Leto V. V Celju, dne 28. julija 1910. St. 30. (shaja Tiak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — „Narodni List" stane za celo leto 4 K. za poi ieta 2 E, za Oglasi ee računajo po 12 vinarjev ena petit vrsta. — \F»e pošiljat ve (dopisi, reklamacije, vpraSanja itd.) je pošiljati Četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 vin. Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristoj- <• naslov: „Narodni List" v Celju.— Reklamacije so Naročnina se plačuje vnaprej. — Pesamczna Številka bine za oglase je plačevati po pošti na naslov: „Narodni poštnine proste. — Uredništvo: Schillerjeva cesta Štev. 3. ®tan« dO vin. List" v Celju. Politični uboj v Vrbju pri Žalcu. Še stoji vsa slovenska javnost pod groznim uti-som dogodka v Vrbju pri Žalcu: v popolnoma mirnem času, ne morda o priliki kakih volitev, ko preki-pi politično razburjenje in politična strast, se je izvršil v noči od 17. na 18. t. m. s strani pristašev klerikalne stranke preračunan in premišljen napad z noži in uboj na somišljeniku napredne stranke. Sodnijska komisija, ki je mrtvega Cokana preiskala, je sicer izjavila, da rane, ki jih je dobil Cokari od klerikalnih pobalinov ,niso bile smrtonosne, ampak da je Cokan umri vsled nekega abscesa v prsni mreni, dalje, da so bile Cokanove rane le vreznine; in na podlagi te izjave sedaj celjski državni pravdnik dr. Bračič brani klerikalnega fantalina Peska, češ, da ni ta ubil Cokana. Klerikalni listi so seveda to z velikim veseljem pograbili, in ne da bi našli le eno besedo graje za napadalce in ubijalce, še naravnost huj-skajo svoje fantaline k novim napadom na napred-njake in k novim pobojem. V koliko je državni pravdnik dr. Bračič, ki se mu zaradi njegovih mnogih zaslug za klerikalce še odpira lepa bodočnost, upravičen na podlagi izjave sodne komisije braniti klerikalne razbojnike, to bo pokazala sodnijska obravnava. Vprašamo le: ali mori' dr. Bračič trditi, da bi bil Cokan, ki je bil do 17. t. m. zdrav in krepak, umrl na dotičnem »abscesu« in na »otrpneniu srca« baš dva dni po žalski slavnosti, ako bi ne bi! dobil »ureznin« od'klerikalnih razbojnikov? Ali pa ni bilo morda to »otrpnenje srca« baš posledica »ureznin? Saj srce menda otrpne tudi človeku, ki se mu odreže glavo, ali ne, g. državni pravdnik dr. Bračič? Pa pustimo to, stvar bo dognala, kakor rečeno, sodnijska obravnava. Povdarjamo le sledeča neopo-rečena dejstva: 1 ) A. Pesi je bil prec prv.ir .vojiir: <>bis!-.:>Tu krščanskosocij. poučnega tečaja v Mariboru, kjer se je učilo fante "razbijati shode in napadati »liberalce«, miren fant. 2.) Hitro po tem tečaju je vsled političnega sovraštva in iz političnih nagibov smrtno nevarno ranil naprednjaka Šušteršiča iz Zaica. 3.) Vas Vrbje pri Žalcu je sedaj skoro cela klerikalna; začeli so se pa v nji poboji od takrat, kar so pričeli žalski kaplani v vasi z »izobraževalnim« delom in s politično hujskarijo. 4.) Lani, ravno isto nedeljo so dobili klerikalni fantje pri Nidorferju gratis-pijačo in so na to ponoči ubili Janeza Oštirja. 5.) Kaplan Schreiner je priredil na nedeljo Peskovega uboja v Vrbju konkurenčno slavnost proti Ciril-Metodovi v Žalcu. Kaj je na njej govoril, ni znano. 6.) So fantje po noči ob cesti čakali na udeležence Ciril-Metodove slavnosti v Žalcu, hoteč jih nabiti in za to kaznovati. To kaže LISTEK. Sluga. Guy de Maupassant. Po »Cetinjskem Vijestniku«. (Poslovenil Podsredški.) Kakor vrt poln cvetja je bilo pokopališče, kjer se je zbralo veliko števiio častnikov. Rdeče kape in hlače, svetli zlati nakit, perjanice artilerijskih častnikov. uniforme huzarjev in lovcev so se gibale med grobovi, nad katerimi so stali beli ali črni križi iz lesi!, marmorja ali železa, stegajoči svoje roke nad ostalimi mrtveci. Ravno so pokopali soprogo polkovnika Limovi-sima, ki je pred dvemi dnevi pri kopanju utonila. Ceremonija je bila izvršena, svečenik je odšel, a polkovnik, ki sta ga podpirala dva častnika, ostal je še vedno na robu grobne jame. v kateri se je na dnu videl gluhi les, ki mu je zakrival ljubljeno telo njegove mlade žene. Polkovnik je bil starec, visok človek z belimi brki; bil se je pred tremi leti oženil z hčerjo jednega svojega druga, siroto pokojnega polkovnika Sortisa. Častniki, na katere se je polkovnik naslanjal, so hoteli svojega predstojnika odvesti. Ali on se jim je upiral, skrivajoč s silo solze, ki so mu navirale na oči in je mrmral tiho: »Ne, ne, še samo malo!« — Z drhtečimi koleni je stal na robu te zlobne jame, ktera kakor da ni imela nobenega dna, na robu tega pro- prav jasno napad na kmeta Korenta. 7.) Cokan se ni pretepal niti vmešaval v pretep, katerega še niti ni bilo, temveč je skušal fante pomiriti. Zato je bil napaden in zboden. 8.) Po lastni in po ženini izpovedi Cokan ta dan ni imel sploh noža s seboj, torej ni mogel nikogar raniti. — Ta dejstva govore in potrjujejo dovolj jasno, da se je poboj v Vrbju pri Žalcu izvršil iz političnega sovraštva od fantov, katere je nahuj-skalo duhovništvo in pa klerikalno časopisje. Ta dogodek kaže, da vzgojujejo duhovniki po svojih društvih našo mladino k političnemu boju, kateri, se udejstvuje z nožem in kolom. To stoji in ostane. Konečno še pripomnimo, da nimata niti »Straža«« niti »Slovenec« ene grajalne besede za že predkaznova-nega tolovaja Peska: s tem torej uboj odobravata. Tudi nismo čitali niti ene besede, da bi se naj vrben-ske pretepače izključilo iz čukovske organizacije, iz Marijine družbe in klerikalne stranke sploh. Kakoi nismo slišali, da bi se iz šentjurskega čuka izključili zaradi sramotnih tatvin kaznovani člani. Vsa ta društva in stranke nimajo torej nobenega čuta za čast in dostojnost. Ni čuda, predsednik Kmečke zveze je Roškar, njen tajnik je bil zaradi goljufije kaznovani Simone, jeden glavnih agitatorjev zaradi goljufije in ponarejanja menic kaznovani Stuhec, njen urednik zaradi zapeljevanja h goljufiji kaznovani Cenčič — •pfui Teufel! Ti ljudje reprezentirajo večino slovenskega ljudstva na Sp. Štajerju! Naj se torej nikdo ne čudi, ako uživamo Slovenci na Dunaju in v Gradcu temu primeren ugled. Naj si potem izpade sodrijska obravnava proti Pesku in tovarišem kakorkoli: kri, ki je tekla zaradi političnega sovraštva, ostane neizbrisna na krilu klerikalne stranke, ostane kot madež na njihovi »izobraževalni« in »verski« organizaciji, ostane kot najbolj črni madež na suknjah hujskajoče naše duhovščine, in ostane kot madež na njih časopisju, ki vrbenski napad in uboj celo zagovarja. Kmetje, sedaj je čas se pobrigati za to, da se vam davek odpiše. Vse mogoče nesreče so prišle nad vaša polja, vaše vinograde, vaše sadovnjake. Obrnite se takoj 1 :i župane in naznanite jim škodo, ki jo trpite na polju, v vinogradu, sadnem drevju ali drugje (bodisi po mrčesu, toči, plesnobi, peronospori itd). Zahtevajte od župana, da škodo takoj pregleda, ceni in posije zapisnik glavarstvu. To naznanilo na glavarstvo je koleka prosto; opisati se morajo v njem poškodovane parcele in visokost škode, in zahtevati se mora od glavarstva obenem, naj takoj odredi cenilno komisijo. Davek se odpiše: če ogenj, suša ali občutna mokrota, toča, povodenj, mišja zalega, ali trtna uš uniči vsaj četrti del navadnega pridelka pri dveh hektarjih zemlje; pri posestvih, ki merijo več ko dva orala, se odpiše davek, če je pridelek uničen v obsegu vsaj 1 ha. Tudi če povodenj uniči po-žete poljske pridelke ali pa če se pridelki po naravni poti na kak drug način deloma ali celotno uničijo, če so spravljeni že pod streho ali pa na prostem: se davek odpiše. Potrebno pa je, da se vsako škodo takoj preceni. Zato: davkoplačevalci, kakor hitro se škoda zgodi, takoj naznaniti županu, in vi župani, takoj ceniti in poročati glavarstvu! Ji političnega sVeta. Trgovinska jiogodba med Avstrijo in Srbijo je sklenjena stvar. Srbija se je zadovoljila z manjšimi koncesijami nego so bile v pogodbi, ki se je razveljavila 1. 1908. V bosanskem deželnem zboru je prišlo mir ole dni do ostrih nastopov, ker so hrvaški klerikalni poslanci po svojih govornikih izjavili, da ne priznavajo Srbov v Bosni in da je Bosna hrvaška zemija. K temu pripomnimo le: v Bosni je vpč Srbov nego Hrvatov, ampak hrvaški klerikalci jih nočejo pripoznavati zato, ker Srbi niso katoliške, ampak pravoslavne vere. Smešna taka politika! Kakor naši klerikalci, bratci bosanskih, tudi pravijo, da med Slovenci naprednjakov ni. In vendar jim delamo vedno preglavice! v Kaj pa štajerski deželni zbor ? Oziroma ob-strukcija slovenskih klerikalcev v njem ? Ti pravijo, da ne bodo popustili, a pri tem psnjejo nas, ki jih silimo, da ne smejo popustiti. Priznavajo pa zdaj ž« tudi, da so se res že pogajali v Gradcu zaradi opustitve obštrnkcije! Baje še „le enkrat". Bo že vse prišlo na dan, ljubi prijatelji! Hrvaški ban Tomašic je hotel, kakor sm^ poročali, odstopiti. Cesar pa njegovega odstop i ni vzel na znanje. Ban mora gledati, da se sporazumi z večino hrvaškega deželnega zbora. Štiridesetletnico odprave konkordata v Avstriji bomo slavili dne 31. tm. Slavili? Le poglejmo: Konkordat je dajal duhovščini pravico nadzorstva nad šolstvom, nad zasebnim in javnim življenjem, skratka: duhovščina je bila neomejena gospodarica v državi. Pred 40 leti se je torej to odpravilo. Ali res? Zdi se nam, da ima duhov: čina pada, kamor se je zrušilo njegovo srce in vse, kar mu je v njegovem življenju bilo preostalo. Sedaj pristopi general Ormon bliže, prime polkovnika za roko in ga s silo potegne za sabu, rekši mu: »Pojdite proč, moj prijatelj, vi ne smete dalje tu ostati.« Polkovnik je ubogal in odšel domov Ko je odprl vrata svoje sobe, je opazil na mizi pismo. Mehanično ga vzame v roke in ostrmi; skoro bi se onesvestil, ker poznal je pisavo svoje žene. Na pismu je bila poštna znamka od istega dneva. Odpre pismo in čita: »Oče! Dovoli mi, dd te še danes nazivam očeta, kakoi nekdaj. Ko to pismo dospe v tvoje roke, bom jaz mrtva in pokopana. Morda mi oprostiš. Nočem niti poskusiti, da te ganem, ali da svoj pogrešek olepšam. Hočem samo, da ti priznam istillo, pravo pravcato istino, in to z ono brezobzirno odkritostjo, ki se je posluži žena, ki hoče biti čez cno uro mrtva. Ko si me ti. sledeč plemenitemu nagonu svojega srca, napravil za svojo soprogo, sem se ti podala iz hvaležnosti, ker sem te iskreno ljubila, kakor mlada in neizkušena devojka more ljubiti. Ljubila sem te gotovo ravno tako, kakor svojega očeta; pa ko sem nekega dneva sedela na tvojih kolenih in ko si me objel, sem te nehote nazvala »oče«. To je nenadoma spregovorilo moje srce. Ti si mi v resnici bil samo oče, nič drugega, nega samo oče. Nasmejal si se in mi rekel: — Samo imenuj me tako, ker me veseli. Nato smo prišli v to mesto in tu me ... oprosti mi, moj oče ... in tu me zaloti ljubezen. Ah, dolgo sem se branila, gotovo dve leti, čuješ, gotovo dve polni leti; potem pa sem popustila in postala žena brez časti. Kar se tiče njega, ti nočem povedati, kdo je. Bilo je dvanajst častnikov, kateri so zmiraj bili okoli mene in si jih ti zato nazval dvanajstorico mojih trabantov. Ne se truditi, da ga najdeš, oče in ne ga mrziti. On je storil samo ono, kar bi storil vsak drugi na njegovem mestu; jaz sem se prepričala, da me je iskreno ljubil. Ali zdaj čuj: Nekega dneva smo se dogovorili, da se sesta-nerno na otoku Šljuka, veš. na onem malem otoku za mlinom. Jaz sem morala k njemu priti plavajoč, a on me je moral dočakati za grmovjem na obali, kjer je moral ostati do večera, da ga nihče ne vidi. Komaj sem priplavala, kar se grmovje razširi in mi uglecla-mo Filipa, tvojega slugo, kateri nas je iznenadil. uvidela sem, da smo izgubljeni, in glasno sem viknila; a on. moj prijatelj, mi reče, naj se mirno domov povrnem, s tem človekom da se pobota sam. Odplavam nazaj, a bila sem tako slaba, da sem skoro utonila in prišla sem domov živo uverjena, da se bo nekaj hudega zgodilo. Uro pozneje mi šepne Filip v koridorju pred salonom, kjer sem ga srečala, te-le besede: »Ponudim se vam na službo, milostljiva gospa, ako komu hočete poslati pisma.« Zdaj mi je bilo jasno, da se je prodal in da ga je moj prijatelj kupil. danes večjo moč v državi nego jo je imela pred 40 leti. Žalostno poglavje za politiko naprednih življev vseh narodov v Avstriji.. Belcžlje. v Na veliki slavnosti Ciril-Mhtodove družbe v Ljubljani povodom 25-letnice družbinega obstanka je bilo dohodkov 20.623 K 11 v, izdatkov pa 9.170 K 24 v, tako da je torej čistega dobička 12.452 K 87 v. v Planinske razglednice. Trgovca Goričar in Leskovšek v Celju sta založila prav okusne in lepe planinske razglednice (Igla, Kocbekova koča, Kamniška koča na Kamniškem Sedlu. Frischaufov dom na Okrešju, Slap pod Rinko). Dopisnice, ki so jako lepo izdebne. bodo gotovo služile za povzdigo razvoja tujskega prometa v naših planinah. Dobivajo se po 10 vin v obeh celjskih slovenskih papirnih trgovinah (Zvezna trgovina ter Goričar & Leskovšek). Založene so v korist Savinjski podružnici Slov. plan. društva. Preprodajalci imajo znižane cene. v Koliko nese loterija državi? Leta 1909 se je stavilo v loterijo 96,748.150 krat in sicer 36,867.151 K. Povprečno odpade torej na eno ' stavo 38 vinarjev. V razmerju s prebivalstvom po stanju 31. decembra 1908 (27.995.896 duš) je prišlo na eno glavo 3'5 stav v vrednosti 1'31 K. Zadelo se je v loteriji 1,351.766 krat v skupni vrednosti 20.206.094 kron. Dočim pride na 100 stav le 1'4 dobitkov, obsega vrednost dobitkov 54'8 odstotkov od vseh stav. Ako zmanjšamo znesek stav za znesek dobitkov, dobimo čiste dohodke 16,661.057 K, ki pa kajpada niso enaki čistemu dobičku iz loterijskega monopola. Odšteti se namreč morajo še upravni stroški, ki so bili za leto 1909 proraču-njeni na 2,215.150 kron, torej znaša čisti dobiček iz loterije leta 1909 14,445.907 kren. V tem letu je bilo 3100 loterijskih kolektur. Ako primerjamo dohodke prejšnjih let z navedenimi dohodki, vidimo le malo sprememb, da je pomen loterije za prebivalstvo kakor tudi za finančno gospodarstvo države že več let skoro nespremenjen. Ker niso izkazi napravljeni po kronovinah, ampak po lote-rijskin uradih, ne moremo navesti posameznosti za posamezne kronovine. v Kdor hoče podpirati misijoue. naj pije. Na marijanskem kongresu v Solnogradu je neki pater razdajal cenovnike za vino. V tem cenovniku se priporočajo vsem prijateljem misijonov različna afriška vina. Čisti dobiček je namenjen za podpiranje katoliških misijonov v Afriki. Na eni strani oznanjajo abstinenco, na drugi strani pa priporočajo, naj se vsak prijatelj misijonov vsaj enkrat na dan pošteno napije afriškega vina. da se bo misijonarjem „kšeft" bolje obnesel! Sklep šolskega leta na deželni kmetijski šoli v Grottenhoiu je bil pretekli četrtek. Do konca leta je ostalo v kmetijski šoli 46 gojencev, med njimi 21 Slovencev in 25 Nemcev. Prosta mesta so ustanovili med drugimi okrajni zastopi v Ptuju, Ljutomeru, Brežicah in Mariboru in štajerska dežela (27). V 43 letnem obstoju šole je obiskovalo to šolo 543 gojencev, med njimi 509 Štajercev. V preteklem letu je bilo prirejenih več strokovnih tečajev, n. pr. za čebelarstvo, knjigovodstvo, ribarstvo in sadjarstvo. Darila za lep napredek je dobilo 8 gojencev, med njimi Jožef Kosi in Anton Kolarič. Tečaji za kmetijsko knjigovodstvo. Podpore, da bi se taki tečaji mogli prirediti na kmetijski šoli pri Sv. Jurju ob juž. žel. že letošnje leto, se za to leto ni dobilo, pač pa se je določilo 500 kron v svrho, da se taki tečaji na imenovani šoli omogočijo v letu 1911. Brzojavke brez potrdila. S 1. septembrom stopi v veljavo nov, provizoričen predpis, po ka- In od tedaj sem mu dajala pisma, vsa svoja pisma. Oddajal jih je in mi nosil odgovore. To je trajalo nekako dva meseca. Zaupala sva vanj in tudi ti si mu bil naklanjal svoje zaupanje. A tedaj se je, oče, dogodilo to-le. Nekega dneva najdem na istem otoku — kamor sem zopet priplavala, dasi me ni imel nihče čakati — tvojega slugo. Ta človek je čakal na me, mi izjavil, da nas hoče Izdati in tebi izročiti moja pisma, ki jih je zadrževal, če mu vsega ne izpolnim po volji. O oče, moj oče, mene je pretresel strah, pred vsem strah pred teboj, ki si mi bil tako dober in sem te tako prevarila, ter strah za mojega prijatelja, ker bi ga bil ubil. A mogoče sem se bala le za samo sebe. kdo je vedel? bila sem izven sebe, daleč od ljudi, pa sem pomislila, da moram pridobiti tega slugo, kei me je i on ljubil. Kaka sramota! Me žene smo tako slabe, da prej izgubimo glavo nego vi moški. In ko smo enkrat padle, padamo vedno niže in niže. Mar sem vedela, kaj sem storila? Vedela sem. da eden od vaju ali pa jaz moramo umreti ... in jaz sem se podala temu človeku ... Vidiš, oče, da se ne mislim braniti. A potem ... a potem se je dogodilo ono, kar sem morala že prej slutiti; morala sem se mu podajati, kadar je on hotel, ker strah me je bil povsem obvladal. In on je bil moj ljubavnik, kakor oni drugi, in to vsak dan. Ni to grozno? Kakšna kazen, moj oče! Uvidim, da moram umreti, živa bi se nikoli ne terem odpade potrdilo o sprejetju brzojavke. Ta predpis pa ne zadeva onih brzojavk, za katere je treba plačati pristojbino za sela, potem posebnih brzojavk in državnih depeš. Strokovni tečaji za učitelje gospodarskih nadaljevalnih šol. Nančno ministerstvo naznanja, da se bo v teku teh počitnic vršilo devet tečajev za učitelje gospodarskih nadaljevalnih šol. Za Slovence se bo vršil tak tečaj na deželni kmetijski šoli v Gorici. Pojm časti med čuki in kaplani. Poročali smo svoj čas, da šteje šentjurski čuk med svojimi člani take, ki so bili zaradi tatvin že več mesecev zaprti; med žalskimi čuki je bil že zaradi uboja predkaznovani morilec Anton Peško. . Kaplani se družijo s takimi elementi, društva ne protestujejo, vse se lepo sklada v tej — čudni družbi. Mladina mora posnemati stare: Kmečka zveza sprejme v svoje vrste vse politične falote, ki morajo zapustiti Narodno straako in vse nezna-čajneže — čemu bi torej „čuk" ne štel med svojimi kaznjencev in morilcev? Kaplani pa so danes po Berkovem in pater Anzelmovem vzgledu moralno sploh tako propadli vsled svojih hujskarij, da jih ni ničesar več sram. . VIII. poročilo »Južnoštajerskega hmeljarskega društva v Žalcu« z dne 27. julija 1910. o rasti hmelja v Savinjski dolini: Minoli teden je deževalo večkrat in vsled tega je postalo vreme hladnejše; to nekoliko zadržuje rastlino v normalnem razvijanju. Golding je že ves v kobulih in se bode vršila njegova trgatev med 15. in 20. avgustom. Pozni hmelj je ves v najlepšem cvetju. Solnčno in toplo vreme bi nujno potrebovali. — Društveno vodstvo. Sodniški izpiti leta 1909. Lani se je priglasilo k sodniškim izpitom v Avstriji 276 kandidatov, za 82 manj ko preteklo leto; v Gradcu se jih je priglasilo za naše nadsodišče 25. Izpit je napravilo 9 kandidatov z odliko, 98 kandidatov z jako dobrim uspehom, 156 z dobrim in z nezadostnim 13 kandidatov. v Obisk spodnještaj. toplic. Rogaško Slatino je obiskalo do 23. julija 1577 strank z 2267 osebami, Dobrno pa 334 strank s 601 osebo. Letošnji cesarski manevri. Od zanesljive strani se izjavlja, da se letošnji cesarski manevri vrše na vsak način in sicer v severnoogrskem komitatu Cips. CeljsKi «Hraj. v Iz Žalca. Kmetijsko bralno društvo na Lož-nici pri Žalcu vabi na veselico z igro, godbo in plesom, ki se vrši v nedeljo, dne 31. julija 1910 v veliki Hodnikovi dvorani v Žalcu. Vprizori se prvič v Žalcu igra petdejanka „Na Osojah". Začetek točno ob 8. uri zvečer. Blagajna se odpre ob pol 8. uri zvečer. Vstopniua: Sedeži od 1 -4. vrste K 1'20, cd 4—8. vrste 80 vin, od 8—12. vrste 60 vin. Stojišča 40 v. Za zabavo je vse najbolje preskrbljeno, med posameznimi dejanji in priprosti zabavi svira oddelek „Celjske narodne godbe"1. Posebna vabila se se razpošiljajo. — Pri-hitite, toraj 31. julija vsi prijatelji lepe igre in godbe v naš prijazui trg, prihitite vsi, ki vam je za procvit in probujo naprednega društva. Velika veselica v Št Pavlu pri Preboldu. Nikdo naj ne zamudi se udeležiti velike veselice, kojo priredi dne 7. avgusta pripravljalni odbor društva „Sokol" v Št. Pavlu pri Preboldu. Vsak predrznila, da takšen zločin priznam. Nisem mogla nič drugo, nego da umrem; nič bi me ne moglo očistiti, tako sem bila oskrunjena. Nisem mogla ne ljubiti ne ljubljena biti, ker zdelo se mi je, da skrunim vsakega, komur roko podam. Za četrt ure grem v kopelj in se ne vrnem več. To pismo dobiš čez roke mojega- ljubljenca. On ga bo prejel po moji smrti in izvršeč mojo zadnjo željo, poslal ga tebi, ne da bi vedel, kaj je v njem. In ti ga prečitaš, ko se z grobov vrneš. Z Bogom, oče, več ti ničesar nimam reči. Stori, kar bodeš smatral za dobro, a meni oprosti____« Polkovnik si otré oznojeno čelo. Hladnokrvnost, ki ga ni ostavila v najkrutejših bitkah, ga je obvzela tudi sedaj. Zazvoni, in ko sluga vstopi, zapo ve: »Pošljite mi Filipa«. Pri tem odpre skrinjo svoje mize. Takoj pride Filip, snažen in visok vojščak ž rdečimi brki, lokavim in zvitim pogledom. Polkovnik ga srepo pogleda. »Ti mi moraš takoj povedati ime ljubavnika moje žene!« »Gospod polkovnik, jaz ... jaz ...« Polkovnik vzame revolver iz polodprte skrinje. »Naprej! Brzo! Veš, da se ne šalim.« »Dobro, gospod polkovnik ... To je kapitan Sent-Albert«. Komaj je te izustil, mu bliskne pred očmi in on pade z licem na tla zadet sredi čela ... Savinjčan naj počasti Št. Pavel s tem, da se udeleži te velepomembne veselice. Nikdo se ne bo kesal, kdor bode prisoten in kdor bode videl telovadbo, krasne vaje, koje bodo izvajali bratje „Sokoli". Št. Pavelčani se pripravljamo z največjim veseljem za to veselico, v nadi, da nas poseti tudi veliko število tujih gostov, z največjim veseljem pričakujemo brate „Sokole" in „So-kolice Zagorske". Naše častite obče znane narodne dame bodo poskrbele za najboljšo postrežbo v šotorih, manjkalo ne bo ničesar. Med in po telovadbi bode svirala polnoštevilna godba na pihala. Plesa in zabave upamo, da se bode navžil vsakdo dovolj. Natančnejši program sledi. v Čebelarska podružniea za Savinjsko dolino priredi v nedeljo 31. tm. podučno predavanje ob treh pop. v Št. Petru v Sav. dol. pri šolskem čebelnjaku. Domači in sosedni čebelarji, pridite v prav obilnem številu! v G. opat Franc Ogradi v Celju bo slavil 31. julija 50-letnico svojega mašništva. G. Ogradi je rojen dne 13. julija 1836 v Gornjemgradu; leta 1848 je prišel v „glavno okrožno šolo" v Celju in napravil 1. 1857 na celjski gimnaziji maturo. — V mašnika ga je posvetil škof A. M. Slomšek 25. jul. 1860. Služboval je g. Ogradi kot kapla i v Konjicah in na Sladki gori; od 1. 1868—1875 je bil vikar v Celju in na to 15 let špiritual v mariborskem bogoslovju. Leta 1890 je došel kot kanonik in infuliran opat nazaj v Celje. G. Ogradi ima tudi cesarsko odlikovanje, vitez je železne krone 3. razreda in sedaj bo zlatomašnik. Še na mnoga leta! Ogenj v šentjurski okolici. 22. t. m. je zgorela hiša in gospodarsko poslopje posestnika Koželja v Stopcah. Škode je okrog poldrug tisoč kron; zavarovalnina jo krije le deloma. Sumi se, da je zažgal nekoliko slaboumni posestnik Miha Cmok, katerega je videla Koželjica, da je tekel od goreče hiše. Savinjska dolina mora ostati naša---- upije zadnja „Straža" iu opisuje „veličasten" shod Marijinih devic v Petrovčah. Da jih je videl dopisnik „Straže" 500, mu ni zameriti, ker ima štiri oči, dasi jih niti 200 ni bilo. Pripeljale so se na dveh vozovih, nekaj jih je prišlo z vlakom in domače — vseh skupaj kakih 150—180. Tirali so jih v napol podrto Lenkovo sušilnico, katero so nakupili klerikalci za 15.000 K dasi ni vredna 2000 K in katero sedaj nazivljejo „društveni dom". Tam je nastopil „mučenik" Žebot in učil device, kako morajo biti, da bodo ugajale čukom in drugim tičera. Čudno se nam zdi, da se ni zdelo vredno nobenemu duhovniku udeležiti se ustanovitve „Savinjskega okrožja" zveze slovenskih deklet in so prepustili ustanovitev za klerikalce tako velepomembne organizacije našemu Jehartu in mučeniku Žebotu. Fantu, ki je še „ledig in frei", pač dekleta raje poslušajo, kakor kakega sivolasega župnika, ki ima že itak svojo kuharico. Da bi dekletom bolj ugajalo, skakali so okoli njih tudi savinjski „orli" ali „čuki", kateri se baje grozno bojijo za te device, ker iste veduo rade škilijo tudi po 1 beralcih, če so „le za dobit". Slabo spričevalo za petrovške čuke in mučenika Žebota je dejstvo, da so „nzjkrasnejše" device proti večeru v gostilni v enomer turobno vikale in krikale: „Njega, njega ni, njega od nikoder ni." Morda so pa le tugovale za kakim presnetim liberalcem .. . .! Rujno vince je razvozlalo tudi tem čednostnim, sladkoginjenim devicam jezik, da so izražale v raznih ljubavnih pesmicah občutke svojih „deviških" src. — Petrovškim klerikalcem dela „društveni dom" sive lase. Kaplan Jehart je sklenil kupčijo, dobil v Ljubljani posojilo 15 000 K, sedaj pa nimajo tistega, ki bi se rade volje proglasil in podpisal kot gospodarja te razvaline, ker vsak dobro ve, da bi potem moral tudi plačevati obresti in glavnico. Da bi spravili denar skupaj vsaj za obresti, prirejajo skoraj vsako drugo nedeljo kako komedijo. Ker so domačini že siti teh neumnosti in nočejo več plačevati baje zelo dragih sedežev, zbobnali so skupaj device cele Savinjske doline, češ, za enkrat bomo le dobili precej svetlih kronic za najhujšo silo. Kakor se godi pri konsumnih društvih, tako bo tudi tukaj. Jehart, ki jim je vse tak imenitno „vštimal", jo bo popihal, klerikalci bodo pa plačevali, če bodo imeli s čim. Lenko se jim pa v pest smeji, da je to podrtijo tako „fein" prodal. Kakor se sliši, hočejo napraviti v „društvenem domu" tudi gostilno, čeravno so klerikalnim gostilničarjem o času volitev obetali, da bodo, ako volijo ž njimi, vedno le tje zahajali. Žato delajo nekateri že kisle obraze! No, izučene „kelnarce" v društvenem domu bodo jim že na razpolago, saj imajo med glavnimi devicami baje tudi take, ki so se izobraževale v prisilnih delavnicah in to je „cvet slovenskega ženstva Savinjske doline", kakor je omenjal kaplan Jehart v pozdravnem govoru. Ce vas ni več in boljših, kakor ste se pokazali zadnjo nedeljo v Petrovčah, potem Savinjska dolina nikdar ne bo vaša! Vaš društveni dom, ki je tako drag kakor „žafran", se vam bo kmalu podrl, če skoraj ne napumpate par tisočakov ia mu zakrpate največje luknje. Eno ste si zazidali in zato napravili dve manjši, da je zdaj res čisto podoben tingel-tangelnu. Petrovčani se bodo menda dolgo spominjali, kako so kupovali in plačevali društveni dom, ko o Jehartu, ki jih je speljal tako lepo na led, ne bo več fluha ne duha. Iz Hrastnika. Mladina hrastniških družbenih vrtcev priredi v nedeljo (ine 31. tm. gledališko predstavo v slovenski šoli na Hrastniku ob 4 uri po poldne. Igrala se bode mladinska igra „Deklica s tamburico". Po predstvavi je prijateljski sestanek v gostilni g. Ferd. Roša v Hrastniku. Isti dan je tndi razstava ročnih del od otrok iz vrtcev, katera je odprta od 9—12 ure dopoldne in od 1—4. ure popoldne. Čisti dobiček poklonijo naši malčki družbi sv. Cirila in Metoda kot jubilejni dar. Prijatelji narodne mladine se prosijo in uljudno vabijo k tej prireditvi. Vrši se ob vsakem vremenu. K žalskemu umoru. Pišejo nam iz žalske okolice: Morilec Cokanov, Peško po domače Benclov fant je prišel ob času zadnjih deželnozborskih volitev v Ciotovlje agitirat. Ker pa v Gotovljah nimajo smisla za čukarijo in enake prismodarije kakor jih uganjajo žalski kaplani v Vrbju, jo je moral Anton Peško kmalu popihati iz Gotovelj. Mati pos. Jošta je fantu rekla, da vendar ne more biti Bogu dopadljivo, ako član tako svete stranke kot je farovška zveza, tako strašno preklinja. Menda bi tudi njo na mestu zabodel, ako bi se ne bal. Benclova fanta in njuni tovariši so stalno občevali z žalskima kaplanoma Schreinerjem in Jehartom. Kaj se je govorilo, kaj fante učilo, da čakajo ponoči na cesti kot tolovaji na mirne, z narodne slavnosti se vračajoče ljudi? Ljudstvo je pri nas zaradi Cokanovega umora sila razburjeno: vse obsoja fantovske Marijine družbe, čuke in klerikalna izobraževalna društva, kjer se mladina le nahujska in podivja. Žalska kaplana pač ne bodeta «e imela korajže s kom drugim občevati kot z vr-benskimi tolovaji. Kajti odgovornost za umor leti na nju. ki sta bila Peskova dušna pastirja, somišljenika in politična voditelja ... v Iz Gotovelj. Dne 20. julija ob 4. popoldne je izbruhnila strašna nevihta nad vasjo Gotovi je. Padala je gosta toča, dež kar lil in burja strašno lomastila po hirul jnikih. Občutno so poškodovani n^ le hmelj, ampak tndi vsi poljski sadeži. Strela je udarila na več krajih, samo pri kmetu Cesaru 3 krat v telefonske droge in žico pretrgala. Sreč«, da je bil spočetka hud dež, da ie bilo Sito mokro, sicer bi bila toča vse /mlatila. v Kmetijsko zhorotnnje v Dramljah V nedeljo dri: 31. julija ob 3. uri popoldne priredi šentjurska kmetijska podružnica svoje zborovanje v Draniljah v šolskih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Poučno predavanje iz živinoreje in kmetijstva; predavatelja potovalni učitelj Goričan in strokovni učitelj Zidanšek. 2. Kmetijski pogovori. 3. Sprejem udov. 4. Sprejem naročil na- temena in ernojila. K mnogoštevilni udeležbi vabi načelstvo. Smrtna kosa. V Žalcu je umrl 22. julija gospod Josip Zigan. veleposestnik, odbornik Savinjske posojilnice in bivši odbornik, star 67 let. Bil je odličen somišljenik narodne stranke. N. v m. p.! Loka pri Zidanem mostu. Dne 31. majnika t. 1. se je vršila pri nas sv. birma, ter smo imeli čast videti našega kneza in nadškofa Mihaela Napotnika. Vendar pa ta ni imel pri našem župniku časti, da bi mu isti pokazal »farovško« blagajno itd. od hranilnice in posojilnice, katera se nahaja v župnišču. Dozdeva se gotovo vsem čitateljem, da je ta že skoraj ostarela zadeva nekako smešna, vendar pa ker so se natančni dogodki od našega župnika in njegove hranilnice in posojilnice še le sedaj poizvedli, dovoljujemo si torej pripomniti sledeče: Njegova, ali po domače »farovška posojilnica« je isti dan z vsemi-svojimi predmeti, kateri igrajo glavno ulogo za reklamo. imela »svoj čas«, to pa seveda zaradi tega, ker so ti predmeti po izrazu »ženskega spola«, zategadelj ni naš nadškof niti videl deske na farovžu kakor tudi ne posojilniške blagajne. Prvo je naš župnik s pomočjo lestvice snel raz zidu ter jo nesel v postelj, da se pred pogledom nadškofa ne prehia-di na farovškem zidu — blagajno pa je z rožčastim platnom pokril, da je niso muhe videle, ko je nadškof pregledoval po župnišču. Vse to je bilo najbrž zaradi tega, ker se je bilo bati, da bi se vse, kar se tiče »fa-rovške posojilnice«, ne prehladilo ob »svojem času«. Zadeva bi še ne prišla niti sedaj med tukajšnje ljudstvo, vendar pa, ker je naš župnik postavil lastnega strežnika našemu nadškofu, vseskozi zagrizenega klerikalca oziroma čukarskega podrepnika F. K., kateri ne more svojega jezika za zobmi držati, prišla je ta zadeva torej tudi drugim v znanje. Omenil bi še mnogo o našem župniku, koliko skrbi ga stanejo cerkvene zadeve, vendar se bojim, da bi se njegove besede ne vresničile, ker se je izrazil: da če bodemo toliko proti njemu, »bu vorgu cerkv. stavbno društvo čist proč od sebe, potem pa da naj imamo kakor hočemo«. Iz Št. Jurja ob J. ž. (Sokolska veselica.) Lokai-je je prijazna vas ob okrajni cesti proti naprednim Dramljam, kakih 10 minut od šentjurskega trga in četrt ure od kolodvora. Prebivalci so vsi — razen zelo majhne izjeme trdni naprednjaki in prijatelji sokolov. Na majhnem gričku stoje ob cesti ponosna kmečka poslopja. Lepa bela hiša, obdana z mehko zelena trato pa je prijetna gostilna znane, vrle obi-telji Mastnak-Zajčeve. To vabeče zavetje so si izbrali mladi šentjurski sokoli za svoj prvi samostojni, javni nastop v nedeljo 31. julija. Semkaj pridite tudi vi, dragi prijatelji in znanci .od blizu in daleč, da se skupno radujemo ter v bratski slogi in ljubezni nasrkamo čile in vznesene sokolske ideje. Tako se navdušujemo in krepimo svoje sile v boju za mili rod in našo lepo domovino. Vse, kar misli in si upa nastopati odkrito in slovensko, naj se zbere 31. t. m. v bližnjih Lokarjih! Na zdar! Pogreb umorjenega Cokar.a v Žalcu. Ob veličastni udeležbi Vrbenčanov, Žalčanov, Petrovča-nov in Gotovljanov se je vršil 22. t. m. ob 11. uri dopoldne pogreb, ki ga je vodil kaplan Schreiner v spremstvu organista Zupanca. Žena umorjenega je šla še posebej prosit župnika, naj vodi on sprevod od cerkve na pokopališče, no .častiti hujskajoči duhovščini se je zdelo Bogu dopadljivo, da blagoslovi krsto Schreiner. Bil je v resnici strašen in mučen pogled na kaplana Schreinerja, kako blagoslavlja krsto, oči trdo uprte v tla, na obrazu srd in jeza. — Stal je pred krsto, in ljudje so si šepetali: »Sam se je obsodil«. Zalčani so položili na grob rajnkemu venec z napisom: »Narodni žrtvi Zalčani«. — Sprevod se je vršil samo do mrtvašnice — odtam je odšel tudi kaplan Schreiner, ne da bi zmolil za rajnkim običajni očenaš. Dejstvo in kaplanovo obnašanje govori samo zase dovolj. Ponesrečeni nemškutarski shod v Levcu. 24. t. ni. so se pripeljali v Leveč tisti »nemški kmetje«, ki so nezadovoljni s slovensko občinsko upravo v celjski okolici. - Samo čudno je, da so vsi ti nezadovoljni »kmetje« bili iz Celja in sicer puklasti Ambrožič,, Bechine, že slavnoznani mitničar Beneš, neki magistrali sluga Fasching in komandant znanih dišečih kanonov, Hrvat Derganc. Slovenci so bili zelo radovedni, kaj bodo ti »kmetje« povedali pri Neu-wirthu in so došli tudi. v lepem številu poslušat. Toda magistratovci so imeli tako slabo vest, da si še v go. stilno niso upali, kamoli da bi imeli shod! Šli so v Leveč k nemškutarju Strenčanu in so. tam »zborovali« : vseh zborovalcev s Celjani .in levškimi štajerci-janci, ki še v celjski okolici niti vsfvbliiči niso, vred je bilo — 19! To »lepo« število priča gotovo o velikem navdušenju okoliških kmetov za celjske renegate! Tem damo sicer prijazen svet, nai odslej zborujejo v mestu, pod varstvom »pravične« celj. policije; zunaj jih ne bodemo odslej več pustili zapeljevati ljudstva kakor bi oni hoteli. Ponesrečeni nemškutarski shod „v Sp. Hudinji. Ambrožiča zasleduje pri rovarjenju v .celjski okolici grda smola. Ker si s svojimi njega zares vrednimi spremljevalci in agitatorji nf$upal imeti v Levcu v napovedanem lokalu shoda, se ie spravil 25. t. m. Lovraču v Sp. Hudinjo. Bila sta z njim Beneš in zloglasni pouličnjak Bechine. Že od 4. ure popoldne su ti celjski »Nemci« zapajali pri Lovraču 4 ali 5 kmetov: ko pa je imelo priti do shoda, so došli Slovenci — in korajžni Ambrožič jo je s svojimi gardisti ko-rajžno odkuril. Zakaj pa ni govoril? Bili bi ga tako radi slišali, kako bi — slovenski govoril in kako bi hvalil zavoženo celjsko gospodarstvo. Da veliki Ambrožič tako klaverno zapusti bojno polje — kdo bi si to mislil? Bencša je lomila na posmehljive klice slovenskih mož taka jeza, da jim je grozil s celjsko policijo, ko pridejo v mesto . :. Ambrožiču je nekdo reke! z ozirom na visoko število njegovih semestrov, da je »kvadrat-doktor«, kar je vzbudilo viharno veselost ... Ko so renegatje odhajali, so doneli za njimi »Hej Slovenci ..« V mestu ima korajžo naša nemškutarska svojat, v okolici pa se boje še celo vsake nedolžne kritike na shodih. Slovenski okoličani — tako je prav! Nemškutarjem pokažite povsod vrata! Še podrobnosti k umoru v Vrbju pri Žalcu. Orožniško poročilo pravi, da so se prepira in poboja pred Korentovo hišo v odlični meri udeležili cerkveni pevci in člani „Čnka" brata Anton in Ivan Peško, Franc in Rudolf Terglav, ter Nikolaj Holobar. Cokana je zbodel do smrti Anton Peško. Cokan je dobil 6 bodljajev in sicer enega pri srcn, enega skozi pljuča, enega na levi rami, druge pa v glavo. V silobrauu je zadal Pesku lahko rano na levem bedru. Cokan je šel s svojo ženo z žalske veselice — torej ni iskal nobenega pretepa. Našel je ravno Korenta v silobranu proti imenovanim klerikalnim tolovajem, kateri so se takoj lotili tudi njega. Iz Št. Pavla pri Preboldu. Pri nedeljski cerkveni slavnosti je streljal 18 letni Karl Jane z možnarji. Pri tem pa mu je zletel jeden naboj v lice in bo fant najbrže zgubil vid. Umor pri Novi cerkvi. 24. t. m. so se stepli tu fantje blizu gostilne po domače pri »Štepi«. Pri tem so ubili Jožefa Javornika. Dobil je takoi nevarne rane, da je na mestu obležal mrtev. Hude bodljaje je dobil vojak Javornik, kateremu so vzeli bajonet in Jožef Flis, kateri ima roko nevarno zrezano. Jožef Javornik in Jožef Flis sta delala svbj čas pri zidarskem mojstru Golograncu v Celju. Iz Trbovelj. Izvrstno reklamo za nemški Studentenheim v Celju dela po naši dolini par nezrelih frkolinov, med katerimi se posebno, odlikuje brihtni študent Krašnik. Ker poznamo njegovega očeta kot mirnega soobčana, mu dajemo tem potom dober svet da naj namesto cigaret in piva privošči svojemu sinu vsak dan porcijo 25 na znani del telesa. Tako se mu bo ohladila skisana tevtonska kri in bo ostal pri zdravi zavesti ob pogledu na slovenske lepake. Teh namreč kar ne more videti, kar nam priča zadnji slučaj v gostilni Plevčak, ko je ves divji trgal in teptal lepak trb. pevskega društva »Zvon« — za kar se mu obetajo še dokaj neljube posledice. Vlak ometa v ali s kamenjem. Nad Laškim trgom so ometavali tovorni vlak, ki je vozil proti Celju, neki fantalini s kamenjem; jeden kamen je ranil na glavi sprevodnika Platzerja. O tej surovosti bode govorila sodnija svojo besedo. Iz Šmarja pri Jelšah nam pišejo, da je pristopil trgovec Wagner k nemškonacijonalnemu trgovskemu društvu v Gradcu. Ali bi ne bilo dosledno, da bi si tam tudi poiskal odjemalce? Iz Dola pri Hrastniku. Odkar se je postavilo naše gasilno društvo na odločno narodno stališče, se vedno zaletava par bližnjih uemčurčkov v njega in njegove člane, kateri so sami zavedni sinovi matere Slovenije. Nismo se ozirali na pr.e dopise, ki so se valjali po umazanem „Štajercu"', ker istim se itak vsak trezno misleči človek smeji, pač pa odločno zavračamo zadnje napade, v kolikor se tičejo narodnega načelnika hrastniške požarne brambe gospoda A. Podmenika in načelnika dolske požarne brambe g. F. Laznika. Kar se tiče dopisa lažnjivega dopisuna „Štajerčevega"' katerega itak vsak ljudskošolski učenec nadkri-ljuje v izobraženosti, omenjamo sledeče: Ni res, da bi bil g. Podmenik pozdravljal „glažarce", ampak dotična štajercijanska butica nima niti olike najpriprostejšega človeka, da ne ve, da je g. načelnik le svojo dolžnost storil, ker je od-zdravljal. Izmišljene so tudi besede dopisunove o govorih zgoraj navedenih gospodov. Med drugim se čita tudi te-le: „Ta ubogi hauptman je dobil eno dolgo sabljo od nekega dragonerja, ki je leta 1848 pri nacijonalgardi služil. Kar neki žendar to vidi in glej, kakšna sramota, sabljo je moral oddati! Prosimo slav. c kr. orožništvo naj nemudoma pošlje uredništvu „Štajerca* uradni popravek, da s tem zadobi g. načelnik Laznik in gasilno društvo Dol. zadoščenje, in upamo, da si v prihodnje prepove c. kr. orožništvo zlorabljati svojo tako resno institucijo!! — Drugih 'laži ne bomo omenjali, povemo pa samo lažnjivemu dopisunu in njegovim sotovarišem, kakor tudi vsemu slovenskemu občinstvu, da je bil tudi gmotni uspeh slavnosti nad vse pričakovanje zadovoljiv. c Gospodarski shod pri sv. Štefanu blizu Šmarja se je vršil dne 17. julija pri lepi vdeležbi kmetov vinorejcev pri Malgajn. Govoril in poučeval nas je tukajšnji oskrbnik in viničar Anton Malgaj. Razlagal nam je, kako vestno se moramo držati pravilnega škropljenja in drugih koristnih sredstev pròti peronospori. Nadalje je ožigosal državne in deželne poslance in tudi grajal nameravani vinski davek. Poslušalci so veseli pritrjevali govornikovim izvajanjem in so obenem obljubili, ila bojo pri prihodnjih volitvah dobro premislili, kako in koga bojo volili. Želimo si še več takih poučnih predavanj. v Sv. Štefan blizu Šmarja. Naši klerikalci so zopet vzeli nekatere takozvane liberalce na muho. Na Antonovo nedeljo se je naša zloglasna obre-kovalka Urška zaganjala v nekega napredno mislečega viničarja. kateri ji je po mojih mislih trn v peti. ker po svoji glavi misli; grede od Šentjanža domu se je zaganjala v njegovo osebo, češ kaj bo on po časopisih pisal od klerikalcev, kako so brezverni. Pa devici se je morda sanjalo, ker sploh nismo nič čitali, da lji bilo kje pisano, da so klerikalci brezverci. Dalje je pravila, da dotični dopisovalec tako ne gre v cerkev, do cerkve še pride, ali v cerkev ga n' dobiti. Malgaju svetujem, naj gre od zdaj naprej vsako nedeljo iu praznik pred glavui oltar k Urški v stol sedet, da ga bo iažje videla. Jaz pa, ki to pišem, ga pa vsako nedeljo, ako le pride k Sv. Štefanu, vidim v cerkvi. Štirnajstdni pozneje zopet na poti iz Šentjanža je pa že zopet drugega obirala, ker je seveda naprednega mišljenja. No pa tak liberalec vendar ni kakor ta preklicani Malgaj. Ta ženica (pardon devica) se je tako izpozabila, da je začela govo-voriti celo o ženitvi neke vdove, katere mož je še na mrtvaškem * odru ležal, češ da še bo poročila z nekim Anton Žaberlom, kateri tudi ta preklicani „N. L." čita. Klepetuljka, drugokrat, pa bolj pazi, kdo hodi zraven Tebe. Povem ti tudi še, da smo tndi drugi tako kunštni, da znamo dopiše zlagat:, no samo tisti modrijan Malgaj, kakor si ga Ti imenovala. Kaj še pa kaj tvoji pobožni fanti, kateri so cesarjevega fanta zvezanega v Koroščevo štalo spravili? Opazovalec Babenbrdčan. BrcžisKi oHraj. b Iz Podsrede. Danes 24. jul. 1910 je naš provizor g. Podpečan po pridigi naznanil, da bodejo na dan sv. Jakoba novicijanti za duhovnike posvečeni. Nazadnje je zmolil 3 očenaše z namenom, da bi Bog dal vredne in goreče duhovnike. Na poboljšanje patra Anzelma, Berka, Šilerja, hujskačev Schreinerja in Jeharta se pa ni spomnil. Mogoče je pa tudi prepričan, da molitev za take špecijalitete sploh ne bi bila uslišana. Umrl je 24. t. m. v Brežicah g. Ignac Polanšek, pekovski mojster in hišni posestnik. N. v m. p.! b Iz Podsrede. („Kar ni popoino, ne bo uživalo nebeškega veselja"). Al' gospod redakter, kak" me je giftal dopis v vašem zadnjem „N. L.", katerega je napisal „Resnicoljub" iz Podsrede. Pr snero sem bil nevoljen ko sem videl, da vam je vaš tukajšnji dopisnik tako površno opisal „te-ater-štikelce" našega g. kaplana. Moj sinček — vaš dopisnik „Mali Pt'pcek" mi je rekel: ..Veste dia j: i papa, pišite pa vi g. nledniku vse bolj natanko; meue jezi ze to, da je vse taku povisno in najlajsi bi sam sebe. poglabil in v Afliko zagnal, da bi tam najlaje afue gutical!" — Zategadelj mi dovolite, gospod urednik, malo prostora v „Nar. Listu", da še napišem par „teater-štikelcev"', katere nam v zabavo prireja naš g. Podpečan, ko-jega možgani so vsled skrbi za prirejanje teh „šti-kelcav" že tako izmučeni, da ne more več iz m ožgan i.erwies-gasse 5. Vstopnina prostovoljna. Začetek ob 3. uri popoldne. V slučaju neugodnega vremena se vrši prosta zabava v dvorani. K mnogobrojui udeležbi vljudno vabi odbor. Gradec. „Danes tukaj, jutri tam". V nedeljo 10. t. m. zbrali smo se v večjem številu v priljubljeni slovenski gostilni, da se poslovimo od v domovino odhajajočih tovanšic gdč. Rezike in Malčke Vrečko ter jima podamo desnico v slovo. Ves čas svojega bivanja v Gradcu sta bili zvesti članici društva „Domovina" ter sta s svojim ne-porušenim narodnim prepričanjem dajali vzgled svojim sotovarišicam in sotovarišem. S svojim navdušenim nastopanjem sta pripomogli tudi veliko, da danes lahko s ponosom trdimo, da je „Domovina" eno najuglednejših in najmočnejših slovenskih, sploh slovanskih društev v Gradcu. Vsa čast njima za njiju požrtvovalnost! V Št. Jurju ob Južni žel., v svojem domačem kraju, delujte z isto vnemo za probudo in povzdigo mladine! Gospodar^! pabcrKi. Kako je vinogradnikom ravnati s trtami, ki so bile po toči poškodovane. Ker je ravnokar v nekaterih krajih naše dežele toča vinograde močno poškodovala, daje podpisani vinogradnik sledeče navodilo, kako je s takimi trtami ravnati. Ako toča pobije, je pred vsem treba kakih 8—10 dni počakati, da se po njej napravljena škoda v polni meri pokaže. Potem je treba trte dobro pregledati in na slednji način z ostrim nožem obrezati: i.) Vsa močno ranjena ali zelo razkosarjena peresa je stran porezati. 2.) Na šparonih ali napnjencih je pustiti samo one mladike, katere imajo še kaj ohranjenega grozd ja na sebi, drnge pa odrezati. Mladike z grozdjem se skrajšajo za toliko, kolikor je nujno potreba. Najbolje, ako ostanejo nad zadnjim grozdom še 3 do 4 reresa. Izrastle zaperuice se za-ščipujejo za prvim ali drugim listom. 3.) One mladike, katere stoje na reznici (palcu ali ščapu), ter imajo dati les za napravo reznic ali šparonov v prihodnjem letu, je treba posebno skrbno obrezati in ohraniti, ker je drugače tudi trgatev prihodnjega leta izgubljena. Ako so takim mladikam samo vršički odbiti, odrežemo le najbolj poškodovan del istih, ter gledamo, da ostane na koncu kaka zapernica (zalist-nik), katera takoj naprej raste in nadomestuje trti odbiti vršiček; Ostale zapernice zaščipnemo za drugim peresom, ker morajo ta peresa na mesto odbitih glavnih peres trtni les rediti. Ako so pa te mladike tako pobite, da je le njih spodnji del ohranjen, jih moramo tako obrezati, kakor po navadi pri spomladanskem obrezovanju, to je na palce (ali ščape) dveh do treh zdravih očes. Ta očesa počenejo in dajo tak les, kakor na primer letos na zeleno cepljene trte. Vse druge, trti nepotrebne mladike odrežemo, da gre živež le v one, katere rabimo za prihodnje leto. Ako pa toča še toliko mladik na trti posti, da bi iz njih napravili reznice ili palčke, moramo shraniti in rediti kake dve do tri mladike, katere po navadi poženejo iz starega lesa. 4.) Pri vsem tem delu moramo pa skrbeti za to, da tiste mladike, ki so na trti ostale, ohranimo zdrave, ter da njih les dobro dozori. Treba je torej vezati, kmalu in večkrat proti peronospori (z galico) škropiti in meseca septembra vsako mladiko za eno tretjino skrajšati. v Gnojnico treba voziti poleti, kolikor je ni ravno neobhodno treba, da se ohrani gnojišče vlažno, kakor hitro se je dosti nabere, na polje. Najboljše je, da se jo poliva na večer, ne da bi je preveč shlapelo v zrak. Uši na listju in mladikah sadnega drevja uni cimo, ako poškropimo vejice večkrat s tobačnim 1 ugom ali pa z vodo od mila (žajfnico).' Škropiti smemo le zvečer, nikakor pa. kadar solnce obseva drevesa. Sadje, ki ga v večjih množinah prodamo, je treba poprej izbrati, ker se enakovrstni pridelki bolje plačujejo, kot zmes različne vrednosti, tudi čb bi bila ta iz najžlahtnejših vrst. Amerikanci so v tem oziru tako natančni, da sortirajo sadje ne le po različnih vrstah, ampak tuiii po različni velikosti, teži iti vnanji obUki. Ne smemo se torej čuditi, da Amerikanci svoje sadje po tako visokih cenah prodajo. Za gospodinje. Madeže od piv«, na suknu se očisti, če se jih namaže inotare s čistim belim glicerinom. Nato se jih izpere z vlažno vodo. Tako se madež kmalu izgubi, ne da bi pri tem trpela barva sukna. Razne notfostf. Izvanreden dokaz resnice ali usodno vrojeno znamenje. Beneficijat Gressmann v Sanackeru na Bavarskem je lani tožil tamošnjo bivšo farovško kuharico, ker je govorila okrog o njem, da je imela ž njim spolne odnošaje. V privi instanci je bila ona obsojena na 6 mesecev zapora in 100 mark globe. A vložila je pritožbo ter izjavila, da nastopi dokaz resnice. Med drugim je navedla kot dokaz to, da je pri spolnem občevanju videla pri beneficijatu na nekem mestu telesa, ki »v normalnih razmerah občevanja« njej ne bi bil pristopen, vrojeno znamenje. Sodišče je dalo beneficijata zdravniško preiskati in res se je našlo na od kuharice natančno popisanem dotično znamenje. Beneficijat je seveda vse tajil in je trdil, da je kuharica dotično znamenje morda videla skozi — ključavnico. (Lepe razmere v bavarskih farovžih! Ali tudi pri nas farovške kuharice taka »znamenja« samo skozi ključavnice gledajo?!) Druga instanca je sicei^ obtoženko tudi obsodila, pa le na 20 K globe, tò'pa zato, ker obtoženka ni ovrgla trditve, da je videla »znamenje« skozi ključavnico (!). O obrekovanju pa se sodišče ni moglo prepričati, zato je sodbo prve sodnije glede zapora razveljavilo. Zanimivo je, * daìe drž. pravdnik v svojem plaidoyerju izrecno povdarU» da je prepričan o krivi prisegi beneficijata. (O ti brìi nitelji vere!) H koncu našim gospodom kaplanom in župnikom lep nasvet: pazite na vrojena znamenja in zamašite luknje v ključavnicah! Strašen požar na Koroškem. Due 23. jul. t. 1. je velik požar vpepelil pol vasi Riharjeve^ v župniji Št. Vid v Podjunski dolini. 10 posestnikom je zgorelo 26 velikih poslopij. Ponesrečeni so podpore nujno potrebni in sprejema darove župnijski urad v Št. Vidu v Podjunski dolini. Pomiloščen morilec žene. Rudarrja Andreja Rejca iz Idrije, ki je bil pred ljubljansko poroto zaradi umora svoje žene obsojen na smrt, je cesar pomilostil. in najvišji sodni dvor mu je prisodil 20 let težke ječe. Hmeljevi nasadi na ljubljanskem polju- so letos nenavadno lepo razviti. Obeta se prav dobra letina, če vsega zopet v zadnjem trenutku ne pokvari letošnje vreme. v Posojilnica v Metliki je prešla v klerikalne roke. Kaplan Nadrah je na občnem zboru celo dosegel sklep, da dobi odzdaj naprej vse čisto premoženje, ki znaša krog 30.000 kron, župni urad v Metliki. To je klerikalno delo za — ljudstvo!!! Žena za 12 kron. V vasi Saaki blizu Tlnstega v Galiciji se je zaljubila mlada žena 70 letnega kmeta Jagniča v 21 letnega mladeniča Rudnika, ki je že dalj časa za njo hodil. Rudnik, ki je poznal Jagničevo lakomnost, mu je ponudil, da odkupi ženo. Jagnič je zahteval 100 kron, toda dogovorili »o se na 12 kron, ker Rudnik več ni imel. Na Rudnikovo zahtevo se je sestavila o kupčiji listina, katero je potrdil župan. Rudnik je hotel iti s svojo ženo v Ameriko, toda na bližnji postaji so ga prijeli, ker je k vojakom potrjen. v Kozakinja na konju. Mlado kozaško dekle, Vera Kudaševa, železniška uslužbenka v Harbinu (ruska Azija), si je vbila v glavo, da bo prepotovala pot od Harbina do Petrograda (8000 km) na konju. Dne 13. maja že je šla na pot. .Taše v moškem sedlu. Seboj ima le malo prtljage. Na dan prejaše 40—50 vrst. Spremlja jo njen zvesti ber-nardinec ..Fabor"'. V Petrograd upa priti koncem novembra. v Bojkot alkohola oziroma žganja v Nemčiji rodi lepe sadove. Ko..zum žganja je padel od okt. 1909' do maja 1910 za 28%. pridelovanje v istem času za 13°/0. Strašen čin blazne. V blaznici v Elbi na Španskem je v noči neka 37 letna Marija Gina vdrla iz svoje samotne celice v skupno spalnico in tam zadavila tri speče ženske. Šele na krič drugih žensk so prihiteli strežniki in blazno morilko zvezali. Listnica uredništva. Žetale: Gašpar naj le bo lepo priden, pa naj ne strelja še lioVjh kozlov. Njegove „tožbe"' pa se prav nič ne bojmo! M je se dobro je ? Kjer snuj o pravilno pripravljati izborne Pekatete. Recepti/o knjigo vsakomur zastonj pošilja Prva kranjska tovarna testenin v II. Bistrici. Podpisani Jože Er jave preklicujem ob-dolžitve, ki sem jih izrekel o gosp. Francu Partu, lesnem trgovcu v Rečici ob Paki, ga prosim odpuščanja ia se mu prisrčno zahvaljujem, da je od tožbe odstopil. Jože Erjavc p. d. Ribar 432 i lesni trgovec v Gorčali. Krasno posestvo obstoječe iz 5 gospodarskih pošlo- ij, oddaljeno 5 minut od nove kmetijske šole, 10 minut od kolodvora in župne cerkve. Posestvo obsega 20 oralov. Hiša je pripravna za vsako obrt; proda se zaradi rodbinskih razmer. Pojasnila daje Frančiška Rataj, Št. lurij ob juž. že! i9i 1 elouodio zanesljiv, trezen, izučen strojnik, vešč električnih naprav se sprejme s 1. oktobrom 1910. Lastnoročno pisane ponudbe sprejme žeiez-pssrsraa A. Pogačnik, ISssše. Redka prilika. Od neke tovarne, katera je bila po ognju uničena, sem kupil celo zalogo krasnih, težkih flanelnih posteljnih odej najnovejših in najlepših vzorcev, 180 cm dolgih in 130 cm širokih, z komaj vidljivimi madeži od vode — in pošiljam 3 komade za 9 kron po poštnem povzetju. Te odeje so pripravne za vsako boljše gospodinjstvo in za vsakogar kot odeje za posteljo ter so zelo tople in mehke. EMIL NOSEK, razpošiljalnica, Častolovic, (Češko). 189 i Plodonosno posestvo 181 4-2 na Lavi štev. 5. 10 minut oddaljeno od Celja, z zidanim velikim gospodarskim poslopjem in hi "o, obstoječo iz 3 sob, kuhinje in dveh kleti, s studencem, z velikim dvoriščem, tremi vrti z rodovitnim sadnim drevjem, brajdo iz trsja. 3 johi dobro obdelanih njiv in travnikov — se s Ltino vkup proda. Na posestvu je dolga 8000 kron. -Naslov v upravništvn lista. 190 2 i 5000 K nagrade plačam vsakomur, ki dokaže, da moja čudodelna zbirka 300 komadov samo za 6 Kron in priložnostni nakup — in sicer: 1 švicarska žepna ura. sistem „Roskopf", patentovana, za katero se garantira pismeno na 3 leta, 1 a m er. double zlata verižica, 2 amer. double zlata prstana (za gospoda ia damo), 1 augi, pozlačena garnitura obstoječa iz ovratuiških, manšetnih iu naprsnih gumbov i. dr.. 1 elegantna kravata, barva in vzorec po želji, 1 kravatna igla z simili-briljan-tom, damska brožka (najnovejša), 1 toaletna garnitura, 1 denarnica, 1 patentovani «ngl. barometer, 1 krasni album z 36 najkrasnejšimi razgledi sveta, 5 šaljivih indijskih predmetev in še 250 v vsakem gospodinjstvu potrebnih komadov. Vse skupno z uro vred, ki je sàrtia toliko vredna, starre sanro-K 6'—. f. G e 1 b. razpošiljalnica, Nowy Sacz 166 NB. Pri naročilu dveh zbirk se ^priloži zastonj 1 prima angl. britev ali 6 lanenih žepnih robcev. Za neugajajoče . se vrne denar, zategadelj vsak ri/.iko izključen! 18<> 2-1 Propa se v okolici Poljčane 10 minut od kolodvora oddaljeno posestvo z n@w® zidano hišo in dobroidočo gostilno; obstoji iz 4 sob. 2 obokanih kleti, hlevi, vrta in ene njive, vse v najlepšem stanju in leži tik okrajne ceste. Cena 10.400 kroti. Plača se po dogovoru. Več se izve pri Ivan Volavšek, krojaški mojster in posestnik v Peklu pri Poljčanah. 192 3-1 ;<8>:« Edini najboljši (umij evi traki /a cepljenje trt se dobijo v Zvezni trgovini v Celju. m m • ■ ü88~ s=88====88: Otvoritev trgovine! m m Dolgoletni, znani trgovski solrudnik M. Paradiž 188 3-1 < odpre s 15. avg. 1910 svojo na novo ustanovljeno irgOVinO špecerijskega iii mdnMakturnega 4)laga ter železnine v hiši gospe M. Vrecer v sredini trga Žalec. išče velika tovarna za stroje; posebno prilično za potnike šivalnih strojev. Ponudbe pod „Provision" na anončno ekspedicijo Edvard Braun, Dunaj I., Rotenturmstrasse 9. 182 2-2 V • * clctrgoViaa jVicrtiu pctfr Majdič < Celjn r' • > • priporoča poljedelske stroje kakor: mlatilnice, vitelje, čistilnice za žito, slamoreznice, mline za sadje in grozdje itd. — Nadalje traverze, cement, strešno in izolirno lepenko. Čebelarska orodje. |o ceneje oddamo od danes nnprej vsakovrstne gramofone, eufone in plošče; zahtevajte cenike. Zinauer & Co. Sv. Jakob v slov. gor. TOS. CRETNI« izdelovatelj umetnih mlinov in žag, kakor tudi mlinov za rabo na roko, z gepljem, vodno in parno silo v Št. Jurju ob juž. žel. B Loterijske številke. Gradec, dne 23. julija 1910: 54, 1, 61, 25, 21. Dunaj, „ „ „ „ 88, 83, 7, 5, 17. Ä kobilo pincgavske pasme, z 3 mesece starim žrebetom po ceni proda Marija Zagaženova, posestnica v Zadobrovi 9. pošta Celje. 170 3-3 Prilika za nakup! Tovarna mi je po požaru izročila v razprodajo nepoškodovano blago, mnogo tisoč komadov težkih flanelnih odej krasnih modnih vzorcev in barv, obrabljene, imajoče popolnoma neznatne, komaj vidne madeže le od vode. Te odeje so primerne v vsaki boljši hiši za pokrivanje postelj in odevanje, so zelo fine. tople. 190 cm dolge in 135 cm široke. Pošiljam zbirko 4 finih, gospodarskih odej za 10 K. 3 fi-nejše flanelove od -je za 9 K. in 2 kosa najfinejših flanelnih odej za 9 K. Nadalje imam v zalogi veliko zbirko zelo krasno zbranih snovi za obleke, popolnoma brezmadežnih, v dolgosti od 30 — 35 m ; dobijo se tndi delni kosi po 4 do 10 m za 13 K. — Rudolf Dušek, tovarniška zaloga odej Nächod na Češkem. Za neugajoče vrnem denar. 171 3-3 Ne odlagajte z naročili na reklamne koledarje za I. 1911, ker so pozneje navadno vse najlepše številke razprodane. - Zahtevajte vzorce v Zvezni trgovini v Celju, katere Vam pošljemo franko proti franko vrnitvi. - n :B assai: 11 297 —17 Subičeva slika praneeta Prešerna ter Groharjev Primož Trubar • • v okvirju ali brez okvirja se dobita v Zvezni trgovini v Celju. Velika zaloga najrazličnejših .svetili in modernih sliK. Portreti slavnih pisateljev, muzikov itd. Ceniki - na zahtevo franko. - U j a ■ i ■: u Izdelujem načrte, proračune in prošnje za stavbena dovoljenja brezplačno. mBEgEBsmsss&ssmjisBgmss&BamBBmiz IV« fax & Sin, Ljubljana 336 52 9 Dunajska cesta štev. 17 Priporočata svojo bogato zalogo šivalnih strojev za rodbino in obrt. Pisalni stroji „Adler". Vozna kolesa. Ceniki zastonj in franko. Pluge, brone, peronospora - brizgalnice in vse poljedelske stroje, žične mreže in umetna gnojila priporoča po najnižjih cenah trgovina z železnino „Merkur", F. Majdič, Celje. Postu« hran. raènn st. 54.366. Najboljša prilika za sigurno sledenje je plodonosno nalaganje gotovine - Telefon st. 48. - ====^= pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. ... registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju ,LASTNI DONI' " n - _ .. - n i- aitnaio m rs hnz.n£!m» ninno Pisarn a je v Celju, Rotovške ulice št. 12 886 Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure 080 dopoldne. ©00 54 pet od sto (5°/o) sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga m ga ne odteguje vlagateljem tako um dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6°/o obrestovanju na osebni kredit, pioti zastavljenjii vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na rarun © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih © © © © © a proda} je zemljišče, tričetrt ure od Maribora, v kat. občini Vodole, občina Karčevina, v obsega 17 oralov, 2 orala vinograda z amerikanskim nasadom, 2 orala boste, njive, travniki in lep sadonosnik, hi?a z gospodarskim poslopjem, živina in vse potrebno. Ponudbe na Josipa Sernec, posest, sina, Gradiška p. Pesnica. ne Najboljše se dobi le pri nas! Zelo ugoden nakup 40 metrov ostankov. 145 15-10 Ceflr, voile, flanele in drugo pralno blago, zelo lepo, sortirano, v dolgosti 1—8 m razpošilja po poštnem povzetju za 18 kron franko dobroznana razpošil.alnica V. J. Havlièek a bratr v Podebradecli (Češko.) Od ostankov se vzoici ne razpošiljajo. — Vzorce modnega blaga in manufakture z nizkimi cenami razpošiljamo franko. Ucenec iz dobre hiše in z dobro šolsko naobrazbo se takoj sprejme v manufakturni trgovini R. Stermecki, Celje B-Jadt aR^sJ^iL Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K. boljšega 2 K 40 h; prima pol-belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega. snežnobelega, pulje-nega 6 K 40 h ; 8 K; 1 kg puha. sivega e K; 7 K; belega, finega 10 K. najfinejši drsni pnh 12 K. — Kdor vzame 5 kg, dobi franko. Zgotovljene posteS|e iz gostonitega rdečega, moorega. belega ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, liti cm široka, z 2 zglavni-koma, vsak 80 cm dolg, 58 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K'; napol puh 2e K; puh 24 K; same pernice po 10 K. 12 K. 14. K. le K; zglavniki 2 K. 3 K 50 h. 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeuo je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajoJe se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. 59 25-25 S. Benisch, Deschenitz, štev. 199, Šumava, Češko. Lekarnarja £LTliierryja balzam (obi. varovano.) Edino pristen z nuno kot varstveno znamko. Največjega učinka proti želodčnemu krču, napenjanja, zaslezenju, motejnn prebave, kašlju, prsnim in pljučnim boleznim, hripavosti. Izredno rane čisteče, bolečine tolažeče. 12 malih ali 6 dvojnatih ali ena velika špecijalna steklenica K 5'—. Lekarnarja A. Thierryja centifolijsko mazilo zanesljivega ličinka za otekline, rane, ranitve, še tako stara vnetja. 2 škat-Ijici K 3'60. Naslov: Lekarna pri angelu varhu 1. Tiiierry v Pregradi pri «Rogatcu. Dobiva se » skoro vseh lekarnah. Allein echtsrBalsam lu du SihubuiciHtaatlnki du A.Thierry in Privida MMItu^Smrtnm 315 18—Il Salirne z urami in zlatnino <& p 5,Sa«*odnem dojnu" v CeSju. § Velika izber novosti, zlatih in srebrnih ü verižic, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, Q uhanov, prstanov, gospodskih in damskih S ur. nastavkov, jedilnih sprav, predmetov ä v novem srebru, optičnih predmetov i. t. d. Mj Naročite cenike. Postrežba točna in solidna. g Nagrobne S- vence -s v raznih velikostih in cenah s trakovi in brez trakov ima v zalogi Zvezna trgovina v Celju. Naročila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov: Zvezna trgovina, Celje. stavbeni pod lastnik parne in tesarski mojster, na Lavi pri Gelju vsakovrstna - 81 50-27 stawberia zlasti tesarsi«