D DravsEco poSpe op is i Hoče. Prosvetno društvo priredi na velikonočni ponedeljek ob treh popoldne in ob sedmih zvečer smešnico »Matija Matajev, junak Iz naših krajev«. Odmore izpolni tamburaški zbor. Slovenske gorice Sv. Barbara v Slov. goricah. (20 letnica županovanja.) V nedeljo, 17. marca, je slavila vsa župnija in občina izredno slovesnost. Naš župan g. Josip Kajnih je obhajal namreč te dni 20 letnico, kar je bil prvikrat izvoljen za župana prejšnje občine Jablance, sedaj občine Korena, oziroma Sv. Barbara v Slov. goricah. G. Kajnih je eden najboljših županov v Slov. goricah In je splošno priljubljen radi svoje delavnoati v javnosti. Radi tega so ga oMinarji izvolili za častnega občana in mu je bila podeljena diploma Castnega občanstva. Slavnost se je vršila v domačem Društvenem domu. Na slavnost so bili povabljeni odličniki Iz vsega okraja, bivSa narodna poslanca, predstavniki druglb. občin, korporacij irt društev. 2upan g. Kajnih je član okrajnega cestnega odbora, okrajnega kmetijskega odbora, ravnateljatva Okrajne hranilnice, predsednik krajevne JRZ In Kmečke zveze ter raznih drugih društev in korporacij. Slavljencu, ki je naš dolgoleten naročnik in sotrudnik, tudi »Slov. gospodar« iskreno častita! Sv. Urban pri Ptuju. V nedeljo, 10. marca, se je v nasi šoli vržil prvi roditeljski sestanek, katerega se je udeležilo nad 250 staršev šoloobveznih otrok. Pogrešali pa smo take, ki Se vedno ne morejo doumeti velike vzgojne naloge šole, še manj pa pomena dobrih odnosov med šolo in domom. Ti starši pač mislijo, da je šola docela nepotrebna ustanova, ne pomislijo pa, da s tem grešijo nad svojimi lastnimi otroci. še vedno jim nešteti sramotni primeri — posledice slabe vzgoje — ne povedo ničesar. Sami sejejo upornost in porpodno svobodomlselnost v srca svojih otrok. Tako naj nam ne bo prav nič čudno, da so pretepi, poboji in družtnj3ke žaloigre na dnevnem redu. Bolj kot kdaj poprej zahteva sedanja doba »celih« ljudi, katere pa bo vzgojil le tisti narod, ki se z vso trdnostjo oklepa svojih narodnih in venskih vaorov. Dom, šola In cerkev so tisti važnl vzgojni činltelji, katerim se bo poarečilo vzgojiti rod, na katerega bomo ponosni, ne pa, da bi še dalje vzgajali narod »hlapcev«, sebi v pogubo in sramoto, drugim v posmeh. Nov rod bo prav takSen, kakršnega bo vzgojil sedanji rod. Starši, zavedajte se tega in svoje velike roditeljske dolžnosti, ki jo Imate do svojih otrok. Sv. Jurij ob Šdavnici. Na velikonodni ponedeljek ob pol Stirih popoldne uprizori Bralno dru- Stvo pretresljivo dramo »Osojski mutec« iz burn« zgodovlne Poljske. Sodelujeta tamburaška godba In pevski zbar. Pfafsko polje Sv. Marjeta niže Ptuja. Učenci naše kmečkonadaljevalne šole in gojenke gospodinjskega teCaja so v nedeljo, 3. marca, naredili skupen poučen izlet z jutranjlm vlakom v Mursko Soboto. Vodja izleU je bil g. šolski upravitelj Geč. Ob prihodu v Mursko Soboto so izletniki najprej zadostili v tamošnji župnijski cerkvi svoji nedeljski verski dolžnosti, nato so odšli v Benkovo tovarno mesnih izdelkov. Po tem ogledu so se podali v Rakičan na ndvo kmetijsko šolo. Ogledali so si hleve za govedo, konje, svinje in prostore za pemtnino, dalje žitnlco ln strojnico. Zatem Jtm je v šolski dvorani g. inž. Padar priredil skioptlčno predavanje. Hltro so si še ogledall moderno opremljeno učno sobo, spalnico gojencev in delovno sobo, nakar so se morali poaloviti in odhiteti na vlak. Gojenci in gojenke so se vrnili domov z lepimi vtisi in s še lepšimi načrti za bodočnost. Vsem, ki so imeli trud okrog tega poučnega Izleta, najlepSa zahvala! Velika Nedelja. Ne smete si misliti, da nas js vzela ta brezkončna zima, ker ni nobenega glasu iz našega kraja. Baš nasprotno! Odkar imamo spet kaplana v osebi g. dr. Vinka Bevk, s« je zadnji čas pojavila med mladino zelo velika razgibanost. Malokateri večer ni opazlti v društveni dvorani luii vkljub vsej petrolejskl mize- riji. Fantovski odsek ima redno sestanke ln telovadne vaje. Dramatični odsek tudi pridno deluje. Tako je prav! Saj zdrava mladina ne more mirovati. želi si razvedrila in zabave. Ako ne najde požtene ln dobre, zaide v slabo. Zeleti bi bilo, da bi se tudi ona mladina, ki tako rekoč še tava na razpotju in ne ve, ali bi krenila na desno ali na levo, pridružila Fantovskemu odseku aJi Dekliškemu krožku. Prepričani smo, da Iz take mladine, katera sedaj v postnem času prireja tlste zloglasne »žerovnice«, ki so združene s cekmoCnim pijančevanjem, kjer od začetka veselo poje harmonika, a zaključno beaedo ima pa navadno nož in strel, ne bo nikoli kaj prida. Mursko polje Ljutomer. Vsem onim, ki bl še radl vldeli pretepo liturgično igro »Križev pot našega Goapoda Jezusa Kristusa«, sporočamo, da ga bo Prosvetno društvo ponovilo še na velikonočni ponedeljek, 25. marca, in na belo nedeljo, 31. marca, ob pol ttirih popoldne v Katoliskem domu. Haloze Sv. Barbara v Halozah. Današnji čaai bodo najbrž priailili sedanji rod, da bo spet začel bolj upoštevati lan tn konopljo. Nekdaj ao se dekleta v zimakem času učila lepo presti ta ao nosila obleko iz domačega blaga tudi ob nedeljah. Sedaj se pa kupuje slabo blago po visokih cenah, ljudje pa bolehajo, ker jih v trgovini kupljena obleka alabo varuje pred vremenskimi spremembami. Lan smo nekdaj sejali dvakrat, in aicer poletl okrog 25. marca, zimskega pa sredi avgusta, dočim smo konopljo navadno sejali okrog bv. Jurija, in to v bolj vlažno, dobro pognojeno zemljo. Sejmo lan tudi mi, napravimo si doma<5o, toplo obleko, pa bo manj prehlada in manj jetike, katere nekdaj nlsmo poznali, zato je pa bilo tudi mnogo več atoletnikov kot pa dandanes. Sv. Barbara v Halozah. (Pomanjkanje krme in živeža.) V tej predolgi zimi ae je vse porabilo, kar ao ljudje pripravili za živino in zase. Ljudje, ki imajo že sedaj prazna poslopja, brez krme, tolčejo vinogradno rožje za živino, ker ni več kaj dati živini. Drugi si pomagajo na razne načine. Največja krivda je na auši, radi katere ni bilo dovolj krme. Tudi za ljudi ni mnogo bolje. Celo po kleteh je ljudem zmrznil krompir, jabolka, zelje in repa, kar ni več užitno. Radi jabolk, ki so zmrznila in so trda še sedaj, se priporoča sufienje istih v cimpetih v peči. Izvratno se obneaejo tako v peči poaušena in nič ne zgubijo na dobroti. Svlnjam bi zmcnjen aad bilo škoda pokladati, ker se Se vendar lahko uporabi za prehrano ljudi. Kdor ne verjame, naj poskusi. Nekateri, ki Imajo že kopno, rigolajo, kopljejo, režejo. Kjer pa je aneg zmrznil in juga tudi ni, tam pa bomo okoli Aninega začeli šele rezati. Vse skupaj je iz tlra, še zima ne zna več, do kdaj je njena pravica. Ničesar ne bomo zaslužili za veUkonoCno potico in pisanke. Slovenska Krajina Murska Sobota. Upokojen je predsednik našega okrožnega sodišča g. Janko Sernec in bil obenem odlikovan z redom sv. Save in. stopnje. — Zveza poljedelakih delavcev opozarja vae aezon- ske delavce, ki so se lani vrnili iz NemCije In prinesli s seboj marke, da se do 29. marca oglasijo v njeni pisarni ter ji Javijo, koliko mark imajo v papirju in koliko v arebru, ker jlh bo finančno ministrstvo menjalo. Vsak sezonec naj prinese s sebsj tudl potnl list radi kontrole. — žigoeanje In pregledovanje sodov bo pri naa 11. tn 12. aprila, 9. in 10. maja ter 7. in 8. Junija. — Profeaor VIII. skupine je postal v.erouditelj na naši gimnaziji g. Alojzij šoštarec. Otovci. Nekega dne je C6r Viljem preveč globoko pogledal v kozarec. V goetllni je iskal povod za prepir in pretep, pa ga ni našel. Nato je zapustil gostilno tn iz zasede navalil na šantavec štefana ter ga a kolom otodelal. Za podivjanost se bo pokoril štiri mesece v strogem zaporu. Prosenjakovei. Voroš Stefan ai je na lepem izmislil, da ao ga orožniki po krivem zaprli in neusmiljeno pretepli, hoteč s tem oklevetati nekega službenega organa. Za neresnične govorice je bil obsojen na dva meaeca strogega zapora in 240 dinarjev denarne globe. Cankova. MinnJi teden je na pravni fakulteti ljubljanske univerze diplomiral naš ••'jak g. Jože Derkač. Caatitamo! Dolnja Lendava. Na Jožefovo je bila pri večernicah blagoslovljena zastava slovenske Marijine družbe, ki je atala nekaj nad 4000 din. Kuzma. Pred dnevi je bil gozdni fruvaj Drobnič Martin, ki je lani aeptembra ustrelil poeeatniškega aina Pukl Jožefa, obaojen na 5 let tn en mesec robije. Soobtoženi Janez pa na 1 mesec atrogega zapora pogojno za dve leti. Sotina. Letošnja zima je bila res huda in je poleg velike gošpodarske škode zahtevala tudi ve<5 človeških žrtev, ki 80 zmrznile. Prejšnji teden ao našli žrtev mraza, in sicer 791etno Terezijo Krems. P^kojnica je bila zelo uboga in ao jo hranili aovaščani. Ivanovci. Prejšnji teden je poseatnik Fliaar Ivan po nesrečnem naključju padel na zledenelih tleh tn si zlomil nogo. Ista usoda je v Puconcih zadela tudi diiaka Škraban Pavla. Kobilje. Pred dnevl smo na tem meatu porofiali, da je na pravni fakulteti v Ljubliani diplomiral naš domačin g. Pavle Berden. Toda ta poklic ga ni veselil, zato je 4. marca vstopil v bogoslovje oo. jezuitov. Bog ga kliče v obširen svoj vinograd, zato naj bo blagoslovljen njegov korak! Savinislca Jolina Plašč« najnovejše fazone, Ima na zalogi tvrdka Gusti Vračko, Celje, Kralja Petra ceata. Ne pozabite! 327 Galicija prl Celju. Kakor običajno vsako leto, tako bo tudi letos na velikonočnl ponedeljek pri podružnici sv. Kunigunde o-b 10 slovesna sveta maša. Caatilci sv. Kunigunde, pridite ta dan na ta prijazni hribček v kar največjem števllul Saleika dolina Smartno pri Slovenjgradcu. Naša idealna mladina, organizirana večinoma v FO in DK, ae pripravlja z vao vnemo in doslednostjo na dan, ko bo spet položila vsakoletni obračun in pokazala aad avojega truda v akademiji na velikonočni ponedeljek, 25. marca. Na sporedu je lepa igra »Izgubljeni raj«, nato pa materinska proslava z zelo izbranimi simboličnimi (deloma domačih osnutkov) vajami ter prelepimi pevsikimi toCkami, ki jlh bo izvajal Smarskl pevski zbor z izbornlm dlrlgentom, našim vseaplošno priljubljenim g. kaplanom Miheličem Jožefom na čelu. Le vsi pridite, še bolj od daJefi se potrudite, bogato bo vaš trud poplačan! Sv. Križ pri Belih vodab. Prl romarski cerkvi smo že začeli s pripravami za popravilo. Belovaščani ao zvozili že veliko peska v hrib — kar jim Bog plačaj! — da bomo lahko začeli takoj a popravljanjem, ko bo an^ skopnel. Do 16. junija, ko bo pri Sv. Križu birma in stoletnica, bi radi imeli cerkev popravljeno. — Z marcem je nastopil službo cerkovnika Melhijor Maze. Odalej sme poblrati bernjo za kriškega cerkovnika aamo tisti, ki ae bo izkazal z legitimacijo s sliko, potrjeno od župnega urada v Belih vodah. Smarski kraji Šmarje pri Jelšah. Na velikonočni ponedeljek bo obhajal 80 letnico krepki, veseli, delavni in na duhu povsem čili Jurij Vreže, bivši ugledni posestnik na Bobovem med Šmarjem in Lembergom. Rodil se je 25 .marca 1860 na Lešah v župniji Smarje. IzuCil se je mizarske stroke in je alužil vojake v Stolacu v Bosni. Prlženil ae je na Bobovo, kjer si je ustvaril a pridnim delom svojih rok in z umnim gospodarjenjem domačijo, katera je danea v sinovih rokah, daleč naokrog zgled v vsakein oziru. Dobri Jurij je živel 40 let v najareCnejšem zakonu, v katerem se mu je rodilo aedem otrok. Stn Ivan ga je nasledil'na domačiji, Jurč je učitelj v Soštanju, Franček je priljubljen atarešina ftn. kon. v RaCah, dve hčerki sta v Šmarju in dve v Mariboru. Jubilant je bH vedno neustrašeno narodno zaveden tn je dolgo let sodeloval pri gasilskem društvu. Po njegovem prizadevanju ae je Bobovo o^treslo štajercijanstva. Jurij je bil mnogo let občinski odbornik ter sodni cenilec. Sončni večer svojega življenja preživlja srečno in zadovoljno kakor malokateri očo, kateri je prsskrbel svoje otroke. Na starost opravlja pri vseh avojih najdražjih fureže ter žganjekuho in ga sprejemajo z odprttmi rokami, ko obiskuje avoje zgledno vzgojene otroke. Pri vsakem ostane nekaj 6asa in pomaga z rokami in nasveti ter je še vsem v visoki starosti v pamofi ter razvedrilo. Blagemu jubilantu častita »Slov. goapodar«, za kojega razširitev je veliko atorll, k jubileju z željo: ljubi Bog ohrani veselega, zigovomega In še vedno delavnega Jurja do akrajnih mej človeškega življenja! Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Pred kratkim ja imela krajevna Kmečka zveza enodnevnl tečaj, ki ao ga vodili trije banovinski zastopniki z g. Al. Mihelčičem, senatorjem, na čelu. Govorili so o vrtnaratvu, aadjarstvu in živinoreji. To ao najvažnejše panoge našega kmetijstva, ker imamo v avoji aredini avetovno znano zdravilišče. Kmetje in gospodlnje ao napolnili dvorano. Vidi ae, da se naš kmet zaveda, da je v organizaciji moč, zato če hočemb doživeti boljšo bodočnost, kujmo jo prav vsi v vratah Kmečke zveze! — Tndi nam letošnja zima ni prizanesla. V najhujšem mrazu je padlo živo srebro na 32 stopinj pod ničlo. Ljudje so bili že popolnoma zbegani. Primanjkovalo j» drv ter topla obleke. Otroci dostikrat nlso mogli k solskemu pouku. DeLavci ao bili vao zimo brez zaslužka, Malokatera klet je bila varna pred mrazom. Zmrznilo je precej krompirja itd. Tudi divjačina je preživela zimo v velikem pomanjkanju. Srne ao se ukrotile ter se bližale naaeljem. Divji zajec pa se je celo tako udomačil, da je prišel v sredi zgoščene vasi pod gospodarsko poslop-' lskat si hrano. Cudno je, kajneda, da sta se pes in zajec v pojatl pod gospodarakim poslopjem razumela. H kompromisu ju je priailila ostra zima. Zajec je letos napravil ogromno Skodo na mladem sadnem drevju. Primerno bi bilo, da bi v vseh krajih krajevne Kmečke zveze vložlle prošnje na oblastva, da se mora zajca proglasiti za Skodljlvca. Sedaj imamo delo v sadovnjakih rn vinogradih. V naših krajih je ponekod takšno podnebje, da ne uspeva žlahtna trta. V teh krajih gojimo aamorodnico. Koliko ae danea piše o samorodnici, da vsebuje strup, kakšen strup, pa ne pove noben llst. Kvečjemu piae, da ima metil-alkobol. Tudi mi smo mnenja, da je stokrat bolje gojiti žlahtno trto. V premnogih primerih tega ne dopušča zemlja. Poznamo Ijudi, kl uživajo samorodriico že nad deaet let, seveda ememo, pa ao vedno zdravi. Oblast naj bi gle- dala na to, da se samorodnlce ža po obetojefiih zakonih uporabljajo zgolj za domačo porabo, a da se prekrski te uporabe strogo kaznujejo. Za škodljivca kmečkega življa pa naj se proglasi zajec, pa ne aamorodnica! — Naša dekleta so imela 4., 5. in 6. marca duhovne vaje. Vodil jih je g. kapucin iz Celja. Dakleta ao se v teh dneh duhovno obnovila v prav lepem Stevllu. Laški olcraf Laško. Zima, kakor je bila letosnja, je bila v tem atoletju eamo leta 1929. Precej hude zime so bile v tem stoietju se v letih 1901., 1905., 1907., 1917. in 1922. Kmetje bo marsikje oškodovani radi ostre zime pri živini. Sliši se tupatam, da so v hlevih zmrznili mladi prasci. Nujno potrebno je, da bl oblast zopet s cementom po znižani ceni podprla kmete, kajti hlevi so maraikje v zelo Blabem stanju in propadajo. Zivina Je zadnji Łas precej pridobila na ceni. Radi slabe lanske letine za krmo ln pa vellkega izvoza v zadnjih mesecih pa sedaj ni na sejmih lepe pitaoe živine. Na dveh *r>lab v okraju, in sicer v Razborju In Sv. Miklavžu ^d Laškim, se vršita tudi kmetijsko nadaljevalna tečaja. Zgled Flnske je navdušll tmH vodstvo ameriške vojske, da je vpeljalo za zimslu čas za vo.jake bele plašče Pred najbolj izpostavljeoiml todkami francoske Maginotove Łirte so postavili kletke s ptlčl. Ce bi ptič poginll, so na delu — plini V moderni vojnl se za prenato- nje poroŁil namesto Ijudl poslu- žujcjo psov. Slika nam kaže psa, ko ravno preskoči iiino ovlro Sedanja vojna Je vojna tehnlke, zato mora bltl tudi vojažtvo temu primerno opremljeno. Takole Izgleda oprema angleškega častnika