GozdVestn 77 (2019) 7-8 262
Uvodnik
Vloga gozda in gozdarjev pri pravičnem prehodu 
v zeleno prihodnost
V poletnih mesecih so številne naslovnice v različnih časopisih govorile o pona-
stavitvi obstoječega družbenega sistema in o njegovih spremembah, ki so nujne 
za boljšo prihodnost bodočih generacij. Večino razmišljanj so sprožili mladi, ki 
so s protesti želeli pokazati, da se ne strinjajo s trenutnim družbenim sistemom 
in ukrepi politikov. Njihovo sporočilo je jasno: od posameznikov na ključnih 
položajih (politika, gospodarstvo, NGO …) zahtevajo, da prenehajo samo 
razpravljati o težavah in njihovem obsegu, temveč da začnejo resno upoštevati 
dognanja znanosti in ukrepati.
Mladi zahtevajo »pravičen prehod v zeleno prihodnost«. Pomemben in nepogrešljiv 
del zelene prihodnosti so tudi gozdovi. Gozdarji preko načrtnega gospodarje-
nja z gozdom lahko pomembno vplivamo na pomembna področja, kot so npr. 
obnovljivi viri energije, energetsko varčne in trajnostne gradnje, ohranjanje 
biotske pestrosti, habitatov, vodnh virov in nenazadnje tudi na krogotok ogljika.  
Gozdarji razumemo kompleksnost gozdnih ekosistemov, tempo njihovega 
odzivanja na okoljske spremembe ter pomen pri blažitvi nezaželenih vplivov 
podnebnih sprememb. Gozd je sistem, ki se počasi spreminja in prilagaja. V 
prav nasprotnem tempu pa se spreminjajo okoljske in družbene razmere, za 
katere moramo postati gozdarji, skupaj z lastniki gozdov, bolj dojemljivi in jih 
na sprejemljiv način vključiti v sisteme načrtovanja in upravljanja z gozdovi. Pri 
tem je nujna aktivna vključenost lastnkov gozdov, ki so izvajalci načrtovanega 
in brez njihovega vključevanja oz. upoštevanja ostajajo stvari samo na papirju, 
družba in gozdovi pa čutijo posledice. V zadnjem času nekatere posledice nego-
spodarjenja z gozdovi postajajo vse jasnejše, npr. gradacije podlubnikov zaradi 
zasmrečenih gozdov in vse toplejših ter suhih poletij. Druge, manj izpostavljene 
pa so npr. zastarani gozdovi, neizvajanje redne sečnje, neizvajanje nege itn., kar 
vse vpliva na dostopnost lesa na trgu in njegovo kakovost. Seveda pa slabosti 
ne smejo popolnoma zasenčiti vseh svetlih strani, ki kažejo v pravo smer na 
poti prehoda v zeleno prihodnost. Ostajamo ena redkih držav z dolgo tradicijo 
sonaravnega gospodarjenja z gozdom ter posledično z velikim deležem biotsko 
pestrih območij, vključenih v Naturo 2000. Povečuje se zavest o pomenu gozdov 
in njihovem ohranjanju, prav tako tudi o pomenu lesa kot lokalni, trajnostni in 
obnovljivi surovini.
Pred vami je številka s krajšim delom poljudne vsebine in obsežnejšimi znan-
stveno-strokovnimi razpravami. Dve od njih na nek način ponujata ponastavitev 
obstoječih ustaljenih načinov dela in razmišljanja. Sami moramo biti sposobni 
samorefleksije in oceniti, katere ideje so za družbo ugodne in katere ne. Pri 
razmišljanju o njih pa moramo paziti, da jih ne zavržemo zaradi strahu pred 
spremembami, pač pa le iz prepričanja, da obstajajo boljše rešitve od predlaganih. 
Skupni imenovalec vseh sprejetih odločitev pa naj bo težnja k izboljšanju oz. 
optimizaciji aktualnih načinov dela in upravljanja z gozdovi.
dr. Mitja SKUDNIK, dr. Polona HafNer