Stanovsko in strokovno glasilo „Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani“.
Izhaja po enkrat na mesec.
Cena: Za poštne uslužbence po 12 kron na pol leta, za druge naročnike po 36 kron na leto.
Naročnina se vnaprej plačuje.
Rokopise na uredništvo „Poštnega Glasnika“ v Ljubljani. — Reklamacije, oglase in drugo na upravništvo lista (Gospodarski urad poštnega in brzojavnega ravnateljstva.) t Rokopisi se ne vračajo.
Letnik I.
V Ljubljani, dne 1. januarja 1921.	1. številka.
Vabilo na naročbo.
Prvo številko našega lista pošljemo vsem poštnim uradom v Sloveniji in sicer po tolike izvodov kolikor je pri uradu poštnih nastavljencev. Uradne predstojnike pa prosimo, da list takoj razdele med svoje uslužbence.
Cena listu za poštne uslužbence je 12 kron za prvo polovico leta. Vsakdo naj plača naročnino takoj po prejemu lista, najkesneje pa do 6. januarja po priloženi položnici. Da se nam delo olajša, naj se pošlje naročnina če le mogoče za vse leto naprej. Ako bi kdo lista ne hotel naročiti, naj ga takoj vrne svojemu uradnemu predstojniku, v Mariboru in Celju pa tajniku podružnice, ki naj nam blagovolijo časopis
nemudoma vrniti s pripombo: N. N. poštni....
vrača list. Vsakogar, ki list obdrži, smatramö za naročnika. — Tovariše in tovaršice prosimo, naj nas podpirajo s tem, da se bodo vsi natačno ravnali po teh navodilih. Dolžnost vsakega poštnega nameščenca je, da list naroči in s tem omogoči njegovo izdajanje. Če ne bo lista naročito vsaj tisoč članov, bo treba zvišati naročnino, ki je sedaj tako nizka, da jo zmore vsakdo brez izjeme. Prepričani smo torej, da nam ga nihče ne vrne.
Za naročnike, ki niso poštni nameščenci, velja naš list po 36 kron na leto in se seveda plačuje vnaprej.
Širite „Poštni Glasnik“! Nabirajte naročnike!
Upravništvo.
Vsem tovarišem in tovarišicam
Srečno novo leto!
Uredništvo in upravništvo
Z današnjim dnem je napravila „Zveza“ velik korak naprej na organizatoričnem polju.
Lotili smo se zadnjega sredstva in z njim upamo doseči popolnost v organizaciji. Ustanovili smo si glasilo, ki naj bo oznanjevalec naših načrtov, sklepov in uspehov. Kliče in drami naj vse naše tovariše od naše bele prestolice pa vse tja do severne meje in do Prekmurja. Pokaže naj tudi našim tovarišem v širši domovini, da slovenska organizacija ne spi. Stvarni članki našega budnika naj pa gredo čez naše državne meje, da bo tudi mednarodna zveza poštnih organizacij po njeni izpoznala našo voljo in naše delo.
Glavni namen lista je v prvi vrsti ta, da razbremeni ogromno delo vodstva, zakaj dopisi so postali posebno v zadnjem času že brezštevilni in prav tako brezštevilni bi morali biti odgovori. Razumljvo je, da so se obračali posamezniki in društva na vodstvo „Zveze“ z raznovrstnimi vprašanji. Okrožnice, ki smo jih doslej razpošiljali, niso bile zadostne. Člani predsedstva posebno predsednik sam, niso mogli dovolj pogosto po-sečati krajevnih organizacij in podružnic že zato, ker so bili doma in v Beogradu preveč zaposleni, posebno pa še, ker je potovanje predrago. Tako naši tovariši niso bili dovolj poučeni o našem delu in napredku in tako je zanimanje za skupnost pojemalo, namesto da bi raslo. Vod-stvo samo pa tudi izgublja veselje, če ni podpore od vseh strani.
Imamo svoje osrednje glasilo v Beogradu. To glasilo pa ni za naše razmere, ker izhaja zaradi raznih neprilik neredno in mu je tudi naročnina za nas previsoka.
Nasprotniki separatizma smo in to je bil vzrok, da nismo že zdavnaj pričeli izdajati lastnega glasila. Pričakovali smo, da se bo izdajanje „Poštanskega Glasnika“ uredilo, da bo naročnina padla in ga bo vsak naš član lahko naročil. To se ni zgodilo. Da bi pa zanimanje za skupno stvar pri nas zaradi neinformiranosti ne izginilo, smo v sporazumu s predsedništvom z vednostjo centralnega odbora v Beogradu sklenili da ustanovimo svoj list, ki naj izhaja, dokler ne bodo odpravljene vse neprilike, ki ovirajo tiskanje skupnega lista za vso domovino.
Glasilo javnih nameščencev „Naš Glas“, se resno zavzema za koristi vseh, ki jih razumemo pod javnimi nameščenci. Toda za ta list med našimi ljudmi ni pravega zanmanja in ga premalo čitajo, češ da se večji del njegove vsebine ne-tiče pošte. Tudi je naša organizacija tako močna, da potrebuje svojega lista.
Z današnjim listom stopamo torej prvič v javnost. Od njegove vsebine bo največ odvisna tudi njegova
Širite „PoštniGlasnik“? Pišite vanj! Organizirajte se!
usoda. Ne pišimo vanj ničesar, kar bi nas razdvajalo in uničevalo našo silo. Podpirajmo ga duševno ž zdravimi in stvarnimi dopisi, podpirajmo ga pa tudi gmotno.
Naj bo nam vsem v čast in prospeh!
Predsedstvo „Zveze“,
Gospodarski in stanovski del.
.6v.	Dinarske plače.
V	imenu vseh pokrajinskih poštnih organizacij je ödposlala zagrebška poštna organizacija ministru pošte in brzojava spomenico, ki jo objavljamo v skrajšani obliki:
Čez leto dni se nam že obljublja izenačenje staleža in plač, kar se pa do danes ni izvršilo.
V	mnogih drugih resortih se je vsaj izenačila plača s prejemki osobja v Srbiji, a poštni nameščenci, ki imamo poleg železničarjev najtežjo službo, smo ostali pri kronskih plačah.
Poštni in brzojavni nameščenci, ki so doslej zaman potrpežljivo čakali na ugodno rešitev tega vprašanja, se obračajo na organizacije z odločno zahtevo, da store vse, da dosežejo izenačenje plač.
Na soglasno zahtevo vseh poštnih nameščencev predlagaj e organizacije, da se pri sestavljanju budgeta ozira na naše zahteve in da se budget sestavi na sledeči način:
1)	Do ureditve pragmatike naj se izplačujejo dosedanje plače in stanarina v dinarjih. Ravnateljstva naj sestavijo ves budget za leto 1921/22 v dinarjih, ker tudi država pobira v teni budgetnem letu vse pristojbine v dinarjih.
2)	Naše plače in stanarine naj se prično izplačevati s i. januarjem 19291 v dinarjih in naj se zato potrebni kredit naknadno dovoli-
3)	Namesto sedanjih draginskih doklad naj se določijo doklade, kakršne prejemajo nameščenci v pokrajinah z dinarsko plačo.
4)	Zaradi enostavnosti naj se vodi računovodstvo v vsej državi v dinarjih, kakor je to že uvedeno pri železnici, carini, itd.
To so zahteve vseh poštnih nameščencev v novih pokrajinah in od teh zahtev nikakor ne. moremo odnehati, zato pričakujemo hitre in povoljne rešitve!
Poštni dom.
Vsaka večja org. je stremela že od nekdaj za tem, da si postavi svoje lastno zavetišče, streho, pod katero bi se neovirano razvijala in napredovala. Težavna pa je bila vsaka taka gradba in še težavnejša je v današnjih dragih dneh, ko zahteva ogromnega kapitala, vendar pa potreba vsak dan glasneje kliče po njej, posebno še po gradbi poštnega doma. Kdor izmed naših tovarišev se resno zanima za delo organizacije, bo priznal, da potrebujemo prostorov za naše vodstvo, čitalnico, knjižnico, zadruge in drugo. Tovariši z dežele se še dolgo ne bodo imeli nikamor zateči, če ne bomo napeli vseh sil in se lotili brez neupravičenih pomislekov priprav za lastno zgradbo vsi in vsakdo z nasveti in pozitivnim delom.
Tovariši! Razmišljujte in oglašajte se! S tem pozivom naj bo delo začeto, vsi skupaj ga pa nadaljujmo stvarno in smotreno.
Pogrebno društvo kr. poštnih nižjih uslužbencev za Slovenijo s sedežem v Ljubljani naznanja vsem poštnim nižjim uslužbencem sklep občnega zbora od dne 18. decembra 1920. V zgoraj omenjeno društvo se sprejemajo nižji poštni uslužbenci in njih soproge le do 1. januarja 1921, izven Ljubljane pa do 10. januarja 1921 brez razlike na starost, če plačajo 10 K za osebo, po preteku tega roka pa po sledeči lestvici:
do 20 leta 3 dinarje je 12 K do 25 leta 4 dinarje je 16 K do 30 leta 5 dinarjev je 20 K do 35 leta 7 dinarjev je 28 K do 40 leta 9 dinarjev je 36 K do 45 leta n dinarjev je 44 K
Ker so bila pravila na občnem zboru potrjena le za nižje uslužbensvo, se uradništva do bodočega občnega ne more sprejemati. Nižje Uslužbenstvo poživljamo, da se čimprej vpiše v to društvd.
Po i. oziroma 10 januarju 1921 se onih, ki so prekoračili 45. leto ne sprejema več.
V slučaju smrti kakega člana plača vsak član 5 K posmrtnine, katero pošlje po položnici. Od teh 5 kron dobi 4 krone dedič umrlega, 1 krona pa ostane društvu.
10 °/0 prejemkov za gospodarske zadruge.
„Naš Glas“ od 9t decembra 1920 poroča: „Ministrski svet je dovršil uredbo uradniških gospodarskih zadrug, ki naj se centralizirajo ter tako osnuje državna zveza vseh teh konsumov. Obratni kapital — baje okoli 100 milijonov kron — da država konsumom brezobrestno na razpolago. Kapital ustanove solidarno država in uradniki. Država odtegne namreč državnim dobaviteljem od vsakega plačila po en odstotek; uradniki pa odstopijo enkrat na leto po deset odstotkov od mesečne draginj ske doklade. Teh 10 odstotkov ostane imetek zveze, ki bo dajala denar posameznim zadrugam. O tej centralizaciji uradniških gospodarskih zadrug se je govorilo že pred meseci. Končno se menda uresniči. Zadruge nimajo obratnega kapitala, ker imajo vso imovino v blagu, zato se ne morejo razvijati. Banke pa nimajo razpoložljivega denarja, tako da so vsi konsumi danes glede nujnih nakupov v zadregi. Ker se bodo morale že obstoječe gospodarske zadruge preosnovati v zmislu pravil nove državne centrale, bo pač še dolgo trajalo, da začne zveza delovati.“ — Pozdravljamo nameravano akcijo naše vlade in veselimo se takih zadpug, saj bodo preprečevale verižni-štvo in nam bodo pripomogle do cenejših živil. Neprijetno nas je dimila samo vest, da bo moral vsak uslužbenec v ta namen odstopati po 10 odstotkov svojih mesečnih prejemkov, ne da bi vnaprej malo bolj natančno vedel, če se bo zanj to tudi izplačalo. Nihče bi ne pogrešal 200 — 400 kron z lahkoto in vsi smo mnenja, da bi se s tem od nas preveč zahtevalo. Finančno ministrstvo naj potrebno glavnico le samo da na razpolago. Posebno se pa s to mislijo ne bomo mogli sprijazniti tako dolgo, dokler finančno ministrstvo ne bo jasneje očrtalo svojih namenov. Ko se to zgodi, bomo šele izpregovorili o tej stvari.
Naši dosedanji uspehi in naše bodoče naloge.
Z novim letom je preteklo poldrugo leto, odkar se je osnovala Zveza poštnih organizacij.
Vsi poznamo boje, v katerih se je rodila, in težave, v katerih se je razvijala. Nevarnost za nevarnostjo jej je pretila in zadel jo je udarec za udarcem. V borbah za našo splošno korist bi se bilo dostikrat lahko zgodilo, da bi kakemu članu vodstva slaba predla, toda kdo se je menil za to, ko smo vsi čutili, kako potrebno je skupno delo, skupen nastop. Zveza je pričela s praznimi rokami. Se zavest članov je bila majhna in le nekatere častne izjeme so jo moralno podpirale. Tudi lista, ki bi širil njen program in članom vcepljal zavednost, ni bilo. Navzlic temu pa je Zveza dosegla lepih uspehov.
Naj podamo kratko sliko našega dela.
Na razne dopise smo čez 600 krat posredovali pri poštnem ravnateljstvu in pri drugih oblastvih v Ljubljani in sicer največkrat uspešno.
Pri 41 sejah oziroma sestankih so se naložile zvezi razne, včasih velevažne naloge. Treba je bio truda in žrtev, preden smo kaj dosegli. — Enajskrat so morali naši delegatje posredovati v Beogradu pri raznih ministrstvih in poslancih zaradi naših zahtev (zvišanje dra-ginjskih doklad, službena pragmatika, draginjske doklade odpravnikom, selskim pismonošem in poštnim slom, službena obleka služabništva, pragmatizacija nepragma-tičnega osobja itd.).
Zaradi rastoče draginje je postajalo naše življenje z vsakim dnem neznosnejše. Odločno smo stopil z drugimi organizacijami v boj za naš obstanek navzlic nevarnosti in grožnjam. Le skupnemu in odločnemu nastopu se imamo zahvaliti, da se nam je življenje z novimi draginjskimi dokladami vsaj deloma izboljšalo.
Ustanovili smo si gospodarski odsek, ki preskrbuje za sedaj samo člane v Ljubljani in okolici s kurivom, obuvalom in obleko po znižani ceni in jim olajšuje plačevanje s tem, da plačujejo v mesečnih obrokih.
Oglejmo si sedaj nalogo, ki nas čaka!
Najpoprej moramo zahtevati, da dobimo temeljne plače v dinarjih. Marsikdo bi šel rad v pokoj, bodisi zaradi starosti ali bolezni, a vsakdo se boji še večje bede, v katero bi zašel prav zaradi nizke pokojnine. Vemo, da so z vojno nastopili za vpokojence in vdove hudi časi. Dolžni smo sebi in svojim rodbinam, da energično zahtevamo dinarske temeljne plače. Ce so to dosegli nekateri drugi resorti, ki imajo lažjo službo kakor mi, zahtevamo tudi mi, da dobimo temeljne plače v dinarjih.
Druga naša najvažnejša zahteva je službena pragmatika, ki bodi vseskozi moderna in demokratična. Nje osnutek morajo dobiti naše organizacije v pretres, da vsaka kategorija odda svoje mnenje o nji.
Naša služba je težka in odgovorna. Delamo ponoči in podnevi neglede na nedelje in praznike. Nimamo reda ne v jedi, ne v spanju. Naše moči, naše živčevje se intenzivno izrablja. Zahtevamo, da se izenačimo z železničarji, da dobimo isto službeno dobo in vse ugodnosti, ki jih imajo oni, ker je naša služba slična njihovi. Izkratka: mi zahtevamo, da sc smatramo za prometne nameščence.
Poleg navedenih glavnih zahtev je še mnogo drugih, o katerih bomo še v bodočih številkah razpravljali. Da vse to dosežemo, bo treba trdega boja, v katerem bo nam posebno pomagalo naše glasilo.
' Da bomo zmagovali vse stroške, ki so potrebni za razne delegacije, posvetovanja, tiskovine, upravo i. t. d., moramo imeti nekaj glavnice.
Kar smo, in kar bomo dosegli, nam bo vsem v prid, zato pozivljemo vse tovariše in tovarišice, da vsak prostovoljno plača vsaj 10 kron ob Novem letu v blagajno „Zveze“.
Nujno priporočamo, da določijo posamezne organizacije na občnih zborih tako članarino, da bodo plačevale „Zvezi“ za vsakega člana po 5 kron na mesec. Bodimo požrtvovalni in složni, da dosežemo svoj smoter!
Organizatorično gibanje.
Iz seje „Zvezinega“ odbora. —- Na širši seji odbora „Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani“ dne 15. decembra 1920 se je razpravljalo in poročalo sledeče:
Najprej je naznanil predsednik, da je od odpuščenih 250 aspirantk zopet sprejetih v službo 190, tako da jih je samo še 60 nezaposlenih.
Nato je poročal o svojem nujnem potovanju v Beograd in o uspehih, ki jih je dosegel pri poštnem ministrstvu. — Namen odposlanstva je bil, da doseže podpis naredbe o pragmatizaciji nepragmatičnega uradništva
pred odstopom sedanje vlade in izvršitev nekaterih imenovanj, da interpelira glede službene obleke za služabni-štvo itd. — Uspeh je bil zelo povoljen.
Poročilo predsednika se z zadovoljstvom vzame na znanje.
K temu poročilu stavi tovariš Bavdek predlog, da „Zveza“ pri poštnem ravnateljstvu ; posreduje in izposluje, da se čimprej izvede tudi pragmatizacija selskih pismortoš, selskih pošnih slug in slov. Sprejeto.
Sprejme se predlog, da gre po božičnih praznikih deputacija k ravnateljstvu ter tam pospeši imenovanje uradnih slug za poduradnike.
Na predlog predsednika in tajnika, da se ustanovi lastno strokovno in stanovsko glasilo za Slovenijo, se je sklenilo:
a)	Da se ustanovi časopis „Poštni Glasnik“, ki naj prične izhajati s 1. januarjem 1921. in sicer po enkrat na mesec. List naj bo stanovsko - strokoven in se sme pečati s politiko samo, kolikor zahtevajo naše stanovske koristi.
b)	Izdaja in upravlja naj list „Zveza poštnih organizacij v Ljubljani“.
c)	Naročnina naj se plačuje za pol leta naprej ter naj stane za člane po 2 kroni na mesec, za nečlane pa po 36 kron na leto.
d)	Odgovorni urednik naj bo tovariš Janko Tavzes v Ljubljani.
e)	V uredništvu naj bodo tovariši Urbančič, Tavzes, Šalehar, Apih in Bavdek.
f)	Upravništvo prevzame Šalehar.
Nato se je razpravljalo o reorganizaciji „Zveze poštnih organizacij v Ljubljani“, ki naj se presnuje po zgledu zagrebške organizacije tako, da bi bil vsak poštni nameščenec naravnost v „Zvezo“ včlanjen. ■— Zaradi mnogih ugovorov poudarja predsednik, da je ta točka le informativnega značaja in da se bodo o tem vprašanju seveda izjavila najprvo posamezna društva, potem se bo pa šele o njem sklepalo.
Predlog, naj pride ta točka na dnevni red prihod-
rednega občnega zbora, je bil sprejet.
Vzel se je v vednost dopis tovariša Jereba, II. tajnika „Zveze“ in odbornika gospodarskega odseka, s katerim naznanja, da odlaga svoje posle.
Predlagalo se je še posredovanje na pristojnem mestu, da se preuredi služba v pisemskem odpravništvu na glavn pošti, ker osobje ne more zmagovati preobilega dela. — Vpelje naj se zopet nočna služba, ker bo v korist službe in občinsva, ker se tvarina kopiči in je ni mogoče izdelati o pravem času. Predlog je bil sprejet.
Tajništvo.
Koliko je neorganiziranih? Vse tovariše člane v Sloveniji prosimo, naj nam takoj javijo vse one poštne uslužbence, kateri še niso včlanjeni pri naših organizacijah. Ker je to vrlo važno, prosimo hitrih in točnih poročil.	„Zveza poštnih oganizacij“.
Razne vesti.
Osrednje društvo poštnih in brzojavnih uslužbencev za Slovenijo v Ljubljani — naznanja, da se je vršil dne 19. decembra 1920. redni občni zbor. Predsednik društva tovariš Vek. Bavdek otvori zborovanje in očrta delovanje društva v minulem letu.
Nato poroča blagajnik o stanju društvene blagajne, ki izkazuje 15.828 kron 67 vinarjev prebitka.
V novi odbor so bili izvoljeni sledeči tovariši: Predsednik Bavdek Vekoslav; podpredsednik Mokorel Jožef; tajnik Gliha Julij; namestnik Mohorčič Andrej; blagajnik Engelman Anton; namestnik Novak Franc;
knjižničar Cotman Karol; namestnik Malenšek Franc; preglednik Rupert Rudolf; namestnik Sirnik Rok; — Odborniki: Penko Jožef, Mrvic Ivan, Bratovž Franc, Engelman Kristjan, Manfredo Mihael, Papež Anton, Horjak Anton, vsi iz Ljubljane, Kavčič Franc iz Jesenic, Fome Auguštin iz Šiške, Blaznik Leopold iz Kranja, Por Franc iz Šiške, Zupan Ivan iz Tržiča. — Pregledniki bolnikov: Kovačič Franc za Šiško, Bezjak Martin za Vič in Rožno dolino, Dermaša Alojz za Udmat in Moste, Meglič Anton in Radoševič Alfonz za Lisjbljano.
Razsodišče: Krševan Andrej, Prošek Matija, Dvoršak Vinko, Svetlič Ivan in Tome Jožef.
V odbor Zveze poštnih organizacij: Krševan Andrej, Bavdek Vekoslav, Rupert Rudolf, namestnik Papež Anton.
Deželni pismonoše: Kotnik Franc, namestnk Bezjak Martin iz Viča, Kavčič Franc iz Šiške, Blaznik Leopold iz Kranja, namestnik Por Franc iz šiške.
Nadalje se je sklenilo, da se članarina za leto 1921 poviša na 6 kron na mesec in se v slučaju bolezni članom izplačuje po 4 krone bolniške podpore na dan.
Članice imajo v slučaju bolezni isto pravico do bolniške podpore razen ob porodu, za katerega dobe enkratni prispevek v znesku 150 kron. Ce pa mora biti porodnica v postelji preko enega meseca, se jej za nadaljnje dni izplačuje po 4 krone na dan.
Sklenilo se je, da prispeva vsak član ob Novem letu za tiskovine in pisarniške potrebščine po S kron.
Predsednik zaključi zbor s pozivom, da se vsi vpišejo v „Osrednje društvo“ in v „Pogrebno društvo“!
Družabni večer društva „Prometnih postnih uradnikov v Ljubljani“ se vrši prvič v novem letu v sredo dne 5. jannuarja ob 7. uri zvečer v restavraciji „Pri Roži“, Židovska ulica L nadstr. levo. — Člani tega društva naj pridejo polnoštevilno, drugi tovariši dobrodošli! Zajedno se vrši kratka odborova seja. — Posebnih vabil ne pošljemo.
Osnutek službene pragmatike začnemo priobčevati v prihodnji številki. Pretresajte jo in nam naznanite morebitne dodatne in izpremenjevalne predloge k posameznim paragrafom.
Tovarišem certifikatistom! Ministrstvo nam je priznalo in zajamčilo vse pridobljene pravice. Ni se tedaj treba nikomur bati, da bi bil na kak način prikrajšan. Vsa od bivše Avstrije priznana in v napredovanje všteta vojaška leta so še nadalje v veljavi, tako pri poštnem ravnateljstvu, kako,- tudi pri ministrstvu. — Razlike, ki obstojajo trenotno v činu itd., bodo izginile na podlagi nove pragmatike. Naša prva naloga naj bo torej, da dobimo čimprej pragmatike. Organizirajmo se. nikdo ne sme izostati iz naših vrst! To bodi naloga vsakc'ga posameznika. — Franc Šalehar, t. č. predsednik društva prometnih poštnih uadnikov.
Članom „Vorsichta“. Poštni nameščenci, ki so člani društva „Vorsicht“, se opozarjajo, da svoje zaostanke na članarini čimprej poravnajo v avstrijski veljavi po Jadranski banki v Ljubljani ali po njenih podružnicah V drugih krajih.
Društvo poštnih uradnikov in uiadnic prosi one člane, ki niso še poravnali članarine za leto 1920, da to čimprej store. Pogrešamo še marsikoga v naših vrstah. Kakor taki ljudje prezirajo naše društvo, tako jih bo tudi društvo preziralo in jim bo odreklo v potrebi vsako pomoč. Prijave sprejema, položnice pošilja in pojasnila glede članarine daje blgajništvo „Društva poštnih urad nikov in uradnic“, Ljubljana 4.
Priloga. Današnjemu listu je priložen osnutek o
pragmatizaciji nepragmatičnega poštnega osobja. Organizacije in posamezne člane prosimo, da izrazijo o njej svoje mnenje, ker se bo z izvršilno naredbo, ki izide pozneje, dalo še morda kaj popraviti.
Darovi. Za vdovo in zapuščence preminulega tovariša Huta se je odzvalo 164 tovarišev in tovarišic s prostovoljnimi prispevki v znesku 3500 K 65 v. Od teh se je že nakazalo omenjeni vdovi 3500 K, drugo se jej pa nakaže, ko se bo nehalo nabirati. Zaradi pomanjkanja prostora ne moremo našteti darovalcev. Za dobrohotno naklonitev tako izdatne podpore se Hutova družina vsem darovalcem prav prisrčno zahvaljuje.
Osebne vesti.
Imenovanja. Gospod direktor dr. Janko Debelak je Imenovan direktorjem v V. činovnem razredu. Stavbni svetnik Lavrenčič Ernest višjim stavbnim svetnikom; poštni komisar Miroslav Matjašič višjim poštnim komisarjem; višji poštni oficijal ll. razr. Križaj Eugen poštnim računskim svetnikom; višji oficijali II. razr. Mogolič Josip, Wagner Anton in Zupan Matej za višje poštne oficijale I. razr.; poštni računski oficijal Jurman Franc poštnim računskim revidentom; za višje poštne oficijale II. razreda naslednji poštni oficijali: Smodič Anton, Anžlovar Andrej, Konte Ivan, Ceh Karol, Vengust Jernej, Zupančič Franjo, Vidmar Jernej, Mlakar Martin, Kumar Karol, Maver Anton, Pevec Ivan, Kumar Matevž, Cizelj AHesch Janko, Mlakar Karol, Markelj Leopold, Mezek Franc, Tavzes Janko, Maroh Peterk Olifčič Robert, vsi s 5./8. 1920; Krulej Pavel, Bano Karol, Lenarčič Ivan, Kraker Alojzij, Stamcar Milan, Weber Gabrijel, Mayer Valerijan, Rechberger Franc, Salehar Franc, Jurkovič Hubert in Volavšek Franc, vsi z 9./12. 1920.
Listnica uredništva.
Izjava. Čujemo, da se govori o naši organizaciji, kakor da bi jo hotelo vodstvo s pomočjo glasila spraviti na politično polje. Na tako besedičenje se trezni ljudje ne bodo ozirali, saj mora biti vsakomur jasno, da bi vodstvo takega koraka samo ne moglo storiti nikoli in tudi ne, če bi bil kak član vodstva k temu resnično nagnjen. Izjavljamo še enkrat, da je organizacija z listom vred strogo stanovska in brez političnega ozadja Uredništvo.
Poziv k sodelovanju. Tovariši in tovarišice! Z velikim trudom in mnogimi težavami si gladimo pot do boljšega življenja. Pričeli smo brez orožja. Ustvarili smo si ga sami. Z golimi rokami smo zgradili mogočno stavbo — našo strokovno organizacijo, id vsak dan lepše uspeva. Z njo smo dobili v roke prvo orožje, v njej sami pa smo sklenili, da si napravimo še drugo in ustanovili smo lastno glasilo, ki nam bo pomagalo, da uresničimo vse naše načrte in izpolnimo naš program. Z njim naj raste disciplina v naši organizaciji. Sodelujejo naj pri njem vsi, ki imajo dobro voljo, tisti naj pokažejo, kako je treba privesti vse naše tovariše do stanovske samozavesti. Snov naj bo strokovna, gospodarska ali stanovska. Tudi politična snov nam bo dobrodošla, če bo združena z našim vprašanjem. Pozdravljali bomo nepristransko kritiko, osebnih napadov pa ne bomo trpeli. Vse dopise pošiljajte uredništvu „Poštnega Glasnika“ v Ljubljani.	Uredništvo.
Vprašanja In odgovori v Ustnici uredništva. Na vprašanja bomo posameznikom odgovarjali v tem delu našega 1’sta, če bo le vsebina odgovora to dopuščala. Da bo vsakdo vedel, kateri odgovor se nanaša nanj, mu ga bomo označili z začetnicami njegovega imena in bomo navedli tudi njegov službeni kraj, na primer: F. S. Maribor I. Vaša zadeva v smislu prošnje urejena.
Kvalificirani odpravniki: Na mnoga vprašanja kvalificiranih odpravnikov naznanjamo, da se po osnutku na lastno prošnjo uvrste v skupino D državnih uradn kov. Z izvršilno naredbo se bo določilo, do katere stopnje poštnih uradov 3. raz. bodo odpravniki pragmatizirani.
Objave upravništva.
Nabirajte oglase! Vse tovariše in tovarišice prosimo, da pri svojih znancih, trgovcih, obrtnikih, bankah itd. nabirajo oglase za naš list ter nam jih javijo po dopisnici. Cene, ki ne bodo visoke, določimo po dogovoru. Ker bo naš list razširjen po vsej kraljevini, posebno še po Sloveniji, bo uspeh oglasov gotov. — Stroške za dopisovanje povrnemo. — Prijave oglasov naj se pošiljajo upravništvu „Poštnega Glasnika“ v Ljubljani.
Upravništvo.
Odgovorni urednik Janko Tavzes, višji poštni oficijal, Ljubljana. — Izdaja „Zveza poštnih organizacij za Slovenijo“ v Ljubljani. — Tiska „Zvezna tiskarna“ v Ljubljani,