obi
V •
in divji ogenj zabliska mu iz oči.
in eveti Nikolaj!
u u
55»
Bog uam pomagaj
» r
Dobro je
j
Moj
luč je storila svojo dolžnost
zdihne enako tiho deklica
55 r>
zdí
tiho etarec in pošlje hčer v etransko izbo epat
rece oetane
se mi, da oce ee zopet pripravljajo na evoje etrahovito in budí vče zamišljen poleg ognja. (Dalje eledi.1 deIoaa.
56
Za poduk in kratek čas

(Sm
i n
tna). Kako kratke pameti so še
iiim kmetovavcem. celó malo.
tù in tam nekteri ljudjé, naj pové sledeča prigodba
ki je
Političnih novic se je bralo te dní Zedinjenje Moldave in Valahije še zmiraj
der-
angležkega
skoz in skoz resnična. Pri N
blizo Celja je tamošnji
stoji v pervi versti. V visji zbornici žavnega zbora se je na vprašanje oglasil o tej zadevi mi
učnik otroke poprašev
kako to in uno orodje domá ime
5?
da
>
nujejo in za kaj da je to pa uno, postavimo: vile, matika grablje, plug, sekira itd., kakor se po pametnem novem učilu otroci v ljudskih šolah sedanji čas izprašujejo. Ucenci
ki tega dosedaj še niso vajeni
ni ster Clarendon in pomenljive besede izustil rekši, tudi njega je Moniteurjeva novica zeló o s u p n i 1 a, ker so
i
bili, mislij
), da to se pravi prazno slamo mlatiti. Kakor hitro toraj pridejo domu, po-vejo svojim starišem, kaj da so se v šoli učili. Stariši, ki nikoli šole od znotraj vidili niso in od učenja nobenega
zapopadka nimajo, tudi mislij
da
ce se taka v šoli godi
si porocniki vseh v poslednjem parižkem zboru zbranib vlad besedo dali, da pred zborom divana in pred zašli šaujem ljudstva v omenjenih knežijah nobena vlada ne smé ničesa početi, kar bi utegnilo mnenje moldavskega in vlaškega naroda tako ali tako oberniti; čudno je tedaj, da je pred tem časom francozka vlada besedo povzela. A n gle z ka vlada hoce moz beseda biti in molčati, dokler
se učnik le samo igra in norcuje z otroci ! Nočej
toraj
cas ne pride govoriti"
Kakošen kruh bo iz te moke
od tistihmal nekteri svojih otrok nič več v šolo pošiljati in
nobeden ne vé; nov razpor bo berž ko
?
se
ne.
učniku, kteri še ni dolgo v ti
županii, žugajo, ga kam di
V . , 4
gam spraviti in ga toziti
(Z a r o t e n a močirnost).
pamet
9
si!
Vem
da
bode uašim
bravcem všeč, ako jim pravlico domaćih krajev povem, ktero
*
sem iz ust neke Slovenke na Kozjaku *
čul.
Svoje
Ta odgovor
in pričkanje deržavnega poslanca Disraeli-ta in pa ministra Pal mers to n-a ste dosihmal najvažniše reči angležkega deržavnega zbora bile. Disraeli je vprašal ministra:
da ste sklenile francozka in avstrijanska vlada med seboj skrivno pogodbo, po kteri hoče biti fraucozka vlada avstrijanski porok za njene dežele na Laškem ?a Pal-
„Ali je res,
dní sta šla dva dijaka, ki sta se na maštvo učila, o šolskih merstou je drugikrat natanjčniše odgovoril, „da se je h
praznikih v Bogá ime prosit, ker sta bila revnega stanu, koncu leta 1854 taka zaveza imela skleniti, ko se je mislilo, da se bo avstrijanska vlada djansko vdeležila turško
in sta se le s tem preziviti mogla, cesar sta si tako pri dobrih ljudéh izprosila. Prideta tudi na Brezno (tako se ime- rusovske vojske in se je bala v tem kakošne prekucije na
nuje en kraj na Kozjaku blizo Vitanje). Tukej pa je Laškem. Ker pa se Avstrija ni vdeležila vojske, se po
11 j • 1 • 1 f f rv i § m m -m -m m m	* •	i	■	a '	•	1 A •	f	• • I	1	/vn/1 Lil í A Vt « nAiJnionlnU	rW	Il	X ^	^ ^ U	^ _ ^	_____L
bilo vse močimo in kmetom je poleti vse senó pognjilo, ko godba ta ni podpisala
Zavolj Neuenburga se bo
so ga hotli na travniku susiti. Ko toraj tudi tù poprosita za malo milošine, jim kmet tako
mesca s u sca zacel zbor v Parizu.
Nek prederzen
nam po
clovek je 11. dan t. m. v Parizu napadel cesarico fran-magata, da ne bo več močarne pri nas, vama damo naj- cozko. Berž so ga zgrabili, pa nobenega orožja niso pri
odgovori : „Ako
lepše pšenice dovolj !
u
j
Bila je še namreč tedaj
>
kakor je
še sedaj v nekterih krajih, prazna in babja vera, da dijaki, ki se na mastvo ucijo, carati (coprati) znajo. Dijaka, ki sta že v več krajih kaj takega mogla storiti, obljubita sto
njem našli. Pri izpraševanji je rekel, da je hotel cesarico le objeti. — Še zmiraj se govori, da car rusovski pride v Ni co k svoji materi in da se bo tam snidel z Napoleonom.
Po najnovejšem številu je v vseh ljudskih šolah na-
riti tudi tù. Vzameta tudi vsak svojo knigo iz žepa ter eega cesarstva 43.000 ucnikov, med kterimi je blizo 20.000
V vas Abo na Ogerskem, ki šteje
jameta čire čare delati čez močarino. lice pa so pozabili si izgovoriti studence, za hišne potrebe imeli, in toraj je vsa voda
Prebivavci te oko
učnic (večidel nun).
hribca, zarotena od dijakov. Dijaka sedaj dobita svoj za- pac pridni bravci!
da bi vode domá komaj 2000 dus, gré 28 iztisov mnogoverstnih čas niko v,
iz namreč 15 ogerskih, 11 nemških in 2 francozka. To so
V Krasni na Erdeljskem je umerl
pobegnila
služek, in se dalje podasta.
Cez nekaj dní še le vaščanom
bili
da si niso vode izgo
po njo
Nekaj let potem pa je přivřelo iz
v glavo pade. kako neumni so »...,
vorili. Morali so sedaj deleč v dolino no nio hoditi in se
dandanašnji hodijo.
pod hribca iz skalnatega pečovja 72 blizo pri Vitanjskih fužinah. Sedaj pa še kaki 3 ali 4 iz
ovčar ; pred smertjo pokliče župana k sebi in mu izroči 1000 gold., ki si jih je skor v samih krajcarjih in prihranil dolgi čas svojega življenja; 500 gold, je verli pa-
V 15 letih, od 1840 do
groših
stir daroval za napravo sole.
9
virajo in se v niso nič več
berzni Vitanjski potok šumljaje izlivajo kervavi!! To veljá abotam za uzrok
ni vode v Březnu.
Da vsa ta prigodba je prazna pravlica,
kervavih studencov 1854, je na Rusovskem se rodilo blizo 40 milijonov ljudi
umerlo pa 30 mil. Sedanje število Rusov znaša 60 milijonov brez 7 mil. Poljcov in Finov. — Ze se je oglasilo več prerokov, ki prerokujejo letos tako dobro vinsko letino kakor 1811, 1822, 1825 in 1826, ker tudi takrat se je mesca
9
9
pa da
ni mi treba januarja (prosenca) veliko b lis kalo.
še posebej omeniti.
Janko Vijanski.
Noč

Novičar iz raznih krajev

Povedali smo imela letos v Pai važna novica
zadnjikrat, da
kmetijska razstava
?
ki je
biti
9
je p r e k
1
je zeló
pravi dunajski časnik „Allg. L. u. F. Z
a kme
u
za razstavo dunajsko zato, ker
g 1 e ž k e g
Solnce rumeno Goro zeleno
Zadnjič poljubilo je V krilo tamine Hribi, doline
Tiho zavili so se.
Veter pihlaje Jezero maje,
Rahlo ob bregu šeptá; V jezeru čeda Zvezdic se gleda.
V dalj ni globini migljá,
tijskega
in mašin , kterih je že pi
za dunajsko
razstavo obilo napovedanih bilo
bode
Tam na iztoku
aj še več prišlo, pa na oboku
se vec
pa francozkih; vse to ali
saj veči del te
kar
9
so Francozi prip
za
omačo razstavo , ki je imela
mesca rožnika v Parizu biti in ktera je sedaj iz nenade
preklicana, bi
utegnilo na D
na
gled p
Přilož
Mesec prikaže glavó Bolj se užiga, Vedno bolj miga Zvezdic prijazno zlató
Noćna tamina Slika opomina
Srečnih in žalostnih dni!
Zvezdam blišecim Ali berlecim
Dnevi enaci ste vi!
nost bo po tem takem kaj lepa, viditi obilo kmetijskeg
d j a i n kmetijskih m
y •
s ktei
drugod z ve
likim pridom zemljo obdelujejo ali ki so se Ie na novo iz
ajdene
in tolik
ikav
• V
bo pot na Dunaj ukaželj
*) „Kozjak" je gora blizo Vitanje in je del Poharskih gošav
Pis.
Jezero krasno, Temno al jasno,
Si mi podoba sercá:
V tebi odmeva Vsacega dneva
Se mi svitloba al tma!
S. Jenko.
Odgovorni vrednik : Br- Janez Bleiweis.
Natiskar in založnik : JoŽef BldZDlk