Leto^CII. 25. i? 1968 »v».. St. 7 $ $ ta* Celje - skladišče D-Per 214/1968 fit 1119680292, GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE Iz vsebine te številke: — II. delovna konferenca komunistov — Kandidatne liste — Integracijski procesi — Značilnosti blagovnega prometa v letošnjem letu — Osnovna načela novega pravilnika o OD in stališče članov ZK IjllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllllllllllliH I VOLITVE NISO | | FORMALNOST | ( 25. aprila ( (bomo na voliščih! RADO BREMEC - NAŠ NOVI DIREKTOR Na 12. redni seji je delavski svet naše delovne skupnosti proučil poročilo komisije za razpis za zasedbo delovnega mesta glavnega direkotrja. Predsednik komisije Ivo Čendak je poročilo in predlog ter utemeljitev, da med tremi kandidati člani DS izvolijo Rada Bremca, podprl še s temi besedami: »Dovolite mi, da spregovorim nekaj besed, s katerimi želim člane DS seznaniti z nekaterimi dejstvi in težavami, ki so spremljale delo razpisnih koJ misij za izbiro najprimernejšega kandidata za mesto glavnega direktorja. Kot vam je znano, smo z akcijo pričeli že meseca junija lani in smo po zaključku prvih razpisov konstatirali, da kljub temu, da se je na razpise prijavilo večje število kandidatov, ki so imeli vse pogoje, je kandidat, ki ga je komisija že akceptirala, v zadnjem trenutku odstopil od kandidature. Kasneje smo razpise še pono- vili in končno smo ob izrednem prizadevanju predsedstva .občinske skupščine in družbeno političnih faktorjev v občini ter ob popolnem soglasju članov komisije izbrali najprimernejšega kandidata izmed zadnjih kandidatov. (nadaljevanje na 6. strani) v I Pomladna pravljica — med brstjem in snegom! ;|| Praznik mladosti, dela in veselja! j; t : našo voljo I | Ponovno stojimo pred po- | | membnim dogodkom v na- 5 E šem samoupravnem življe- § | nju — pred volitvami v or- § | gane delavskega samo- = | upravljanja. In kot smo de- E | lali vsa leta doslej, bomo jg = tudi letos neposredno na E = voliščih izražali našo samo- E | upravljalsko voljo, namreč, | E ko se bomo odločali za po- = E samezne kandidate. Ta do- E = godek zasluži letos še po- = § sebno pozornost, saj nam ne E | sme in ne more biti vseeno, E | komu bomo zaupali pravico E | odločanja o vseh najvaž- Š E nejših dogodkih v našem E | gospodarskem življenju. E = Naši iskreni nameni mora- § 1 jo biti usmerjeni v tisto, E | kar si želimo, to pa smo v | | času pred volitvami jasno ~ | povedali. Namreč, pogoji = | gospodarjenja so postavili § E tudi naš kolektiv v težak E E položaj in to čutimo na vsa- E | kem koraku. Z drugimi be- E | sodami povedano: smo sre- | | di bitke za čvrstejšo osno- = | vo našemu gospodarstvu in E | v tej bitki moramo zmagati. E E Moramo zato, ker je od E E zmage odvisno, kakšen kos E E kruha si bomo lahko jutri E E odrezali in ali bodo naši E | otroci deležni teh uspehov. = E Torej, vendarle gre za po- = E membna vprašanja, ob ka- E E terih ni mogoče le zmigniti E E z rameni in prepustiti raz- E | voj dogodkov nevidnim to- 1 | kovom. Naša samoupravna E | družba nam je naložila = = dolžnost in dala pravico, da E | vplivamo na tok dogodkov = | s tem, ko predlagamo in E E volimo najsposobnejše, od- E | ločne in pravične sodelavce E | v posamezne samoupravne § | sredine in si s tem odpira- = E mo možnost oblikovanja = E zdrave poslovne politike. In E E prav zdaj potrebujemo spo- § | sobne samoupravljalce — I = dobre gospodarje. | Razmišljanja o tem naj E E nas spremljajo na voliščih S E 25. aprila, ko bomo v zgod- E E njih urah hiteli opravit na- Š | šo dolžnost. Ta dan bo praz- E | nik vseh samoupravljalcev E | in naj bo hkrati tudi mej- = | nik na naši poti k napred- = E ku. Srečno! -Zp-| iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiij» Od diskusij k delu Osrednja tema razprave na II. delovni konferenci organizacije Zveze komunistov je bilo gospodarjenje v naši tovarni s posebnim ozirom na izpolnjevanje postavljenega načrta za minulo in letošnje leto. Ker je konferenca dala temu vprašanju osrednji pomen, člani organizacije ZK niso posvetili tolikšne pozornosti poročilu sekretariata o ugotovitvah prejšnje konference, ki je bila v celoti posvečena Vprašanju medosebnih odnosov. Lahko bi celo rekli, da so se diskutanti tokrat z redkimi izjemamj prav izogibali načenjati vprašanje odnosov, ki so — poglejmo dejstvu v oči — značilnost ozkega kroga ljudi v tovarni, iti so se konstruktivno in odločno zavzeli za vprašanje poslovanja, investiranja, razvoja, sortimenta, modernizacije itd. Kar zadeva izpolnjevanje postav-Ijenga plana je bilo poleg strogo gospodarskih vprašanj na rešetu le še vprašanje discipline in po reagiranju članov Zveze kol munistov bi skoraj lahko trdili, da bi bilo morda najbolje večkrat načeto vprašanje medsebojnih odnosov uvrstiti med kršitve delovnih dolžnosti, saj to v skrajni meri so. če gremo še malo dalj, lahko trdimo, da so člani Zveze komunistov, ki so bolj pogosti udeleženci na sejah, kot drugi člani kolektiva, naveličani diskutiranj, še posebej, če se razprave vlečejo v nedogled in ne prinašajo drugega kot namigovanja in ugotovitve, ki jih vsi poznamo, pa ni ukrepa, da bi z njim tem stvarem naredili konec. Očitno je, da je tega že vsem dovolj, da so člani ZK na konferenci pokazali interes za gospodarska vprašanja in pojasnila, da pa so se prav dolgočasili in tudi niso odobravali dolgih razlag, razglabljanj in namigovanj. Prihodnja delovna konferenca članov ZK bo v kratkem, predvidoma čez tri ali štiri tedne. Vsebina te konference bo analiza sa-{ nadaljevan je na 3. strani) l» \ <> <> \ i» \ S i» i» i» <> i» \ <> <» <¡ !> i» (• \ o I» <» { !» i» # NA PODROČJU GOSPODARJENJA SO POTREBNI HITRI IN ODLOČNI UKREPI Konferenca komunistov našega kolektiva, ki je bila v celoti posvečena oceni družbeno ekonomskih rezultatov v letu 1967, problemom realizacije družbenega plana za leto 1968 in perspektivnega srednjeročnega plana razvoja podjetja do leta 1970, sodi vsekakor v čas intenzivnih razprav o nujnih nalogah na vseh področjih gospodarjenja v za 5,8% itd. Rezultati poslovanja pa bi bili vsekakor še boljši, če bi nas pri delu ne spremljale objektivne (zastareli stroji in oprema, zaostrene tržne razmere itd.) in subjektivne slabosti (nevzdržni odnosi med posameznimi službami, slaba disciplina, neizpolnjevanje plana itd.). Predvsem zaradi sprostitve cen nekaterim našim proizvodom smo uspeli lani povečati sklade v odnosu na prejšnje leto za 82,9 °/oj kar je glede na položaj so v razpravi sicer upoštevali objektivne težave pri oskrbi s sredstvi za delo, vendar so opozorili, da so dokaj slabemu položaju, v katerem smo, botrovale tudi premnoge slabosti v našem vsakodnevnem delu. Tako so se posamezniki v razpravi odločno zavzeli, da so potrebni na področju notranje organizacije plana, nadalje okrepiti strokovne službe tako strokovno kot številčno, hitreje osvajati nove proizvode in podobno. Možnosti, Konferenca pri delu ... (Foto LT) tovarni. Razprava o tako pomembnih vprašanjih kot so realizacija tekočega in perspektivnega plana, je še samo dokaz več, da z reševanjem nekaterih perečih problemov ni mogoče več odlašati. Obsežen in kvaliteten material, ki je služil komunistom kot izhodišče za razpravo in zavzemanje enotnih stališč o posameznih vprašanjih gospodarjenja v našem kolektivu, je pripravila komisija za družbeno ekonomska vprašanja organizacije ZK. Iz tega materiala, kot tudi iz razprave, povzemamo nekaj osnovnih ugotovitev. Čeprav z lanskimi rezultati poslovanja ne moremo biti v celoti zadovoljni, pa vendar ne smemo prezreti napredka, ki smo ga dosegli na posameznih področjih. Pri tem imamo v mislih predvsem porast proizvodnje za 10 % po količini in 20,3 % po vrednosti, porast dohodka za 19,4% in osebnega dohodka v celoti za 10,6% ob dokaj skrom-nem porastu števila zaposlenih v katerem smo, velik uspeh. Vendar bi bilo napak, če bi se s temi dokaj ugodnimi rezultati poslovanja v letu 1967 uspavali. Pa tudi sicer je to nemogoče, kajti že prvi trije meseci letošnjega gospodarskega leta so nam pokazali v zaostreni luči, da bo prav letošnje leto odločilno v bitki za reformo. Gotovo je k slabemu izpolnjevanju letnega in mesečnih planov v prvih treh mesecih letos prispevalo svoj delež tudi dejstvo, da so predpisi na področju zunanje trgovine, postavili kovinsko-predelovalno industrijo v nezavidljiv položaj. Namreč, oskrba z reprodukcijskim mate-ritlom (pločevina) je postala problem številka ENA. Pri iskanju izhoda iz takšnega težkega položaja, so bili storjeni odločni ukrepi v smeri informiranja jugoslovanske javnošti in odgovornih družbenih dejavnikov o nevzdržnem odnosu do našega in sorodnih kolektivov. Komunisti da s premišljenimi ukrepi dosežemo optimalno stopnjo proizvodnje, je dovolj. Potrebno je le, da smo enotni, da veljajo odločitve za vse enako. Le tako bo mogoče potem pokazati na tiste, ki za dobro poslovanje podjetja dajejo vse in tiste, ki životarijo. Povsem razumljivo je, da je uspeh odvisen tudi od sposobnosti samoupravnih organov. Pri tem so komunisti opozorili, da bo potrebno v bližnji prihodnosti, vsekakor pa že v začetku meseca junija sklicati tretjo delovno konferenco, na kateri se dela vidni premiki, da je potrebno poostriti disciplino in uravnovesiti izpolnjevanje dnevnega bodo pogovorili o nadaljnjem razvoju sistema samoupravljanja. Dejansko stanje v našem kolektivu je takšno, da še vedno ni razčiščeno, kaj pravzaprav rešujejo samoupravni organi in kaj strokovne službe in kakšna je odgovornost enih in drugih (Nadaljevanje na 3. strani) ŽAHC$ihe<> 3 »Organizacija ZK ni društvo za reševanje medosebnih odnosov in prestižnih vprašanj, pravta-ko pa tisti člani, ki samo diskutirajo, niso koristni,'« je dejal predstavnik občinskega komiteja ZK Beno Krivec, Olga Vrabičeva — predsednica občinske Skupščine je med drugim dejala: »Rezultati tako velikega kolektiva so pomembni za vso občino. Zato je za vse važno, da stopite zavestno v reformo ...« Peter Videnšek je ob navdušenem aplavzu zbranih članov ZK (žal je bilo od skupno 174 članov ZK v tovarni na konferenci neopravičeno odsotnih 45) čestital in izročil članske izkaznice in statute organizacije štirim novosprejetim članom. OD DISKUSIJ t K DELO (nadaljevanje z 2. strani) (l moupravnega sistema pri (l nas, pregled dela samo-upravnih organov in nade- *1 jamo se lahko, da bo tudi 1 prihodnja konferenca pri- ( spevala k temu, da v na- ( šem delu in pri naših pri- 1 zadevanjih naredimo ko- '( rak naprej. Takšne delov- ^ ne konference osrednje (( družbeno politične organi- (( zacije v naši delovni skup- 11 nosti lahko samo pozdravi-mo, brez dvoma, da bo vsa- V ka taka konferenca potna- ’, gala rešiti kakšno nerešeno | vprašanje pri našem delu, , hkrati pa naj pozdravimo , na tej in prihodnjih kon- (l ferencah stvarno in učiti- ( kovito razpravo, ki pa naj ( bi v prihodnje onemogoči-la še tisti delček namigo- .j vanj in natolcevanj ter tr-ditev brez dejstev, ki so na zadnji konferenci za tremi- (i tek še izstopale. Eva Orač Druga delovna konferenca komunistov (Nadaljevanje z Z. strani) pred kolektivom. Sedanja praksa je nezdružljiva z dejanskimi potrebami razvoja gospodarstva, demokracije in ne nazadnje decentralizacije delavskega samoupravljanja, ko upravni odbor in delavski svet razpravljata o vsem in se izgubljata v malenkostih. Medtem pa poslovno politiko kreirajo posamezniki zgolj na osnovi lastnih izkušenj in cesto tudi ambicij. To je le nekaj misli iz materiala in razprave na konferenci. Vseh naštetih predlogov in stališč ni mogoče zapisati, vendar se bomo v zapiskih o delu komunistov v kolektivu, nanje med letom še vračali. Ob koncu naj omenimo še to, da so na konferenci sprejeli v zvezo Komunistov štiri mlade člane, enega pa izključili. Tako šteje zdaj organizacija OZK EMO 174 članov. Konferenca je tudi izvolila štiri-čansko komisijo za sklepe, ki bo na osnovi materiala in razprave sestavila zaključke konference in jih posredovala članom zveze komunistov. Lahko rečemo, da je konferenca uspela ko je nakazala probleme in smer njihovega reševanja. Škoda le, da je v razpravi sodelovalo malo članov zveze komunistov. - Ip - Poročilo sekretariata o ugotovitvah prejšnje konference članov ZK je prebral sekretar Ivo Čendak — V tem poročilu je poleg ugotovitev prejšnje konference poročal še o delu sekretariata in o opravljenih nalogah. KANDIDATNE LISTE Za delavski svet podjetja kandidirajo V PREDELOVALNICI ' KOVIN VE 2 Barukčič Ivica Dvoršak Stane Gajšek Stanko Goričan Pavel Kavčič Milan Koštomaj Jože Kolar Alfonz Križnik Marjan Kumpič Siegfrid Mutec Ivan Stropnik Ivan Vajdič Rudi V EMAJLIRNICI VE 3 Bednjički Silvester Čauš Fanika Hropot Jože Jazbinšek Valerija Lesjak Albin Mijošek Štefan Pišek Anton Planko Matilda Peterle Marija Sivka Vili Udovič Vera Zavšek Ivan S V DELAVNICI KOTLOV IN OLJNIH PEČI VE 7 Dukič Peter Kolar Milan V OBRATU ODPRESKOV IN AVTOKOLES VE 8 Baša Franc Košenina Ivan V OBRATU GOSPODINJSKE OPREME TOBI VE 11 ZA ENO LETO Blaške Erna Fabjan Ivan Gerdak Rudi Jurič Pavla Kovačič Mihael Šerc Slavko ZA DVE LETI Kukovec Viktorija Kramer Drago Mrakič Andrej Šerc Vili Šlauer Janko Škrbot Marica Tofant Anton V PRIPRAVI PROIZVODNJE VE 12 Flis Rozika Petelinšek Marjan Šarlah Anton Videc Stane Žnidaršič Alojz V VZDRŽEVALNIH SLUŽBAH VE 13 ZA ENO LETO Beltram Marjan . Repe Nuša ZA DVE LETI Gorjup Vlado Koreni Jože Kovačič Avgust V SLUŽBI TEHNIČNE KONTROLE VE 14 Bornšek Anton Gajšek Anton Kodrun Marija Podpečan Cveta Rezar Nada V SEKTORJU PRODAJE IN ZUNANJE TRGOVINE IN UPRAVNO ADMINISTRATIVNIH SLUŽB VE 15—16 Berginc Franc Janežič Dragica Pavlovčič Mira Perlič Zvone Špes Janez Zajc Ivanka Zotl Milica Žohar Karl V MEHANOGRAFSKEM CENTRU VE 17 Pocajt Stanislav Prezelj Gabrijel V svete obratov in svete poslovnih enot kandidirajo V PREDELOVALNICI KOVIN VE 2 Skamen Stanko Šibanc Ferdo Valenčak Neža Zevnik Jože . Krajnc Marjana V EMAJLIRNICI VE 3 Bevc Aleksandra Jeler Roman Mansuti Boža Pečovnik Andrej Turnšek Stanko Vajdetič Jože V DEKOR ODDELKU VE 5 Ravnak Erna Roc Štefan Vrečer Silva V DELAVNICI RADIATORJEV VE 6 Gor Ladislav Hostnik Martin Jakopin Franc Kovač Jožica Krebl Jože Stritih Franc Vogrinc Simon Zupančič Anton V DELAVNICI KOTLOV IN OLJNIH PEČI VE 7 Buser Stane Jevšinek Ludvik Jurše Alojz Korošec Alfonz Krajšek Alojz Kalem Marko ( V OBRATU ODPRESKOV IN AVTOKOLES VE 8 Bah Anton Koprivc Franc Knez Slavko Kopinšek Vincenc Pilih Franc Skorja Jože Trček Feliks Tratnik Franc Vrabič Srečko Zupanc Mihael 1 V ORODJARNI VE 9 Arzenšek Alojz Dobrišek Jože Cvirp Konrad Gorišek Otmar Gubenšek Jože Jaušovec Martin Kos Rado Krivec Jože Lampe Franc Mimik Bogdan Pavšar Franc Primožič Silvo Šaleker Franc šraml Franc V OBRATU GOSPODINJSKE OPREME TOBI VE 11 ZA ENO LETO Babič Zvonka Celcer Maks Gomboc Ivanka v Gorenak Jožica Kokot Silva Krajnc Zofka Oprešnik Alojz Pondelak Berta Robnik Viktor Skerbinek Milan Šporin Leopold Tinaver Jože Trup Anica Zorec Berti ZA DVE LETI Černe Mira Čebul Pavel Gomboc Avgust Kotnik Drago Kušar Tončka Kreuh Elza Marn Angela Matko Štefka Petrovič Vili Šauperl Erih Tofan Jožica Trup Vili Vaselič Maks Volmajer Ana V PRIPRAVI PROIZVODNJE VE 12 ZA ENO LETO Knez Tomislav Murko Jože Štorman Rado Turk Vera Žolnir Franjo ZA DVE LETI Firšt Greta Košir Silvo Kvartič Rudi V VZDRŽEVANJU VE 13 ZA ENO LETO Bobnar Vinko Koželj Franc Pleterski Milan Regoršek Franc Tkalec Josip ZA DVE LETI Amon Jože Jošt. Franc Kmecl Leopold Manfreda Stanko V SLUŽBI TEHNIČNE KONTROLE VE 14 ZA ENO LETO Pečnak Franc Doberše)i; Berta Javeršek Anton Korošec Hedvika Selič Marjan ZA DVE LETI * Koleša Bojan Kolar Nada Krajšek Marija Lihteneger Herman Orlčnik Justina Pogačar Antonija > V SEKTORJU PRODAJE IN ZUNANJE TRGOVINE IN UPRAVNO ADMINISTRATIVNIH SLUŽBAH VE 15—16 ZA ENO LETO Bajtih Ivanka Ekselenski Mirko Federnsberg Anton Goršek Branko Grozdanov Boris Krušič Bogomir Novak Slava Ribič Franc Srebočan Mara Šaleker Dragica Turki Franc Vedlin Fanika Videnšek Peter Zsabo Stanka (nadaljevanje na 5. strani) KANDIDATNE LISTE ZA DVE LETI Čemele Jože Gogič Anica Košir Silvo Kralj Mira Mirnik Karel Močan Olga Muha Franc Pečnak Franc Podvratnik Silva Vudler Ida Vasic Dimitrije V PREDELOVALNICI KOVIN VE 2 Gunzek Milena Hostnik Mirko Hrovatič Marija Kosec Marija Motoh Franc Pilko Ernest Pustek Ludvik Rebernišek Ferdo Rojnik Stanko Uranjek Cvetko Vodeb Jakob Krušič Franc Arnšek Ivan V EMAJLIRNICI VE 3 ZA ENO LETO Pišek Anton Pilko Anton Stopinšek Marija Umek Edi ZA DVE LETI Banmgartner Elica Centrih Jože Ivankovič Jožefa Juteršek Jože Janžekovič Fanika Jeler Roman Kanjir Štefan Krivokapič Anica Kunst Jože Kožuh Ana Košak Vida Lugarič Drago Mastnak Fanika Matjašič Anica Novačan Ivan V POCINKOVALNICI VE 4 Antonič Zlatko Centrih Pavel Čmaje Jože Horvat Franc Jarh Ivan Kotnik Franc Pečnik Ivan Ravnjak Štefan Stante Rudi Veber Jože Glavič Vlado V DEKOR ODDELKU VE 5 ZA ENO LETO Brečko Mirko Filipič Erika ZA DVE LETI Cekič Dobrivoj Čander Jože Dukič Rozalija Gričar Marija Horvat Stane Kačičnik Jože Kuzma Ivanka Muršič Martina Ogrizek Helena Rezar Majda Temistoklej Miljana V DELAVNICI RADIATORJEV VE 6 Antlej Danica z Brunšek Marija Leban Franc Majger Alojz Medlobi Vinko Oreški Ivan Razboršek Franc Zorinič Josip Žnidar Marjan V DELAVNICI KOTLOV IN OLJNIH PEČI VE 7 ZA ENO LETO Iršič Janez Turnšek Vinko ZA DVE LETI Bred Franc Jevšinek Andrej Kopitar Ivan Mozetič Milan Pegane Franc Pevec Ivan Pinter Jože Sikošek Dani Vidmar Gabrijel Integracijski procesi, odpiranje perspektive Številni problemi, ki jih je navrgla gospodarska reforma v zadnjih mesecih in ki se kažejo v zaostajanju obsega proizvodnje, zmanjšanju zaposlitve delovne sile, v večanju zalog gotovih izdelkov in stalnem porastu neplačanih terjatev. na eni strani ter nagrmadeni problemi strukturnih neskladnosti na področju proizvodnje — do katerih je prišlo zaradi stihijske rasti številnih novih tovarn kovinskih izdelkov široke potrošnje v SFRJ v zadnjem desetletju — na drugi strani, so številna industrijska podjetja kovinske stroke v zadnjih mesecih prepričala, da je izhod iz sedanje situacije le v iskanju in zagotovitvi integracijskih procesov sorodnih proizvajalcev kovinskih izdelkov v horizontalni liniji, pa tudi v vertikalni liniji. Številna proizvajalna podjetja kovinskih izdelkov za široko potrošnjo trajne rabe že nekaj mesecev nenehno zmanjšujejo proizvodnjo gospodinjskih naprav, zaradi prezasičenosti jugoslovanskega trga z izdelki množice domačih proizvajalcev in z izdelki iz tujine, ki so preplavili jugoslovansko trgovinsko mrežo. Ni čudno, če danes v tej stroki resno razpravljajo o vseh vrstah intergracijskih procesov. Na iniciativo osnovnih gospodarskih zbornic v Smederevu in Kraljevu že dalj časa vodijo razgovore o sodelovanju ali integraciji obeh znanih podjetij »Sloboda« čačak in »Milan Bla-gojevič« Smederevo, ki sta proizvajalca aparatov za gospodinjstvo. Obe podjetji sta se namreč znašli v nezavidnem tržnem položaju, saj je domači trg preplavljen s temi izdelki, zato sta bili obe podjetji prisiljeni v zadnjih mesecih znižati svoje prodajne cene do 30 odstotkov, pa čeprav so njihovi izdelki v zadnjem času boljše kvaliteta kot kdajkoli prej. Obe podjetji realno ocenjujeta, da so sedaj — po opravljeni rekonstrukciji — dozoreli pogoji, da pričnejo pogovore o integraciji. Že začetne diskusije so pokazale, da v sedanji situaciji ne bi kazalo ubrati poti samo poslovnega sodelovanja ali delitve dela ali tržišča, temveč da lahko računajo na boljšo perspektivo samo tedaj, če pride do fizične integracije obeh delovnih kolektivov, pri čemer pa je osnovno združiti kapital obeh podjetij. Tudi v tem primeru prihaja do veljave prepričanje, da bo mogoče najsmotrneje gospodariti in se prilagajati potrebam trga le ob zagotovljenih potrebnih kapitalnih sredstvih. Integracijo pripravljata obe imenovani gospodarski zbornici v tesni sodelavi s strokovnjaki iz obeh tovarn in pričakovati je, da bodo dokončne predloge posredovali samoupravnim organom podjetij do konca aprila 1968. Podobne priprave za integracijo v kovinsko-predelovalni industriji tečejo tudi v Bosni in Hercegovini. Tod proučujejo možnosti za združitev podjetij Pretiš v Vogošču, Pobede v Go-raždu, Igmana v Konjiču in Slavka Rodiča, v Bugojnem v enotno kovinsko predelovalno podjetje. Organom samoupravljanja teh podjetij so že razdelili brošure z analizami o upravičenosti integracije, o čemer pa bodo dokončno odločili z referendumi. ZVEDELI SMO Pogovori z Evropsko gospodarsko skupnostjo o asociaciji daljnih držav v to integracijsko skupnost so zašli na slepi tir. V ospredju razgovorov gre predvsem za Izrael, Alžirijo in Jugoslavijo, ki bi želele doseči asociacijo s to skupnostjo. Čeprav je v začetku kazalo, da bo mogoče priti do začetnih sporazumov s temi državami, si sedaj Francija in Italija prizadevata, da bi najprej morali skleniti sporazume s skandinavskimi državami, šele potem pa bi lahko stekli pogovori z imenovanimi tremi državami. Še največ izgledov za vključitev v EGS ima Alžirija spričo bivše ekonomske povezanosti s Francijo kot matično državo. Napore jugoslovanske vlade za vstop v EGS podpira v okviru šesterice predvsem zahod-no-nemška delegacija v Bruxellesu, predvsem zaradi obširne menjave in velikih koristi, ki jih dosega ZR Nemčija v blagovni izmenjavi z našo državo. RABO BREMEC - NAŠ NOVI Smatramo za potrebno, da še posebej spregovorimo nekaj besed o kandidatu Radu Bre-mecu, oziroma o njegovem profilu vodstvenih in strokovnih znanj pa tudi o njegovih moralno političnih in ostalih kvalitetah, kar vse nas je vodilo, da prav njega predlagamo DS za imenovanje na mesto glavnega direktorja. Kot je razvidno iz zbranih podatkov je tov. Bremec opravljal delo vodje gospodarsko računskega sektorja in pomočni- spodarjenja v samoupravni družbi. Gospodarska situacija v preteklem letu, je naš kolektiv sicer po uvedbi družbene in gospodarske reforme postavila v ugodnejši položaj, vendar bi bilo napak, če bi se s tem stanjem zadovoljevali, temveč moramo hitro ukrepati. Imamo začrtan programski koncept razvoja podjetja, kadrovske kapacitete in delovna sredstva, vendar pa je zaradi odsotnosti sposobnega voditelja podjetja Delavski svet odloča... Foto LT ka direktorja od leta 1953 dalje in sicer prav tako uspešno v času, ko je imel srednjo in višjo strokovno izobrazbo, kot kasneje od leta 1963 dalje, ko je izredno končal študij na Ekonomski fakulteti v Zagrebu. Takšno njegovo uspešno vodstveno in strokovno delo je vsekakor pogojevalo odločitev občinske skupščine, da ga je leta 1966 imenovala za prisilnega upravitelja v podjetju IFA, kjer je uspešno saniral težko gospodarsko situacijo. Poleg tega pa se je tov. Bremec vključeval tudi v širše družbeno-po-litično življenje v komuni, trenutno pa 'je še član sveta za. družbeni plan in finance pri Občinski skupščini ter predsednik društva knjigovodij v Celju. Takoj po končani vojni se je Rado Bremec aktivno vključil pri reševanju družbeno političnih problemov in zaradi aktivnosti je kasneje opravljal pomembno politično funkcijo v SKOJ, ZK in sindikatu. Prav gotovo je takšno aktivno delo vplivalo na formiranje osebnosti pri tovarišu Bremecu, ki ga poznamo kot odločnega, vztrajnega in doslednega pri opravljanju vseh nalog, predvsem pa v času družbene in gospodarske reforme in v pogojih go- čutiti težave pri vodenju in usklajevanju nekaterih pomembnih funkcij kot na primer, hitrejše osvajanje novih proizvodov, modernizacija delovnih sredstev, uvajanje sodobne tehnologije in organizacije dela in podobno, kar vse pogojuje večjo' stopnjo akumu-lativnosti in razumljivo tudi večje- osebne dohodke. Sicer pa poglejmo še nekatera dejstva. V treh mesecih gospodarjenja nismo dosegali planskih nalog po količini, in vrednosti. To se ne bi bila takšna, nesreča, če bi na drugi strani dosegali plan dohodka. Toda Z dohodkom zaostajamo za planom čez 100 milijonov' S-din mesečno, kar delno■ pogojujejo višji fiksni stroški .na enoto proizvoda in spremenjen asortiman artiklov, oziroma 'izpad prodaje akumulativnih artiklov, kot so oljne peči, pralhiki, avto kolesa, predvsem pa artikli, ki jih proizvajamo v obratu VII. Za ilustracijo navajam primerjavo formiranja skladov v prvih treh mesecih preteklega leta. V prvem kvartalu smo ustvarili nad vsemi izplačili osebnih .dohodkov 410 milijonov S-din sredstev za sklade, medtem ko smo letos v prvih dveh mesecih ustvarili Te 43 milijonov S-din potrebnih skladov. V mesecu marcu ne pričakujemo, da nam bo obračun pokazal večje razlike v korist skladov. To se pravi, da je celotna razlika nad 300 milijonov S-din manj skladov kot v lanskem^ letu v istem obdobju. Nekateri pravijo, da so te razlike nastale zaradi priključitve obrata. VII. ali zaradi začetnih uvajalnih težav v tem obratu. V tej trditvi je samo del resnice, saj so celotna izplačila za OD v obratu VII. 30 miljonov S-din mesečno, če ne bi s svojim delom ničesar krili, namreč OD, bi ta številka znašala v vseh treh poslovnih mesecih manj kot 100 milijonov S-din, kot v istem obdobju lani. To razliko bo težko nadomestiti, zato se moramo zavedati dejstva, da moramo čim prej imeti sposobnega in odločnega direktorja, ki bo lahko skupno s kolektivom kot enotnim timom nakazoval organom samoupravljanja kako reševati nastale probleme. Skratka, tovarišice in tovariši, ko se odločamo za naš napredek in prihodnost sebe ter svojih otrok. Sposobnost našega vodstva je velika garancija tudi za naše mirnejše življenje, saj je to pogojeno z našim privatnim in družbenim življenjem. če je blaginja v družini in kolektivu, potem je tudi v družbi. To pa je tudi osnovni cilj, ki ga želimo in moramo doseči z družbeno in ekonomsko reformo v Jugoslaviji. Brez znanosti in sposobnosti pa tega cilja ne bomo mogli doseči, kar bi pa pomenilo tavati le na enem mestu in nenehno zaostajati. V takšni situacij ne bi mogli misliti o kakšnem višjem standardu in kaj šele, da bi ga brez dobrega vodstva dosegli. Reforma sama nam namreč narekuje, da se moramo tudi sami reformirati. To pa pomeni prestrojevanje sedanjega stanja, zamenjavo starega načina dela z novim in podobno. Vsi tisti, ki se hote ali nehote tega ne zavedajo, stojijo kot ovira na poti napredka in višjega standarda delovnega člo-vega. Vsak posamezni glas našega delavskega sveta odloča zdaj o usodi kolektiva. Zato vas v imenu komisije prosim, da preudarno in pošteno razmislite o teži odgovornosti pred kolektivom, če ne bomo glasovali za človeka, ki je s svojimi strokovnimi in političnimi kvalitetami sposoben povesti kolektiv v smeri napredka in blagostanja. Vendar je uspeh in pomembnost rezultatov pričakovati le tedaj, če bomo dali mi vsi bodočemu glavnemu direktorju vso podporo pri načrtovanju poslovne politike in konkretni realizaciji postavljenih nalog. Za Ivom Čendakom se je prijavil k diskusiji Zdravko Trogar, podpredsednik občinske skupščine, ki je dejal: »Tovarišice in tovariši, ko je danes pred vašim organom odločitev, da izvolite novega glavnega direktorja, mi dovolite, da spregovorim nekaj besed. Pred občinsko skupščino so bili v zadnjih mesecih in tudi poleg skupščine, pri njenih organih, dokaj intenzivne razprave o problematiki v naši občini, rezultatih dela in pogojih poslovanja ter bodoče delo. Ob nekaterih ugoto- (Nadaljevanje na 7. strani) Cvetje ob imenovanju... DIREKTOR (Nadaljevanje s 6. strani) vitvali, ki se ponavljajo bodisi kot pozitivne ali negativne, ko se nekatera nerešena vprašanja ponavljajo kot rdeča nit, smo vsi skupaj zainteresirani da prispevamo, da se gospodarske razmere izboljšajo, da krenemo in dosežemo čim boljše rezultate. Saj vsi vemo, da je le v napredku blagostanje celotne družbe. Intenzivno smo spremljali razvoj dogodkov in stanja v tovarni. Kakor sem govoril na konferenci ZK, smo zainteresirani, pod kakšnimi pogoji gospodarite in poslujete v delovni organizaciji. Ce v zadnjih mesecih niste imeli vodstva in sicer glavnega direktorja, so prav gotovo tudi določene težave iz tega in mi zato danes, ko je pred vašim organom, da izvolite glavnega direktorja dovolite, da ponovno podčrtam misel, da stoji v osebi Rada Bremca vse tisto, kar smo želeli. Sele četrti razpis je uspel in zato smo si vsi prizadevali, da se to reši. Sodim, da je danes tako daleč, da gremo za korak naprej. Želim in pričakujem, da bi v vodstvu imeli človeka, ki izpolnjuje politične mere in tudi delo in skrb za delovnega človeka — skratka celotnega kolektiva, ki ni majhen — saj po-. meni s približno 3.800.zaposlenimi in njihovimi družinami v občini veliko skupnost. Upam in želim, da boste našli pri svojih najožjih sodelavcih iskrene prijatelje, ki bodo nepristransko in vestno sodelovali pri uresničenju delovnih programov. Želim, da bomo znali pri reševanju težav najti skupen jezik in bomo do skrajnosti vlagali naše moči v razvoj podjetja in se dosledno borili proti napakam posameznikov pri reševanju delovnih nalog. Z iskreno bepedo — dobrodošli v naši sredini — želim izraziti čustva celotnega kolektiva, ki zagotavlja še nadaljnje delovne uspehe, ki bodo vam in nam v ponos ter dobrobit navsezadnje tudi v privatnem življenju. Srečno med nami!« RADO BREMEC se je ob izvolitvi za glavnega direktorja podjetja zahvalil: »SPOŠTOVANE TOVARIŠICE IN TOVARIŠI! ZAHVALJUJEM SE ZA IMENOVANJE NA DELOVNO MESTO GLAVNEGA DIREKTORJA PODJETJA, HKRATI PA IZJAVLJAM, DA BOM VES TRUD, SVOJE ZNANJE, SVOJE SPOSOBNOSTI DAL ZA TO, DA BI BIL LEPŠI IN BOLJ BOGAT JUTRIŠNJI DAN. S TEM, KO SPREJEMAM TO DOLŽNOST MI DOVOLITE, DA POZOVEM VSE ORGANE SAMOUPRAVLJANJA, DRUŽBENO POLITIČNE ORGANE IN VSE, DA MI BODO PRI MOJEM DELU VSESTRANSKO POMAGALI, DA BODO TO DEJANSKO NAŠI USPEHI. KAR ZADEVA POSLOVNO POLITIKO PODJETJA, JE TU VRSTA ZUNANJIH DEJAVNIKOV IN NAŠA MISEL JE, DA BOMO VSI DELALI NA TEM, DA BOMO DOSEGLI VIŠJI DOHODEK, OSEBNI DOHODEK IN USPEH. DOVOLITE MI, DA SE ZAHVALIM IN UPAM, DA VAS NE BOM RAZOČARAL.« JK ostale. Prepričani smo, da tovariš Bremec to ima, zato želimo povedati, da predlog komisije podpirajo vsi organi skupščine. Želim, da bi vas vodila misel, da s postavitvijo novega glavnega direktorja krenete tudi v tej smeri hitro in smelo naprej. Moram reči, da pred delovno organizacijo in pred ostalimi stojijo bolj odgovorne akcije in ne smemo dovoliti, da bi čas delal proti nam. V organizaciji sami pa mora biti vsa podpora in tudi vsestranska podpora zunanjih dejavnikov. Želim, da bi na današnjem zasedanju sprejeli sklep, da greste po tej začrtani poti za doseganje gospodarskih uspehov naprej.« Na predlog predsednika delavskega sveta podjetja Jožeta Pod-linška, so prisotni člani soglasno potrdili predlog razpisne komisije in s tem imenovali za glavnega direktorja našega podjetja RADA BREMCA. Predsednik Jože Podlinšek je z naslednjimi besedami čestital novemu glavnemu direktorju ob izvolitvi: »Dovolite mi, da Vam v imenu celotnega kolektiva in v svojem imenu čestitam k izvolitvi za glavnega direktorja, ter zaželim obilo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva. Izrabljam to priložnost z željo za uspešno vodenje in razvoj podjetja s svojimi zunanjimi obrati pod vašim vodstvom nas zaposlenih z zagotovilom, da bomo znali vrednotiti vaše Na gradbišču nove toplarne je živahno Minute med odmorom f IMENOVANJE 12. april 1962 bo ostal po-| memben datum v zgodovi-5 ni našega prekaljenega de-= lovnega kolektiva. Člani = delavskega sveta podjetja, § so se tega dne v velikem številu, mirno in tiho zbra-| li na 12. redni seji, na kaši teri so morali glasovati za | zelo pomembno odločitev, | dati svoj glas tistemu, ki | naj bi vodil v prihodnjem | obdobju naš skoraj 4.000 | članski kolektiv, ki naj bi = v letu 1968 dosegel bruto = produkt v višini 25 milijard = S-din. | Prepričani smo, da smo | tega dne odločali posredno 5 tudi za boljše poslovne od-| ločitve bodočega glavnega | direktorja, -ki pa bodo | ovrednotene z dobrimi po-S slavnimi rezultati le, če § bomo vsi kot eden zavest-= no delovali in prispevali s = svojim visoko produktiv-§ n im delom na delovnih = mestih. V širšem smislu | gre za boljšo bodočnost §j skoraj 10.000 članov celj-| ske in drugih komun, prt i čemer pa ne smemo preši zreti tudi naših dolžnosti = do družbe, kar je posebno 5 pomembno za nas -vse in 5 našo eksistenco ali obstoj I v naši samoupravni druž-g bi. že soglasnost komisije | ob izbiri kandidata Brezi mec Rada, dipl. oec., do-| slej pomočnika direktorja. | podjetja »LIBELE« Celje § ter popolna podpora prelit sedstva Skupščine občine S ter družbeno-političnih vodstev komune je pogojeva-= lo, da so se člani delavske-= ga sveta dokaj hitro in od-§ ločno izjasnili za javne voli litve. Takšno situacijo je § prav gotovo pogojevalo po-§ leg gornje konstatacije tu-| di zaupanje članov DS do | osebnosti bodočega glavne-| ga direktorja Rada Brem-I ca. To dejstvo je potrdilo | tudi enoglasno imenovati nje, saj se nihče izmed 68 S navzočih članov ni glaso-| vanja vzdržal, še manj pa, g da bi bil glasoval proti. = Popolna soglasnost nas v | bodoče obvezuje, da izpol-| nimo željo bodočega gjav-| nega direktorja, ki jo je § izrekel po imenovanju, da | bi uspešno vodil podjetje | le tedaj, če bo dobil popol-| no podporo delavcev, stro-1 kovnih sodelavcev, orga-= nov samoupravljanja in § družbeno-političnih organi-I zacij v delovni organizaciji, j Naloga, ki je pred nami, | ni lahka, uspešno jo bomo | rešili le z zavestno disci-| plino na delu predvsem pa | z dobrimi medosebnimi E odnosi v kolektivu. I P. L. Naša perspektiva Z željo, da članom našega kolektiva povemo več o posameznih obratih in njihovih problemih smo se odločili, da vam najprej predstavimo surovinski oddelek. O delu in problemih v tem oddelku smo se pogovarjali z Albinom Lesjakom in Dragom Dolžanom. Povprašali smo ju o težavah, delu, razvoju in ostalih problemih v tem obratu. Pa pustimo besedo njima. »Oddelek je bil v marcu v precejšnjih težavah, ker je primanjkovalo materiala. Ker material ni prihajal redno, so morali nekateri naši delavci na druga delovna mesta po tovarni. To pa je včasih težko, kajti nihče ne gre rad-s svojega delovnega mesta na drugo mesto, še manj pa v drugi obrat. Največji problem v našem oddelku je se- daj vsekakor material. Tudi, če ga dobimo, vedno ne ustreza. Tako na primer pločevina iz vzhoda ni vedno ustrezna; pri večjih ravnih ploskvah (za peči na olje, pomivalne omarice) je neenakomerno prednapeta. Ko se v peči pri žarjenju ta napetost sprosti, so ti predmeti zviti in zaradi tega je potem tudi več sekunde. No, ta problem je za sedaj rešen, saj že sproti dobivamo pločevino iz zahoda. Problem pločevine pa se nam je najbolj pokazal pri izdelovanju posod za smeti. Ker ni bilo pločevine, smo včasih morali tudi odstopiti od normativa, da smo lahko delali naprej. V marcu je kazalo, da ne bo materiala za izdelovanje smetnjakov in bi morali zato 50 delavcev premestiti v druge obrate. Potem smo nekako dobili tolikšno količino pločevine, da bi zadoščala za izdelavo okrog 4.000 posod, kar je delo ene izmene. No, navsezadnje pa je prišlo dovolj pločevine in tako lahko delata obe izmeni in vseh 50 delavcev na svojih delovnih mestih, s tem pa je ta problem tudi za april rešen. Naj večja težava našega oddelka pa je star in iztrošen strojni' park. Skoraj vedno imamo v defektu katero od stiskalnic, ki so zaradi težkih vlekov preobreme- Albin Lesjak — vodja obrata II njene. Zgodi se, da nam težki vleki zaradi iztrošenih stiskalnic izpadejo, saj bi te morale biti manj obremenjene kot pa je njihova nazivna moč. Težava je v tem, da so zahteve po težjih artiklih čedalje večje, mi pa jih ne moremo proizvesti dovolj. Kolikor poznava to zadevo, nabava stiskalnice, ki bi nas vsaj za silo rešila iz teh težav, ni v letošnjem programu. Bi pa rabili vsaj 150-tonsko globoko vlečno stiskalnico, zaradi povečanja proizvodnje težjih artiklov. Sedaj imamo samo dve stiskalnici, ki pa le deloma ustrezata. Problem v našem oddelku so tudi transportna sredstva. Potrebovali bi več vozičkov in vsaj še en viličar. Problem vozičkov je toliko pereč, da delavci celo fizično obračunavajo zanje med sabo, ker jih ni dovolj. Prej, ko smo še imeli v skladišču določen prostor za odpreske, smo te iz-ložili iz vozičkov in je bilo zato vozičkov več, s tem pa manj težav. Sedaj pa je na tem prostoru prostor za druge artikle, mi pa moramo naše odpreske puščati v vozičkih. Negodovanja, ki so včasih v našem oddelku, pa nastanejo zaradi tega, ker ne vemo, koliko bomo delali. Čeprav je plan za naš oddelek postavljen, pride včasih do zapor ali večje potrebe kot jo je nakazal plan. V takih primerih pa se nam zgodi, da imamo preveč ali pa premalo delavcev. Če hočemo, da bo naš obrat delal bolje kot dela sedaj, moramo strojni park modernizirati. Že leta 1962 smo nameravali odstraniti štiri stiskalnice. Z eno nismo delali že celo leto, ker je pač nismo hoteli več popravljati. Potem pa se je zgodilo, da je zmanjkalo denarja in smo celo vse štiri stiskalnice popravili in delajo še danes. V našem oddelku manjka nekaj osnovnih strojev (varilnih, robilnih in gladil-nih, za delo na trakovih), ti stroji niso niti dragi in v teku je sedaj njihova izdelava. Stroje bomo izdelali doma — v našem kolektivu — in bodo predvidoma izdelani do konca leta. Letos moramo prestaviti žarilno peč za visoko žarenje, ker bo na njeno mesto prišel nov lužilni stroj. Peč bomo kupili novo. V kratkem pa dobimo še večstopenjsko stiskalnico za ročaje iz Zahodne Nemčije. Najina želja, pa tudi želja vseh nas v surovinskem oddelku je, da bi serije večali in ne manjšali, kot je to pogosto sedaj. Porabili bi manj- časa za vpenjanje in bi več naredili.« Breči Milan Drago Dolžan — vodja predelovalnice kovin TOVARNI POSODE EMO CELJE Pišem vam, ker zares upravičeno propagirate vašo posodo. To sem sama preizkusila, ter se prepričala, da je res. Ko sem pristavila mleko, sem odšla na delo. Ob vrnitvi domov sva z možem odprla vrata in zagledala kuhinjo vso v dimu. Mleko se je do konca pokuhalo, vendar sem kljub vsemu kozico dobro očistila in jo še vnaprej uporabljam. Hvala vam, ker ste zares dobri proizvajalci. Tako bi bila po svoji neumnosti, skoraj zažgala hišo! Na koncu pa vašemu kolektivu srečen praznik dela 1. maji Vaša potrošnica Savka Milosavljevič, bolničarka, Sanatoirj Ozren, Soko Banja EAnc^iheo 9 NEKATERE ZNAČILNOSTI BLAGOVNEGA PROMETA V LETU 1968 Po podatkih republiških organov o gibanju prometa v trgovini na drobno in debelo v posameznih strokah, letos promet v začetnih mesecih precej niha. Pri tem raste promet v trgovini na drobno iz meseca v mesec, znatno manj pa v trgovini na debelo. V maloprodaji ugotavljamo največji porast pri prodaji obutve, konfekcije, živil, medtem, ko prodaja kovinskih in elekroteh-ničnih izdelkov stagnira. Analize raznih zavodov in ustanov, ki se praktično ukvarjajo z raziskovanjem trga in razvoja prodaje, predvidevajo, da bo v maloprodaji dosežen letos največji porast pri pohištvu, znatno manjši pri kovinskih izdelkih, medtem, ko prodaja živil, oblačilnih predmetov in elektrotehničnega materiala ne bo dosegala lanske višine. Te pričakovane spremembe so posledica številnih vplivov, ki prihajajo iz raznih strani. Predvsem ocenjujejo, da letos ne bo zabeležen večji porast OD v gospodarstvu. Podatki za januar 1968 namreč kažejo, da so prejemki prebivalstva v tem mesecu nasproti decembru 1961 nazadovali za skoraj 20 %, napram januarju 1961 pa so kljub temu višji za 5 %. Zmanjšanje kupne moči prebivalstva se absorbira tudi zaradi strukturnih sprememb v samih izdatkih povprečnega gospodarstva. Prejemki prebivalstva se v zadnjem času v večji meri izčrpajo v večjih izdatkih za nekatere komunalne storitve — za vodo, plin, kanalizacijo, povečane najemnine itd. Posledica tega je, da skupni izdatki prebivalstva za blago zaostajajo. Prepreka hitrejšemu večanju maloprodaje, predvsem izdelkov trajne rabe, pa predstavlja še vedno nezadostni obseg potrošniških kreditov v te namene. Kljub stalnim pritiskom zveznih organov in novim predpisom, ki dovoljujejo v letošnjem letu komercialnim bankam in hranilnicam, da lahko uporabljajo vse hranilne vloge za dotiranje potrošniških kreditov, pa stvarnost kaže drugače. Hranilne vloge namreč še nadalje hitro rastejo (januarja letos so bile kar za 26 % višje kot januarja 1967), vendar temu ne sledi porast odobrenih potrošniških kreditov, ki so bili v tem mesecu v celoti na isti ravni kot januarja 1967, krediti iz bančnih sredstev pa celo nižji za 30%. Ravnovesje v masi potrošniških kreditov se v prvih mesecih letošnjega leta ohranja samo po zaslugi trgovcev in samih proizvajalcev, ki so v pogojih dose- žene stabilizacije prisiljeni vse bolj prodajati blago na daljše plačilne roke. Od skupnih hranilnih vlog se usmerja v potrošniške kredite še vedno samo eno tretjino zbranih sredstev. Za naše podjetje, ki je tipičen predstavnik proizvodnje kovinskih izdelkov, dobivajo taka gibanja na trgu še prav poseben pomen. Odraz tega so tudi znatno porasle terjatve našega podjetja do kupcev v razdobju prvega četrtletja. Prav tako važna je za naše podjetje tudi ugotovitev, da si trgovska podjetja manj prizadevajo v letošnjem letu pri prodaji kovinskih izdel-kot tudi zato, ker so številni izdelki te stroke še vedno pod družbeno kontrolo marž v trgovini in zato trgovska podjetja nimajo materialne stimulacije za pospeševanje prodaje. Večjo prodajo kovinskih izdelkov pa omejujejo tudi neprimerni in premajhni prodajni prostori v maloprodajalnah, kjer se npr. kovinski izdelki trajne rabe izgubijo v kopici nesmotrno razstavljenih drugih izdelkov. Vendar je pričakovati v prihodnjih letih bistveno izboljšanje, saj se je trgovina prav v zadnjem času zavedla važnosti sodobno opremljenih maloprodajaln, zaradi česar je zapaziti pri trgovskih organizacijah velik interes za izgradnjo novih kapacitet maloprodaje, predvsem v objektih samopostrežnih trgovin in supermarketov. Že letos so v grad- nji v skoraj vseh pomembnejših turističnih in drugih prometnejših krajih številne nove moderno urejene samopostrežne trgovine, ki bodo omogočale, da bodo kvalitetni izdelki proizvajalcev v boljši, učinkovitejši in neposredni obliki predstavljeni potrošnikom. Ta prizadevanja podpirajo tudi v velikem obsegu družbeni politično-teritorialni organi (občinske in republiške skupščine), ki pričakujejo iz povečanega maloprodajnega prometa hitrejšo rast proračunskih dohodkov iz prometnega davka na maloprodajo. Lahko bi trdili, da je trenutno v izgradnji novih in sodobnih maloprodajaln pravcata tekma med trgovsko-gospo-darskimi organizacijami, kdo, kje in na katerem mestu bo zgradil nove sodobne maloprodajal-ne in supermarkete, ter si tako zagotovil dolgoročno perspektivo in stalen porast pri prodaji ter finančno likvidnost. Ta prizadevanja podpirajo v velikih mestih v obilni meri tudi komercialne banke, kot "kaže pod vtisom ocene, da bo v bodočih pogojih prostega oblikovanja vseh vrst cen, rentabilnost vloženega kapitala v trgovsko sfero večja kot v proizvodni sferi, po vzoru podobnih gibanj v razvitih evropskih državah. Da je temu tudi tako, dokazujejo analize zaključnih računov za leto 1967, ki kažejo, da dohodek in čisti dohodek v trgovinah nadpovprečno rasteta, medtem ko finančna moč proizvajalnih organizacij — gledano seveda v celoti — stagnira. Te težnje razvoja v našem gospodarstvu v zadnjem času izvajanja gospodarske reforme — ki so identične gibanjem na za-padu — bodo v bližnji perspektivi pripeljale do koncentracije finančnega kapitala v trgovini (preko raznih oblik, kot so to fizične integracije ter poslovnega povezovanja danes preštevilnih in razdrobljenih trgovskih organizacij, prelivanja sproščenega bančnega kapitala in sredstev družbeno političnih enot ter ne nazadnje tudi dela finančnega kapitala samih proizvodnih organizacij). To pa pomeni, da se bodo proizvodne organizacije v perspektivi vedno bolj srečevale na trgu pri prodaji lastnih izdelkov z velikimi trgovinskimi organizacijami z močnim kapitalom, ki bodo izvajale vedno večji pritisk in vedno večji vpliv na samo strukturo proizvodnje in s tem zmanjševali dosedanjo prostost proizvajalcev pri izbiri sorti-menta, določanju dobavnih in prodajnih pogojev, skratka v vsiljevanju lastnih interesov trgovini. Ce bi te težnje na trgu v merilu naše delovne organizacije omalovaževali ali celo zakrivali, potem si bomo prav gotovo samo zapirali perspektive razvoja našega podjetja. BI BILANC* JUGOSLOVANSKIH ŽELEZARN ZA LETO 1967 V minulih dneh so bili objavljeni podatki o poslovanju jugoslovanskih železarn v letu 1967. Zaključni računi kažejo, da so rezultati gospodarjenja zaradi znanih pojavov prekomernega 'uvoza jeklenih izdelkov znatno slabši kot v letu 1966, saj je samo šest podjetij v preteklem letu izkazalo izgubo v bilancah za preko 10 milijard starih dinarjev. Le pet podjetij je prikazalo v zaključnem računu pozitivni uspeh. V primerjavi z letom 1966 se je bruto dohodek zmanjšal za 8 odstotkov, družbeni proizvod za 19 odstotkov, narodni dohodek za 29 odstotkov, medtem ko so v masi osebni dohodki padli za 15 odstotkov — računajoč na vsa podjetja črne metalurgije v SFRJ. Neto skladi so v merilu celotne železarske stroke v primerjavi s skladi v 1966 nižji za blizu 23 milijard SD in celotna industrijska panoga je prikazala v zaključnih računih 3 milijarde SD izgube. Na te rezultate vpliva manjša proizvodnja in za približno 210.000 ton raznih vrst gotovega jekla. Nasprotno pa se ocenjuje, da je naša država v preteklem letu pri celokupnem uvozu 774.000 ton jeklarskih izdelkov po nepotrebnem uvozila blizu 240.000 ton. Tudi zaloge gotovih izdelkov v domačih železarnah so v tem letu porasle. Skupni izvoz je dosegel 247.000 ton, medtem ko je na domačem trgu realizirano 1,095.000 ton finalnih izdelkov jekla. Ni čudno, če so jugoslovanske železarne in jeklarne na prehodu v letošnje leto dosegle pri zveznih organih bistvene spremembe pri uvoznem režimu jeklarskih izdelkov ter povečanje carinskih stopenj. Vendar tudi v krogih železarske industrije danes ocenjujejo, da so te spremembe premočno udarile tiste jugoslovanske potrošnike jeklarskih izdelkov, ki so zaradi proizvodne strukture jugoslovanskih železarn še vedno navezane na uvoz iz tujine, pri čemer gre predvsem za uvoz bele in deka-pirane pločevine. Pričakovati je, da bodo v letu 1969 omilili pogoje uvoza in do neke mere zmanjšali carinske stopnje, ker letošnji pogoji uvoza dejansko pomenijo neutemeljeno prelivanje dohodka iz kovinskopredelovalne industrije v železarsko industrijo. Po sklepu upravnega odbora. objavljamo osnovna načela, ki bodo vodila osemčlansko komisijo za pripravo osnovnih tez nagrajevanja pri njenem delu. Ta načela je obravnaval upravni odbor na eni zadnjih sej in sklenil, da jih preko našega lista posreduje vsem članom kolektiva. Na uvodni seji so se na osnovi diskusije izoblikovala osnovna načela priprave pravilnika: a) osnovna koncepcija delitve dohodka naj izhaja iz načela osnovnega prejemka na podlagi sedanje analitične ocene; fc) način delitve dobička podjetja naj bo v obliki procenta na osnovne prejemke; c) ugotovitev faktorjev, ki stimulirajo za podjetje važna delovna mesta v smeri produktivnosti dela na ključnih pozicijah -tistih strojnih in človeških kapacitet, ki bistveno vplivajo na celotno proizvodnjo v podjetju. Na podlagi teh osnovnih načel je komisija v času med 17, in 24. januarjem 1968 izoblikovala naslednje teze: 1. Sedanje število EE je potrebno za poenostavitev obračuna zmanjšati na skupno 8 EE, cd tega 7 proizvodnih ter 1 režijska, in sicer: 1. Topilnica 2. Emajlirnica s surovinskim oddelkom, dekor oddelkom in pocinkovalnico 3. Radiatorski oddelek in izde-iovalnica kotlov 4. Odpreski 5. Orodjarna 6. Kruševac 7. TOBI Bistrica 8. Združena režijska enota (vzdrževanje, priprava dela, tehnična kontrola, upravno-administrativne službe, sektor PZT in transportna skupina). 2. Izračun osebnih dohodkov je potrebpo izvajati na osnovi sedanje analitične ocene, vendar ga izraziti s pomočjo sistema tcčk. 3. 'Delitev OD izhaja iz osnovne mase OD, ki je predvidena in omejena z letnim družbenim pianom. Masa OD podjetja kot celote, se formira v odvisnosti od doseženega uspeha v letu 1968 v sorazmerju z doseženim uspehom v baznem obdobju, tj. v letu 1967. Za izračun mase OD podjetja kot celote, velja skupno število zaposlenih v letu 1967, skupna masa izplačanih OD ter dosežen dohodek za leto 1967. 4. Iz tako izračunane letne mase OD se formira mesečna masa OD, ki izraža povprečno mesečno vrednost. Na tej osnovi knjigovodstvo vsak mesec ugo- tavlja dosežen dohodek ter izračuna maso OD za podjetje kot celoto. Glede na pozno ugotavljanje višine dohodka za pretekli mesec, se pri ugotavljanju višine dohodka uporablja že uveljavljena metoda prognoziranja, s korekcijo v naslednjem mesecu. Iz ugotovljene mase dohodka podjetja se najprej pokrijejo vsi OD, ki se izplačujejo iz skupnega sklada OD. 5. Ostanek mase OD se deli na posamezne proizvodne enote na osnovi mesečno ugotovljenih rezultatov dela, ki se merijo: a) z vrednostjo gotovih izdelkov, predanih v skladišče gotovih izdelkov po planskih cenah; b) z vrednostjo polizdelkov predanih v skladišče polizdelkov po planskih cenah; c) z vrednostjo medobratnih uslug; d) s prodajno vrednostjo zunanjih uslug ter se ovrednotijo s ceniko-m, ki je izračunan tako kot je navedeno v 3. točki. 6. Razlike med režijskimi in proizvodnimi plačami v obračunu ne sme biti ter se zato režijske plače izvajajo iz povprečja proizvodnje. V skladu s tem se v režijskih enotah ugotavlja mesečna masa OD na osnovi rezultatov dela proizvodnih enot in sicer tako, da se sešteje vrednost proizvodnje vseh proizvodnih enot in ovrednoti s cenikom iz 3. točke. 7. Iz tako ugotovljene mase OD posameznih enot se najprej izloči 3 % za posebno stimulacijo, ki se za pokazane individualne uspehe na posameznih delovnih mestih v teku meseca deli po vodstveni listi, začenši od glavnega direktorja, preko direktorjev sektorjev, vodij obratov,-vodij služb, vodij delavnic in oddelkov, do delovodij. 8. Če po odbitku odstotka za individualno stimulacijo obračun posameznih EE pokaže, da OD presegajo 100 %, se obvezno izdvaja v poseben rezervni sklad EE določen odstotek za kritje OD v mesecih, ko se ne doseže obračunska osnova. Do 5 % Pre~ sežka se izdvaja 25 % tega presežka, pri preseganju nad 5 % pa se izdvaja 50 % presežka. Enote imajo pravico razdelitve te rezerve, kadar OD padejo izpod obračunske osnove. Pri izračunu se upošteva število delovnih dni v mesecu. V primeru gibanja OD v daljšem časovnem obdobju iznad osnove, se ustvarjena razlika lahko razdeli konec leta. 9. Ostanek mase OD enote predstavlja višino OD, ki se deli na posamezne delavce enote. Ta ostanek se deli na posamezne delavce enote na osnovi doseženih točk, ki j ih vsak mesec predloži EE za obračun dohodka. Iz seštevka teh točk se izračuna v odnosu na razpoložljiva sredstva vrednost točke vsake EE v do-tičnem mesecu. 10. Dosedanja analitična ocena delovnih mest predstavlja osnovo za določitev števila točk posameznih delovnih enot. Tako se tudi izrazi v točkah cenik del za posamezne delovne operacije, ki §e izkazujejo le s številom točk. Delovno mesto, ki ni normirano, temveč se obračunava z urno postavko, se tudi preračuna na točke. Te točke se ugotovijo tako, da se obračunska osnova izrazi v točkah, pred tem pa korigira za 'povprečno preseganje obračunskih postavk, ki znaža % za bazno obdobje tj. leto 1967. 11. V številu točk posameznega delovnega mesta so zajeti vsakodnevni polurni odmor, hranarina do 30 dni ter izredni plačan dopust, ki bremeni EE. 12. Za nadure ostane vrednost točke ista kot za redne ure s tem, da se število točk poveča za 50 %. V kolikor se nadure plačujejo iz skupnega sklada za proizvodnjo, se 100 % točk krije iz sklada OD EE, 50 % pa bremeni skupni sklad. Pri režijskih delih nadure bremenijo 150 % skupni sklad, pri tem pa se nadure odobravajo samo za posebne naloge (inventura, osvajanje novih izdelkov, delo v komisijah, nepredvideni remonti in havari-je in- podobno) ter jih lahko odobri samo po vodstveni liniji določena oseba, drugih nadur pa ni. Za posebne primere bolezenskih izostankov, kjer je potrebno izvrševati naloge, pri katerih so roki točno postavljeni, se nadure plačajo iz skupnega sklada. 13. Dodatek za nočno delo se v celoti krije iz skupnega sklada. 14. Redni letni dopust, plačani prazniki in javne funkcije se krijejo iz skupnega sklada. Baza za obračun je obračunska osnova, povečana za določen odstotek preseganja, ki se določi z družbenim planom, je pa za celotno podjetje enotna ter se med letom ne spreminja. 15. Premija za kvaliteto se mora obračunavati po dosedanjih kriterijih s tem, da se iz- članov ZK v naši delovni organizaciji do tez za izdelavo novega Pravilnika o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Komisjia za družbeno-eko-nomska vprašanja ZKS našega podjetja se je odločila, da izoblikuje stališča do tez za izdelavo novega pravilnika o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v našem podjetju. Te teze je izdelala posebna komisija, ki jo je začetkom letošnjega leta imenoval upravni odbor podjetja. Izdelavo teh stališč je komisija za družbeno-ekonomska vpra- plačuje iz sklada skupne porabe. Prav tako ostanejo v veljavi sedanja merila glede pena-lov za slabo kvaliteto s tem, da se ta sredstva odbijajo od mase OD posamezne enote, vendar se ta odbitek izvrši pred ugotavljanjem vrednosti točke. Prav tako se mora režijski enoti priznavati premije oziroma odbijati pena-le, če kvaliteta odstopa od predpisanih norm. Konkretna višina premij oziroma penalov se ugotovi v relativnem odnosu na izplačane premije oziroma penale proizvodnih enot (ponderirano povprečje). 16. Spremembe stanja zaposlenih se tekom koledarskega leta v cenikih praviloma ne upoštevajo, razen če se stanje spremeni za najmanj 2 % in če novo zaposleni ne povečajo na ustrezen način vrednost proizvodnje. 17. Kot delovna mesta, katerih delo je normirano, se lahko smatrajo samo tista, na katerih se opravljajo operacije, katere je možno neposredno izmeriti. Vsa ostala delovna mesta se smatrajo kot režijska (tudi sku-pinovodje, delovodje, smeno-vodje in mojstri). 18. Vodje enot in obratov se obračunsko vodijo v ekonomski enoti, kjer so zaposleni ter z njo delijo uspeh. 19. V posameznih EE je potrebno število norm skrčiti, ker bi se le-te mogle zadržati samo na ključnih mestih, ki neposredno vplivajo na proizvodnost dela. Člani komisije smatrajo, da bi se predloženi način delitve OD lahko uveljavil šele po pripravi konkretnega preizkusnega obračuna za vse predložene EE. V kolikor bi se pri tem pokazalo, da so planske cene v velikem razkoraku s sedanjim cenikom posameznih artiklov, bi se odločilo o principu cenika. Člani komisije predlagajo, da bi strokovne službe morale obdelati predložene teze ter postaviti konkretna merila in obračun. Predsednik komisije Marjan Pilih sanja naslonila na proučitev samih tez in na rezultate razprave razširjene seje sekretariata z dne 8. 2. 1968 ter poznavanja prakse s tega področja v našem podjetju. Seveda moramo takoj opozoriti, da člani komisije za družbeno-ekonomska vprašanja ZKS niso kvalificirani strokovnjaki za področje delitve. Vendar smatramo, da člani ZK ne moremo imeti pasiven odnos do tako važnih vprašanj, pač nasprotno moramo imeti vsaj načelno jasna stališča. (Nadaljevanje na 11. strani) Komisija za družbenoekonomska vprašanja OZKS - EMO — Celje posreduje članom kolektiva STALlSCA (Nadaljevanje z 10. strani) Stališča komsiije za družbenoekonomska vprašanja do omenjenih tez so naslednja in jih kot takšna posreduje tudi kolektivu v razpravo. Ta stališča so vsi trije oddelki OZK v našem podjetju že sprejeli. 1. Delitev dohodka in osebnih dohodkov predstavlja tako v teoriji še bolj pa v praksi zelo zapleten problem. Praksa stalnih sprememb, dopolnitev in korektur naših pravilnikov s tega področja najbolje potrjuje to trditev. Stalna angažiranost strokovnih služb, komisij, vodstvenih in samoupravnih organov na vprašanjih delitve postavlja v ozadje reševanje najvažnejšega problema t. j. ustvarjanja sredstev za delitev. Namreč komisija smatra, da je delitev problem takrat, ko ni sredstev ali jih je manj za delitev. Nasprotno. Delitev je manj problematična, če je več sredstev na razpolago za delitev. Zato komisija smatra, da moramo težo vseh naših materialnih in subjektivnih prizadevanj v bodoče usmeriti najprej na področje ustvarjanja sredstev za delitev. Istočasno pa nam mora biti jasno, da absolutne pravičnosti v delitvi ni in jo bo tudi nemogoče doseči. 2. Zaradi vsega tega komisija smatra, da reševanje tako zapletenih problemov, kot je delitev, ne more biti stvar raznih občasnih komisij, sestavljenih od članov kolektiva, katerim področje delitve ni niti v zvezi z njihovim delokrogom. Delo pri reševanju problemov delitve mora biti strokovno, študijsko in sistematično ter stvar strokovne službe. O predlogih strokovnih služb naj. razpravljajo politične organizacije in samoupravni organi, odločajo pa naj samoupravni organi. 3. Če izrazimo globalne pozitivne težnje in cilje kakšen pravilnik o delitvi želimo imeti, potem bi lahko rekli, da bi pravilnik o delitvi dohodka moral biti takšen: a) da bi bil veljaven za nekoliko daljši čas, kar bi omogočilo pravilno preusmeritev vseh stalnih diskusij in razprav o delitvi na vprašanja proizvodnje, nabave, prodaje, regeneracije, modernizacije in razširitve podjetja, kar bi pravzaprav moralo biti osrednja naša skrb; b) da je pravilnik o delitvi čimbolj preprost in enostaven ter si delavec vsaj v glavnem lahko sam izračuna svoj zaslužek; c) da je pravilnik o delitvi dohodka oz. osebnega dohodka takšen, da zagotavlja pravičnost o delitvi med enotami in posamezniki. Ker pa absolutne pravičnosti ni, se moramo boriti za takšen pravilnik, ki bo pač zagotavljal čimvečjo pravičnost pri delitvi dohodka in osebnega do- hodka in se bo po realnih možnostih približeval temu cilju. 4. Če iz teh izhodišč ocenjujemo teze, potem se ne moremo strinjati najprej s tem, da teze predvidevajo izdelavo sistema nagrajevanja samo za leto 1968. Pri tem — naj takoj omenimo — pa je en del leta 1968 že mimo. Poleg tega pa bo komisija potrebovala še določen čas, da izdela kompleten sistem nagrajevanja na kar bo potem še razprava, osvojitev oz. sprejem po samoupravnih organih ter uveljavljanje tega v prakso in verjetno tudi morebitne naknadne spremembe, dopolnitve in korekture. To z drugimi besedami pomeni, da se bomo tudi v letošnjem letu še naprej ukvarjali v glavnem z vprašanji delitve, čeprav reforma vse bolj zaostruje pogoje gospodarjenja in bi se morali več angažirati na vprašanjih pogojev gospodarjenja. 5. Drugo, s čemer se komisija ne more strinjati, je to, da teze predvidevajo spremembo dosedanjega načina nagrajevanja, v osnovi. Znanstveno pa je nevzdržno zamenjavati obstoječi sistem delitve z novim, če ni opravljena niti analiza sedanjega sistema in ugotovljeno kaj v sedanjem sistemu ni v redu in ali ga je potrebno v celoti menjati, kot je predvideno v tezah ali pa ga je bolje korigirati ter naprej negovati. Komisija smatra, da je sistem, ki v praksi ni pokazal bistvenih slabosti potrebno razvijati, dopolnjevati in korigirati ter negovati, ne ga pa postavljati na glavo in zamenjevati v celoti z novim, ki ni preizkušen v praksi in pri katerem so že vnaprej vidne bistvene slabosti v. odnosu na sistem kakršnega si želimo imeti, kot smo navedli v prednjem. 6. Zelo zanimivo je, zakaj je sploh prišlo do ideje o spremembi dosedanjega sistema delitve. Zakaj je bila postavljena komisija za izdelavo novega sistema nagrajevanja? Danes nihče ne ve, kateri način izračuna OD naj velja sedaj, za tiste enote, ki so plačane na osnovi realizacije in dohodka. Gre namreč za predlog; ki se že izvaja, naj bi te enote na obračunsko postavko dobile povprečno 59 % gibljivega dela, v odvisnosti od letnega plana realizacije in dohodka, s tem da se mesečna izplačila uravnavajo v odnosu na povprečna preseganja obračunskih osnov v proizvodnji. Takoj naj pripomnimo, da tudi če bi bila proizvodnja enaka realizaciji, nastajajo težave, ker ti dve fazi poslovnega procesa nista vskla-jeni. Originalna slabost tega predloga se je odrazila pri obračunu za januar 1968 in v diskusijah med člani kolektiva v zvezi s tem. Prvi del predloga sicer predstavlja korak naprej, vendar to ne more biti dokončna rešitev, čeprav v bistvu ne odprav- lja sezonskih nihanj realizacije in dohodka. Po drugem delu predloga pa bi ves kolektiv dobival osebne dohodke brez obzira, če bo blago prodano ali ne, če bi bile enote, ki so sedaj vezane na realizacijo in dohodek vezane pri mesečnih izplačilih na povprečno preseganje obračunskih osnov v proizvodnji. Po dosedanjem sistemu je vsaj en del kolektiva stimuliran, da se blago tudi proda in da nosi tržni liziko. Ce pa bi bilo potrebno vezati ves kolektiv na enak procent preseganja obračunskih osnov (z motivacijo, da ni odstopanja med proizvodnimi in režijskimi enotami v preseganju osnov) potem je to znanstveno in utemeljeno vezati edino na prodajo in dohodek. Toda pri tem bi bili najbolj prizadeti delavci z najnižjimi osebnimi dohodki, ki ne bi mogli vzdržati močnih nihanj tržišča. 7. Komisija se ne more izogniti vtisu, da je prišlo do zahteve po radikalni spremembi dosedanjega sistema samo na osnovi visokega preseganja obračunskih osnov v teh enotah v posa-cembru lanskega leta v enotah, ki so vezane na dohodek in realizacijo. Toda avtorji teh zahtev po spremembi dosedanjega si-setma delitve se niso niti hoteli ozreti na preseganja obračunskih osnov v teh enotahv posameznih mesecih niti na povprečno letno preseganje osnov po enotah v lanskem letu. Razmerja med povprečnimi letnimi preseganji obračunskih osnov med enotami niso problematična, vsaj ne glede povprečnega preseganja obračunskih osnov v enotah vezanih na realizacijo in dohodek. Obstojajo pa nekoliko previsoka preseganja obračunskih osnov v skladišču, tehnični kontroli, pocinkovalnici (delno zaradi nizkih osnov) ter zaostajanja v preseganju teh osnov v izdelovalni« kotlov, radiatorjev in obratu VII ter v orodjarni. Toda to ni bil, niti je razlog za spremembo celotnega sistema delitve iz osnove. 8. Če pogledamo navedene teze — te poleg omenjenih slabosti vsebujejo nekatera vprašanja, ki jih je potrebno temeljito proučiti. Predlagana združitev emajlirnice, surovinskega oddelka, dekor oddelka in pocinkovalnice v samo eno ekonomsko enoto bi morala biti vsekakor natančneje utemeljena z ekonomskega, funkcionalnega, organizacijskega in samoupravnega stališča. Poenostavitev obračuna ne sme biti vselej razlog za združevanje ali razdruževanje enot pač pa zgoraj navedeni kriteriji. 9. Posebno spremembo od dosedanjega sistema obračunavanja dohodka in osebnih dohodkov predstavljajo točke, čigava vrednost je spremenljiva iz meseca v mesec s tem, da je vred- nost točke znana šele 20. v mesecu za pretekli mesec. To pomeni, da bi dinarski cenik del zamenjali s točkovnim, pri čemer pa bi bila vrednost točke znana precej pozno in delaveo ne bi mogel sproti spremljati svojega zaslužka. Poleg te slabosti ima točkovni sistem manjšo praktično vrednost v podjetjih, kot je naše, ki ima zelo pester asortiman in veliko število operacij. 10. Maso OD za proizvodne enote naj bi ne merili s cenikom na vrednost predanega obsega proizvodnje v skladišče, po planskih cenah, ampak tako, kot do-sedaj s cenikom del, ker se asortiman stalno menja in obseg dela ni proporcionalen obsegu vrednosti proizvodnje. V proizvodnji bi pritiskali na večjo vrednost in bi nastal problem izpolnjevanja plana po asorti-manu. 11. Kar zadeva predlog komisije« a Je izdelala teze za sestavo novega sistema nagrajevanja, ko predlaga formiranje 3 odstotnega sklada iz mase OD za individualno' stimulacijo, komisija za družbeno-ekonomska vprašanja OZKS-EMO smatra, da je ta predlog potrebno temeljito proučiti preden se bomo odločiti zamnj, meni pa, da je potrebna v pogledu individualne stimulacije pri nas narediti korak naprej iz slepe ulice. Za takšno nagrajevanje morajo pa biti izoblikovani objektivni kriteriji. 12. V našem podjetju že dalj časa velja tako v javnih, kot tudi v zakulisnih razpravah delitev kolektiva na proizvodnjo iti režijo, pri čemer se kot režijski delavci smatrajo samo zaposleni, v zgradbi upravnega poslopja, kar v precejšnji meri botruje slabim odnosom v podjetju. Zaradi tega smatra komisija za družbeno-ekonomska vprašanja OZKS - EMO, da je umesten predlog komisije za izdelavo tea novega sistema nagrajevanja, da se za režijske delavce oziroma za režijska delovna mesta, smatrajo tista, katerih delo ni možno neposredno izmeriti niti normirati. In končno ali režija res ni potrebna? Takšna delitev kolektiva je nevzdržna, družbeno in ekonomsko' škodljiva ter nikamor ne vodi. Moramo se izogibati posploševanju. Ne smemo precenjevati niti podcenjevati nobenega dela, pač pa se moramo vse bolj meniti, kdo'opravlja svoje delo in kdo ne. ter kdo ga je sposoben opravljati in kdo ne. Ločitev kolektiva na režijo in proizvodnjo, oziroma v tem smislu na produktivne in neproduktivne, je znak neznanja, kajti podjetje ne sme imeti zaposlenih, ki ne opravljajo koristnega dela. Nikakor pa nam ne more biti cilj, da imamo veliko fizičnega dela. Toda, če ga hočemo imeti manj in istočasno dobre osebne dohodke, morajo ob- 12 (Nadaljevanje z 11. strani) stojati službe, ki bodo skrbele za to (nabava, prodaja, organizacija, planiranje, razvoj, tehnologija, računovodstvo, kadrovska služba in ostale). 13. Po predlogu tez bi torej bil ves kolektiv nagrajevan v odvisnosti od gibanj v proizvodnji neodvisno od tega ali je blago prodano ali ne. Po dosedanjem sistemu za katerega komisija za družbeno-ekonomska vprašanja predlaga, naj bi še naprej ostal v veljavi vendar z nekaterimi korekturami, pa vsaj del kolektiva nosi riziko prodaje in dohodka ter so njihovi osebni dohodki odvisni in vezani na to. Komisija tudi smatra, da bi bilo potrebno detajlneje proučiti umestnost nagrajevanja vodilnih v proizvodnji v odvisnosti od rezultatov proizvodnje 'ali pa bi jih kazalo nagrajevati v odvisnosti od realizacije, ker bi si v tem primeru prizadevali ne le za obseg proizvodnje, ampak tudi za asortiman, ki ga , tržišče potrebuje; ostale enote pa na realizacijo in dohodek. Komisija smatra, da proizvodnja ne bi smela biti odvisna od realizacije in dohodka, ker ne bi prenesla močnih tržnih nihanj, razen če bi uporabili izravnalni faktor, kar pa ni stimulativno. Na drugi strani pa ne smemo vsega podjetja vezati samo na proizvodnjo, ker v tem primeru ne bo nikogar, ki bi bil stimuliran, da bo blago tudi prodano, kar je v končnem naš cilj, saj izdelano pa neprodano blago ne pomeni veliko. 14. Komisija predlaga, da se dosedanji sistem delitve zadrži v veljavi, vendar ga je treba korigirati, dopolniti in negovati. Komisija smatra, da bi bilo treba proučiti možnost in umestnost skrčitve analitičnih grup od sedanjih 36 na manjše število, kar bi olajšalo pogoje pri internih premestitvah. 15. Komisija za družbeno-ekonomska vprašanja smatra, da bi bilo umestno zadržati dosedanji sistem, po katerem je proizvodnja vezana na tisto, kar ustvari, ostale enote pa na realizacijo in dohodek. Upoštevajoč ta osnovna izhodišča“bi bilo sistem delitve potrebno urediti tako, da: a) najprej stabiliziramo bazne osebne dohodke oz. osebne dohodke iz naslova obračunskih osnov t. j. da ustavimo stalne spremembe obračunskih osnov po analitični oceni; b) pri mesečnih izplačilih na obračunsko osnovo dodamo takšno stopnjo gibljivega dela, ki bi bila nekoliko nižja od letnega pričakovanega povprečja in ne bi stalno ogrožali dosege potrebnih skladov. Ostali del gibljivega dela pa bi v odvisnosti od rezultatov poslovanja poračunali kot osebni dohodek četrtletno, polletno ali letno. S tem bi se izognili stalnemu strahu, da ne bomo ustvhrili niti toliko skladov, kolikor jih potrebujemo vsaj za. kritje obveznosti. Izognili pa bi se. tudi vsakomesečnim razpravam samo o delitvi osebnih dohodkov in bi se laže bolj posvetili vprašanju ustvarjanja sredstev za delitev. Seveda tudi ta sistem ni brez napak. Toda sistem, ki je brez napak, je tisti, ki si ga lahko samo želimo. S predlogom zgornjih stališč komisija za družbeno-ekonomska vprašanja ne želi biti absolutni razsodnik, kaj je v sedanjem sistemu delitve dobro in kaj slabo, niti je zato dovolj kvalificirana, ker je že delitev sama po sebi zelo delikaten in zapleten problem. Namen komisije je bil, da z zgornjimi stališči da osnovo za izoblikovanje jasnih stališč do teh vprašanj na širokem področju javne razprave med člani ZK v našem podjetju ter da se kot komunisti dogovorimo kakšen sistem delitve želimo imeti, kakor tudi, da preprečimo prakso nenehnih sprememb v sistemu delitve na bazi posameznih zahtev in ne dovolj pripravljenih osnov za spremembe ter da usmerimo naše sile k reševanju problemov, ki je predpogoj za delitev to pa so pogoji gospodarjenja, razvoj podjetja, regeneracija, modernizacija itd. Ko slabo zaslužimo' v celoti, ni kriv pravilnik, ravno tako kot pravimo, da je pravilnik dober, če dobro zaslužimo. Komisija za družbenoekonomska, vprašanja OZK-EMO-Celje « Delavski svet podjetja je t na svoji 12. redni seji 12. 1 aprila s tajnim glasovanjem | sklenil potrditi predlog | komisije za ugotavljanje ♦ kršitev delovnih dolžnosti ♦ podjetja za izključitev ♦ Kroflič Vlada, vodje delav- f niče v Kruševcu iz delovne | skupnosti. Vlado Kroflič je j izključen iz delovne skup- f nosti našega podjetja. Čla- Z nom delavskega sveta je I komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti posredovala obširno gradivo. Rezultat tajnega glasovanja: glasovalo je 68 članov delavskega sveta. Za izključitev je glasovalo 48 članov. Proti izključitvi je glasovalo 18 članov. Vzdržala sta se 2 člana delavskega sveta. J. K. Smaj/iheC’ OSVOJENI INTERNI STAN 1. STANDARDI ZA EMAJLIRANO POSODO DARDI Artikel 518 Irigator Artikel 522 Bolniška nočna posoda ES 8. 05. 18 s pokrovom ES 8. 05. 22 Artikel 523 Bolniška nočna posoda ovalna ES 8. 05. 23 Artikel 605 Straniščni splakovalnik ES 8. 06. 05 2. STANDARDI ZA SUROVO POSODO Pokrov ES 7. 13. 39 Pokrov ES 7. 13. 40 Bolniška nočna posoda — spodnji del ES 7. 16. 02 Bolniška nočna posoda ES 7. 16. 03 Irigator ES 7. 16. 46 Bolniška nočna posoda ES 7. 16. 48 Bolniška nočna posoda ES 7. 16. 49 Straniščni splakovalnik ES 7. 16. 80 Plašč ES 7. 23. 11 Sprednji del splakovalnika ES 7. 23. 23 Zadnji del splakovalnika ES 7. 23. 24 Dno ES 7. 33. 02 Dno ES 7. 33. 09 3. STANDARDI ZA ELEMENTE POSODE Ročaj ES 7. 41. 72 Ročaj ES 7. 41. 73 Uho ES 7. 61. 15 Okvir ES 7. 67. 07 Okvir ES 7. 67. 08 Cevka ES 7. 71. 05 NOVO V STANDARDOTEKI Kremenov pesek za fino keramiko: Klasifikacija in tehnični pogoji — JUS B. B5. 030 Jemanje in obdelava vzorcev. Metode preiskovanja — • JUS B. B8.030 Glinene: klasifikacija in tehnični pogoji — JUS B. F2. 030 Glinene: metode preiskovanj — JUS B. F8. 050 Premazno sredstvo z železnim oksidom Ikritni premaz za železniška vozila — JUS C. T7. 341 Premazno sredstvo s titanovim dioksidom. I. kritni premaz — JUS C. T7 342 Premazno sredstvo z železovim oksidom. I. kritni premaz za stabilne železne konstrukcije — JUS C. T7. 343 Premazno sredstvo, oljno z železovim oksidom. I. kritni premaz — JUS C. T7. 344 Premazno sredstvo, belo, mešano, I. kritni premaz za železniška vozila — JUS C. T7. 351 Premazno sredstvo z bitumenom. I. kritni premaz — JUS C. T7. 361 Premazno sredstvo s titanovim dioksidom. II. kritni premaz — JUS C. T7. 371 Premazno sredstvo z železovim oksidom. II. kritni premaz — JUS C. T7. 372 Premazno sredstvo z aluminijevo pasto. II. kritni premaz — JUS C. T7. 373 Premazno sredstvo, oljno, z železovim oksidom. II. kritni premaz — JUS C. T7. 374 Premazno sredstvo z bitumenom.- II. kritni premaz — JUS C. T7. 375 Kalcijev cianamid, v prahu — JUS H. B4. 030 OB SVETOVNEM DN ----------13 EVUZDBAVJA 7. april je vsako leto po vsem svetu posvečen razmišljanju o zdravju; o zdravju posameznega človeka kot o zdravstveni problematiki vsega človeštva. Svetovna zdravstvena organizacija je za letošnji 7. april postavila geslo: ZDRAVJE V SVETU JUTRIŠNJEGA DNE - in znotraj tega širokega gesla izbrala posebno temo: BOLEZNI SRCA IN OŽILJA. S tem odpira razpravljanje in vsesplošen vpogled v trenutno najpomembnejše področje obolevanja civiliziranega človeka, v bolezensko področje, ki že danes daleč prednjači v vzrokih smrti; v onesposabljanju za delo, v pogostosti obolevanj ter invalidnosti pa prav tako zaseda izredno visoko mesto. Naša dolžnost je, da v splošni zdravstveni prosveti vse več govorimo o teh obolenjih, o neposrednih in posrednih vzrokih, ki vodijo do okvare srca in ožilja. Potrebno je, poučiti se in poznati nevarnosti, ki dandanes zlasti ogrožajo zdravje, skratka, vsakdo mora v lastnem interesu dodobra vedeti za skritega sovražnika, ki mu tiho pa vztrajno izpodkopuje trdnost enega najpomembnejših sistemov človeškega telesa, to je sistem krvnega obtoka. Želimo z nekaj članki v našem tovarniškem glasilu pregledno in jasno razgrniti vse tiste činitelje sodobnega življenja, ki neposredno pa tudi posredno vodijo do omenjenih okvar in obolenj. Za boljše razumevanje pomena postavljene teme pa je prav, če se v uvodu seznanimo z zdravstveno situacijo v naši domovini Sloveniji in to s trenutno in ono v komaj pretekli dobi, ki še zlasti značilno pokaže, kako so posamezne bolezni ogrožale našega človeka in kako ogromen napredek je dosegla naša družba v tem kratkem času po vojni v zdravstveni zaščiti prebivalstva. Pri tem se bomo poslužili statističnih podatkov, ki nam jih nudi Republiški zavod za zdravstveno varstvo, in zlasti nakazali tiste činitelje, ki bistveno pogojujejo današnjo socialno-zdrav-stveno situacijo prebivalstva Slovenije. To je potrebno, da na osnovi teh podatkov dobimo ustrezno opravičilo za razpravljanje o naši temi — bolezni srca in ožilja — ter mesto teh obolenj v trenutni obolevnosti naših ljudi. Podatki za dobrih 70 let nazaj nam nudijo izredno razgibano podobo biološke situacije prebivalstva Slovenije. SPLOŠNA SMRTNOST je bila konec prejšnjega stoletja na področju Slovenije še 30 na 1000 prebivalcev, pred drugo svetovno vojno 14, danes pa znaša 8—9 na 1000 prebivalcev. Tolikšen padec smrt- nosti je posledica izrednega napredka medicinske znanosti kakor tudi socialnega zdravstva in skrbstva ter • naglega razmaha gospodarskega in življenjskega standarda. Odstotek UMRLIH DOJENČKOV je zelo občutljiv pokazatelj uspešnosti zdravstvenega varstva matere in otroka, splošne kulturne ravni in življenjskega standarda sredine, v kateri do-rašča dojenček. Smrtnost dojenčkov v Sloveniji je bila še po prvi svetovni vojni med najvišjimi v vsej Evropi — saj je znašala 16 umrlih dojenčkov na 100 živorojenih, tik pred drugo svetovno vojno je ta odstotek znašal 10, danes pa 2,5 %. Prav gotovo tako občuten padec umrljivosti dojenčkov pomembno vpliva na strukturo skupne umrljivosti prebivalstva in tudi na strukturo vzrokov smrti. STARANJE PREBIVALSTVA je pokazatelj povprečne starosti umrlih (leta 1950 je bila ta starost pri moških 50,8 let, pri ženskah 57,1, leta 1964 pa že pri moških 60 let, pri ženskah pa 66,4), zatem pokazatelj odstotka umrlih, starih 50 in več let (pred prvo svetovno vojno je znašal ta odstotek za Slovenijo 26 %, leta 1950-52 63 %, leta 1963-65 pa že 79 % vseh umrlih). Prav tako nam pokaže odstotek živih prebivalcev, starih nad 60 let: leta 1948 je bilo takih 10,8 %, leta 1961 pa že 12,4 %. Takšen porast starostne strukture prebivalstva, pogojen po dvigu povprečne starosti umrlih, prav gotovo igra v strukturi obolevnosti še živečih določeno vlogo. Zmanjševanje smrtnosti — in to v največji meri otrok in mladega prebivalstva — privede do porasta prebivalstva v vseh starostnih skupinah. V prihodnje se lahko dinamika v staranju prebivalstva še poveča, če nam bo uspelo z ustreznimi preventivnimi ukrepi in uspešnejšimi zdravili preprečevati in zdraviti kronična obolenja (srca in ožilja, dihalnih organov, rakastih obolenj itd.). Izredno pomemben činitelj v obolevanju je selitev prebivalstva. Vsako močnejše preseljevanje, bodisi z dežele v mesta trajno ali le sezonsko, ali tudi vsakdanje odnosno tedensko odhajanje na delovno mesto v drugem kraju, izven stalnega prebivališča, ob neurejenem prevozu in življenjskih razmerah, vse to je vzrok, da je taka skupina prebivalstva bolj zdravstveno ogrožena in za obolevanja do-vzetnejša._ Premiki biološke dinamike in socialne strukture, vpliv spremenjenega okolja s pojavom zmerom večjega števila činiteljev, ki bolezensko vplivajo na zdravje prebivalstva ob istočasni rasti življenjskega stan- darda in naglem porastu kvalitete in obsega zdravstvenega varstva — vse to je povzročilo odločilne spremembe v strukturi obolevanja prebivalstva, še zlasti pogojuje odločen porast obolevnosti srca in ožilja. Za ilustracijo spredaj povedanega, naj služi kratek prikaz vzrokov smrti na področju Slovenije v razdobju 1880—1964 na 100.000 prebivalcev na leto: Vzrok smrti Leto (najpogosteje) 1880 1964 Tuberkuloza 444 20 Nalezljive bolezni 470 4 Bolezni srca in ožilja Nasilne smrti (umori, 80 264 poškodbe, samomori) Duševne in živčne 45 81 bolezni 24 129 Umrljivost dojenčkov 450 28 Bolezni dihal 201 121 Rakasta obolenja 29 150 Opozarjam na številke o obolenjih srca in ožilja. Številčno zmanjšanje obolenj in preprečitev številnih epidemij nalezljivih bolezni, tako pogostnih v preteklosti, zmanjšanje števila umrlih, posebno otrok in mladih oseb, podaljšanje življenjske dobe, vedno večji obseg in kvaliteta zdravstvenega varstva, vse to je silovito zmanjšalo pojav bolezni akutnega značaja. Zaradi znatnih življenjskih sprememb, ki jih prinaša današnji nagli razvoj, se vedno bolj pojavljajo pogoji za nastajanje in večjo razprostranostjo kroničnih stanj in bolezni, ki so čedalje vodilriejše na seznamu obolevnosti in smrtnosti pri nas, to predvsem bolezni srca in ožilja, rakasta obolenja in živčne ter duševne bolezni. S prikazanimi podatki smo želeli le v grobem dokumentirati in nakazati dinamiko socialno-zdravstvene situacije prebivalstva Slovenije v komaj pretekli dobi in dobiti opravičilo, zakaj v današnjem času ravno boleznim srca in ožilja posvečati tako pozornost. Nadrobneje o teh obolenjih pa v prihodnje. Dr. Jože fcakš ZVEDELI SMO... - ZVEDELI SMO... - ZVEDELI SMO... - Z Belgija se boji italijanskega uvoza . Bruxelles, 2. aprila. Za Francijo je sedaj še Belgija zaprosila pri komisiji evropskih združenj, da ji odobri zaščitne ukrepe proti uvozu cenenih italijanskih gospodinjskih naprav. Francoske zahteve za zaščito tržižča pred uvozom hladilnikov in pralnih strojev komisija doslej še ni odobrila. V belgijskem primeru gre sedaj za plinske štedilnike. Belgijska vlada ugotavlja, da je narastla poraba od 1964. do 1967. leta od 202.800 na 266.600 kosov, proizvodnja pa je padla od 137.900 na 77.150 enot. V tem času je narastel uvoz iz Italije od 42.700 na 107.700 naprav. Trgovina nudi italijanske plinske štedilnike po ceni, ki dosega 65 odstotka ustreznega belgijskega izdelka. Zato zahteva belgijska vlada od komisije, da s preiskavo ugotovi italijanske dotacije in pogoje nagrajevanja delavcev te industrijske mreže, ker obstoja sum na anomalne pogoje poslovnega uveljavljanja z enostranskim podpiranjem produkcije v Italiji. Na osnovi tega očitka odgovarjajo Italijani po svoji strani, da bi bilo pač bolj smotrno, če bi Belgijci raziskali svoj način prodaje in stanje med nabavno in prodajno ceno, kar bi jim omogočilo, da zlahka raztolmačijo razlike v ceni. Uporaba nafte in plina hitro raste v energetski bilanci ZDA. Leta 1967 je bil delež nafte že 42,8%, plina pa 31,2 %. Celotna poraba energije za ZDA se je lani povečala za 4,1 f/0 in je dosegla skoraj 15 bi-lijard kcal. Uvoz nafte je bil 65 milijonov ton, domača proizvodnja pa 433 milijonov ton. Proizvodnja plina se je prav tako povečala za 6,9,% in je dosegla 521 milijard ms. ELEKTRIČNI PISALNI STROJI PREHITEVAJO MEHANIČNE Električni pisalni stroji postajajo vse pomebnejši. Svetovna produkcija (brez vzhodnih držav) pisalnih strojev je lani narasla za 6 odstotkov oziroma na 6,7 milijonov enot, pri tem pa gre prirastek predvsem na račun električnih modelov. Tržišče proizvodnje je v ZDA, kjer že zahtevajo v nekaterih šolah s pisalnim strojem izpisane domače naloge. Kakor navajajo v podjetju Olympia Werke iz Wil-helmshovena, se je pri standardnih pisarniških strojih poyecal delež električnih modelov od 47 na 51 %; S tem so torej že prehiteli mehanične. V svetovni proizvodnji vseh razredov pisalnih strojev (standardni pisarniški stroji; mali in ploščati pisalni stroji) so bili udeleženi električni modeli z 22 odstotkj.' POMLAD OKOLI STOLPNICE Neposredno okolje stolpnice na Mariborski cesti, ki je do nedavnega bilo zapuščeno in v stanju brez primera, dobiva v zadnjem času vse prijetnejši videz in videti je, da je urejevanje neposrednega okolja sistematično in organizirano. Vse to pa ni golo naključje, temveč odraz želja stanovalcev izrečenih na letošnjem zboru stanovalcev kakor tudi konkretnega akcijskega programa, ki ga je pripravil novoizvoljeni hišni svet. Hišni svet je pripravil okvirni celoletni program in v sklopu tega tudi konkretni podrobni program do 1. maja z namenom, urediti v okviru možnosti neposredno okolje stolpnice za delavski praznik. skih del, ki jih je še opraviti. Za malčke želijo stanovalci urediti zapadno od stolpnice peskovnik in ob njem dve klopi za mamice. Program to do praznika »1. maj« predvideva in računajoč z elanom, ki ga imajo prostovoljci, je zatrdno računati tudi z realizacijo. Za primer slabega vremena so si stanovalci uredili in opremili enega skupnih prostorov v prijetno sobo, kjer se bo odvijalo družabno življenje. Dolgujejo še položitev parketa, ki pa je naročen in je upati, da bo tudi delo, ki ga ni možno opraviti s prostovoljnim delom, do postavljenega roka opravljeno. V tem vsesplošnem vrvežu prostovoljnega dela okoli stolp- i-i ' Okoli stolpnice je sedaj prav prijetno Vredno je omeniti, da po tem programu urejujejo okolje s prostovoljnim delom stanovalci, ki se v večini ne odrekajo pozivu hišnega sveta k akciji, čeprav je nekaj tudi takih, ki so za pozive k akciji gluhi. Kljub temu pa je nekaj dni pred prazniki pretežna večina programa že realizirana. Stanovalci v prostem času že lahko počivajo na postavljenih klopeh med gredami in komaj čakajo, da ozelenijo mlade vsajene akacije, ki bodo dale prijetno senco. Dostop motornih vozil do stolpnice je zaradi poravnanih in posipanih dovoznih poti primernejši, vendar še ne povsem ustrezen. Za parkiranje motornih vozil je že urejeno, saj sta ob dovoznih poteh urejena dva parkirna prostora. Tako je za kotalkanje prost asfalt ob stolpnici, zlasti še, ker je za vse, ki želijo razvedrila z žogo urejeno tudi igrišče, ki mu manjkajo samo še vratnice, ki bodo v naslednjih dneh postavljene obenem z delom zemelj- nice v popoldanskem času in delno tudi dopoldne, so najaktivnejši nekateri člani hišnega sveta in stanovalci stolpnice, od katerih pa niti en dan še niso izostali pri akciji: tov. Zore, Gaj-zer, Lipar, Muršič, Pintar, ki jim je prav zaradi tega dati posebno priznanje. Žal je še precej stanovalcev, ki še niso sodelovali v teh akcijah, za katere bo pa še dovolj prilike tudi po prvomajskih praznikih, ko naj bi realizirali naslednje dvomesečne programe urejevanja neposrednega okolja stolpnice. Želimo, da bi celotna akcija v celoti uspela, ter da bodo stanovalci ob ponovnem zboru po letu dni z veseljem ugotovili, da so želje izrečene na letošnjem zboru stanovalcev v celoti uresničene. Prav tako pa je želeti, da bi stanovalci skupno skrbeli za vzdrževanje urejenega okolja, kar bo vsem le v ponos in razvedrilo in bo prispevalo k prijetnemu počutju. N. N. Kam na dopust -izbiramo za vas KAM ZA PRVOMAJSKE PRAZNIKE? »Brhka si bistra hči planin...« — da to je Soča. Kdo od nas ne pozna lepe doline Soče?! In ravno ob tej reki leži malo mestece TOLMIN. Modernizirani hotel »Krn« vas bo vedno sprejel. Hotel je B kategorije in ima 21 sob, v katerih je centralna kurjava, telefon, tekoča in mrzla voda. V vsakem nadstropju je družabni prostor. V pritličju je aperitiv bar, udobna kavarna, prvorazredna restavracija, ki pripravlja priznana domača in mednarodna jedila, specialitete na žaru, na zalogi pa imajo izvrstna vina. Posebna privlačnost hotela je stilno opremljena grajska klet iz XVII. stoletja. Okoli hotela je lep vrt. Odločite se — ne bo vam žal. NOVAL JA leži v peščenem zalivu na zahodni obali otoka Paga. Mesto ima blago klimo z mnogimi sončnimi dnevi. Sama Novalja je okrožena z lepimi plažami, kar je posebno ugodno za neplavalce in otroke. Poleg sončnih plaž so še mesta, obrasla z borovimi gozdiči. Avtobusni promet vam omogoča ugodno vožnjo po lepi jadranski magistrali do Karlobaga. Od tukaj dalje vas trajekt prepelje na otok Pag. Na samem otoku je zgrajena nova asfaltirana cesta do Novalje. V mestu so zgradili nov hotel »Liburnija«, ki bo poskrbel tudi za razvedrilo. V sezoni od 1. 7. do 31. 8. bodo v hotelu igrali plesni ansambli in v pripravah hotela so zajeti tudi izleti na bližnje otoke — Rab, Lošinj in ostalo okolico. V tem hotelu imajo na voljo 66 sob s 108 ležišči. Poleg hotelskih kapacitet so v stalnem stiku z domačini, kjer se boste prav gotovo udobno počutili in uživali njihovo domačnost in njihove specialitete kot so: novaljski pršut, sir ter originalno domače vino. Če se boste odločili, da svoj oddih preživite v Novalji, vam posredujemo cene letovanja. Turistično gostinsko podjetje nam je poslalo, tele cene: pred- in posezona za odrasle 28,50 din otroci 19,50 din glavna sezona za sobe I. kategorije — odrasli 31,50 din otroci 22,05 din Vse informacije, ki jih še želite za letovanje dobite pri Izletniku Celje. Upamo in prepričani smo, da vas Novalja ne bo razočarala. Novi hotel v Novalji — Liburnija EMtajfihec- -------------------------------------------------------------------------------------15 So vprašali me, Frakelj ti, ' kako pa se ti kaj godi, ( imaš že ficka in stanovanje, si kaj izboljšal tvoj Standard, kot času našem se spodobi, morda pa misliš na »taunus« ali samo na avtobus, lahko odšel boš na izlete in obiskati svoje tete. Iz tega nič ni prmejduš, premrzl zame je ta tuš, zato ogledal sem si stanje, ki dajem vam ga tu na znanje, kako se tistim zdaj že sanja, ki imajo nova stanovanja, kdor ga pa nima ga še išče, tako kot slepa koklja pišče. Na Dečkovi tej lepi cesti, so naše hiše v posesti, prelepe zajčje rodovine, kdor na podstrešjih se ustavi, zagleda kunce na muljavi. Pa naj ne bom več stari Frakelj če zajcev ne pobašem v Žakelj, potem bo prazno stanovanje za te prelepe vaše sanje. Prav lep stolpič je na Hudinji, je tak kot tisti ob Savinji, označen je z rimsko dve to pa še nič nam ne pove. Bil tam kraval je na stopnišču prav tak kot v kakem gostišču, so stanovalci imeli špas, kot če zašli bi v Teksas. Če pa po drva greš v klet, obstaneš kot bi bil zadet, ko vidiš, da se tam docela pred vrati ti nekdo podela, kar pa povzroča strašen smrad, ki nihče ga ne voha rad. V Kersnikovi se dvorišče, je spremenilo v igrišče, igra se tamkaj nogomet, večkrat pa tudi rokomet, če žoge ni se strga plot in še povrh betonski stebri, da prime se še tebe srh, kot, da bi videl indijance, ali marince, amerikance. Komur so ljube vse živali, ne samo tiste, ki so v štali, na Mariborsko naj gre cesto, številka petdesetdevet, tam videl bo prašiče in kure, pa zajce lepe divje pasme, da apetit ti kar ugasne. Tam kjer je lepa trgovina, ki dala jo je domovina, ob Mariborski glavni cesti, ki pelje te tja proti mesti, se sicer lepo je dvorišče, že spremenilo v skladišče, tam krompir in pa solata, okrog hiše prava je potrata. Zdaj vidite, ko ste vprašali, da Frakelj se prav niče ne šali, saj stanovanje je za vse, le za človeka, Fraklja ne. Pač stanovanje je poceni, če pet jih je v sobi eni, toda predrago tudi ni, ko eden ima sobe tri. V poslih naših je vse huje, saj paragraf se ne spoštuje, nikjer ni plana še dopustov, nikjer programa HTV in kje je zdaj izobraževanje, ki dano bilo je na znanje za vse pri nas nekdo je gluh, še zagrebški zdaj Kerempuh, razpočil se bo kar od smeha, čeprav nam ne očita greha, saj dobro je če si zabit, v tej napredni dobi naši, kakor Kitajec z rižem v kaši. Kako kaj naše vzdrževanje, planira letna popravila, ko še doslej ni bil podan, ta investicijski naš plan, le kdaj bo ta prišel na dan! Morda pa tja ob koncu leta, ko plan se drugi že obeta. Od lepe naše EME pet, potrošnik je že ves prevzet, potrebna zanjo ni reklama, saj hvali ona se kar sama, a vendar je uboga reva čeprav na trgu dobro uspeva, saj zanjo ni nikjer servisa, povejmo kar brez kompromisa, da organiziran bo po svet morda čez kakih dvajset let. Tako gre svet zdaj naš naprej, in naša Spila, menda odšla je že v pokoj, tako kot Kurenčkova Nežka, ki bila včasih je »pretežka«, in jo je ta Frtalčkov Gustl, najraje kar pri miru pustil, da pa zdaj konec bo špetaklja, velja naj vsem, pozdrav od Fraklja! V ŠAHU DRUGI EMO - ŽELEZARNA ŠTORE 4:2 Pretekli teden je bilo končano občinsko sindikalno šahovsko prvenstvo. Proti pričakovanju se je letošnje tekmovanje za naše šahiste zelo uspešno končalo. Osvojili so prvo mesto v svoji skupini, v finalnem delu pa so premagali Železarno iz Štor ter igrali neodločeno z Ingradom iz Celja, kar je tudi lep uspeh. Proti Železarni so zmagali: Ivanič, Zelenovič, Ahtik, remizirali Pertinač in Škoberne, tako da smo s to zmago osvojili odlično drugo mesto. S tega prvenstva so si prve tri ekipe priborile pravico udeležbe na republiškem prvenstvu, ki bo v juniju na Pohorju. Naša ekipa je zadnjikrat sodelovala na prvenstvu SRS leta 1965. Upamo, da nam bo sindikalna podružnica tudi to pot omogočila nastop, s tem da nas bo finančno podprla. Vrstni red v finalnem delu sindikalnega prvenstva: INGRAD 13 točk, EMO 10 in pol, Železarna Štore 7 točk, ŽTP 5 in pol, sledijo Cinkarna, Libe-la, Kovinotehna, Klima, Zlatar- na, Izletnik itd. Stane Pertinač --PEKEL V FJORDU. 1. Zimski večer, januar 1945... Na aerodromu v Peterheadu v Severni škotski se je spustilo izvidniško letalo »Spitfire XI«. Onemoglega pilota so izvlekli iz zaledenelega letala... z vročo paro so otopili led in izvlekli fotografske aparate... Razvite fotografije so pokazale, da je pilot posnel sovražnikov konvoj pri vplo-vitvi v Ofet Fjord, v smeri proti Narvicku, pristanišču daleč na severu Norveške. Sestava konvoja je za zavezniško komando bila zelo važna!... 2. Strokovnjaki so ugotovili da v konvoju plove nemška petrolejska ladja 6.000 ton nosilnosti, v spremstvu težkega rušilca tipa »Elbing«, dveh lažjih oboroženih ladij in dveh patrolnih ladij, od katerih je ena prirejena kot ledolomilec... Odločitev je bila hitra! Nemci na Norveškem ne smejo dobiti benzina za svoje kopnene in močne letalske site! Letalski maršal Sir Brian Baker in maršal Frank Linden Hopps sta zahtevala takojšen udar po konvoju...! 3. Izvršitev naloge je zaupana letalski grupi, 235 in 248. letalskemu eskadrona Mosquitov!... pod komando majorja Maxa Guedea, največjega letalskega asa svobodnih francoskih sil v vrstah zavetrn-^ ških sil!... Piloti in mehaniki so pospešeno začeli potrebne priprave. Grupa 20 letal Mosquitov MK VI bo v letu k cilju pristala na aerodromu Sumburg na Shetlandskih otokih, dopolnila rezervoarje benzina, potem pa v spremstvu lovcev »Mustang« nadaljevala polet proti severu... KRIŽANKA 4 z 3 4 . 5 M 6 't 8 9 io M □ a <3 M □ 45* 46 M □ 48 0 19 10 □ 21 2Z S 23 Zk 25 26 D 2-7 1 1& 23 S 30 1 31 31«. 32 □ 33 Zli 35 □ 36 51 39 a ko □ ki □ ¡T □ Ul 44 46- ki k? 44 49 50 n 51 - SLAVI' VODORAVNO: 1. ime glavnega junaka v televizijski oddaji »Dežurna ulica«; 6. naš izdelek; 11. priprava za čiščenje pluga; 13. domače moško ime; 14. avtomobilska oznaka za Luksemburg; 15. avtomobilska oznaka za Tajsko; 16. osebni zaimek; 18. isto kot 14. vodoravno; 19. predlog; 21. priimek izumitelja dinamita; 23. osebni zaimek; 24. skrajšano moško ime; 26. plesna prireditev; 27. kraljevi namestnik na hrvaškem; 28. naša reka; 30. konec (latinsko); 31. del imena kitajskega voditelja; 31.a tunel, podzemni hodnik; 33. zmrznjena voda; 35. oranje; 36. gora v Švici; 38. oziralni zaimek; 39. soglasnik; 40. avtomobilska oznaka Italije; 41. pozitivno nabit delec; 44. odmev, eho; 47. avtomobilska oznaka Norveške; 48. glasbeno znamenje; 50. lošč, sklenina; 51. gozdar. NAVPIČNO: 1. očesna tekočina; 2. kratica za Ljudsko tehniko; 3. slika golega telesa; 4. avtomobilska oznaka Valjeva; 5. kisik; 6. isto kot 14. vodoravno; 7. znamka italijanskih avtomobilov; 8. veletok v Afriki; 9. medmet; 10. klatež, fakin; 12. gozdni sadež; 16. nabiralci gob; 17. priden, prizadeven; 20. udeleženec Sinjske alkarske igre; 22. isto kot 6. navpično; 23. nasprotno od debel; 25. makedonsko kolo; 27. nasprotno od črn; 29. predlog; 31. velika vodna površina; 32. leha na njivi; 34. naša denarna enota; 36. prva črka; 37. 18. črka; 40. letovišče pri Opatiji; 42. mitološko bitje; 45. ime črke; 46. prva in 11. črka; 48. medmet priganjanja; 49. osebni zaimek. 'TW JOubtoifrke, vedi Novi člani kolektiva: PETKOVIČ Milorad - Kruše-vac, IBRAIMOV Ajdan — strojno ključav., MERNIK Julijan — strojno ključav., TANŠEK Milan — izdelava odpreskov, KUKOVIČ Anton — strojno ključav., KOŠTOMAJ Albin — pripravnik, BOLHA Konrad — iz JLA — emajlirnica, JANEŽIČ Vili — stavbeni kleparji. Dobrodošli v naši sredini! Izstopili so: PARFANT Stanislava - neopravičeno, TAJKI Ana — TOBI, SEVER Frančiška — upokojena, LESKOVŠEK Silva — sporazumno, GORENŠEK Anica — samovoljno. DOBRAJC Jera - TOBI, JANEŽIČ Angela — invalidsko upokojena, GROŠEL, Julija — invalidsko upokojena. Poročili so se: KOHNE Erih, VIDOVIČ Mihael, SKARLOVNIK Franc, REDNAK Terezija - DOLAR. Vso srečo na novi življenjski poti! FILMI KINO UNION: Od 24. 4. do 28. 4. - »ZLATA FRAČA«, jugoslovanski barvni film Javnim opominom v februarju je botroval alkohol Na podlagi pravnomočnih odločb o ugotovljenih kršitvah in izrečenem ukrepu zadnjega javnega opomina objavljamo kršilce, katerim je v mesecu februarju 1968 izrečen ukrep zadnjega javnega opomina. Prevolnik Ivica, rojena 16. 8. 1930, zaposlena v skladišču gotove posode, ker je bila dne 30. 1. 1968 med delovnim časom vinjena in v vinjenosti poškodovala posodo. S tem je povzročila podjetju materialno škodo v znesku N-din 86,57, ki jo je dolžna vrniti. Blažič Cilka, rojena 31. 12. 1929, zaposlena v skladišču gotove posode, ker je dne 30. 1. 1938 uživala med delovnim časom alkoholne pijače, bila vinjena in v vinjenosti poškodovala posodo. Škoda je ocenjena na N-din 86,58, ki jo je dolžna povrniti podjetju. Lampret Franc, rojen 27. 11. 1933, zaposlen v izdelovalnici koles, ker je dne 29. 1. 1968 prišel na delo v vinjenem stanju in bil za delo nesposoben. ZAHVALA Zaman iščem besede, s katerimi bi se lahko dovolj zahvalila vsem za požrtvovalno pomoč, ki ste mi jo nudili ob težki izgubi, ki je zadela mene in moje otroke. Tisočkrat hvala za darovane vence, za številno spremstvo na zadnji poti, za izdatno denarno pomoč in nenehno pripravljenost pomagati, za sočustvovanje in vsako toplo besedo tolažbe. Naj se s vse pretogimi besedami še posebej zahvalim dr. Čakšu in vsem sestram v naši ambulanti za vso nesebično pomoč in razumevanje, prav tako vzdrževalni službi in še posebej ključavničarskemu oddelku, sodelavkam in sodelavcem v tehnoložki službi in računovodstvu, vsem stanovalcem hiše, gasilskemu družtvu EMO in drugim gasilskim društvom, pevskemu društvu »Svoboda« in tovarniški godbi, šoli Franja Vrunča na Hudinji, tehniškima šolama v Rušah in Štorah, sindikalni podružnici in upravi naše tovarne. Mojemu možu niste bili samo sodelavci, bili st« mu mnogo več — zvesti tovariši in prijatelji do groba. Vsem iz srca hvaležna Kačeva z družino Od 29. 4. do 30. 4. - »KOZEL V RAJU«, danski barvni film Od X. 5. do 5. 5. - »JASTREB IZ KASTILIE«, španski barvni film 6. 5. — »OKLAHOMA«, ameriški barvni glasbeni film 7. 5. - »NEPOZABNA PESEM«, ameriški barvni glasbeni film 8. 5. - »KOGAR BOGOVI LUBIJO«, avstrijski barvni glas. film KINO METROPOL: Od 29. 4. do 3. 5. - »KADAR BI VSE ŽENE SVETA«, italijanski barvni film Od 4. 5. do 8. 5. — »MARY POPPINS«, ameriški barvni film Od 8. 5. do 10. 5. - »KAV-KAŠKA UJETNIKA«, sovjetski barvni film (samo ob 16) KINO DOM: Od 26. 4. do 29. 4. - »VIKONT UREJUJE RAČUNE«, italijanski barvni film 30. 4. - »NAPREDOVANJE V ZALEDJE«, ameriški film Od 1. 5. do 5. 5. - »GENTLE-MAN IZ KOKODIA«, francoski barvni film Od 6. 5. do 7. 5. — »NAJSTAREJŠI FERCHEAU«, francoski barvni film Časnik izhaja v okviru enote za informacije in tisk dvakrat mesečno v nakladi 4800 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga uredniški odbor: Eva Orač, dr. Franc Zupančič, Emil Jejčič, Peter Videnšek, Jože Zidanšek, Mirko Breznik in Vili Korošec. Glavni in odgovorni urednik Eva Orač. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 39-21, interna 240. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje