iO^
Ptuj, torek, 20. junija 2006
letnik LIX • št. 47 odgovorni urednik: Jože Šmigoc
i^ř cena: 150 SIT (0,63 €) ig Natisnjenih: -o 12.000 izvodov ■ ISSN 7704-01993
V
Štajerski
0\
® «u::
Jeep
-S-' Auôi

let Turističnega društva Ptuj
Dominko
Dominko d.o.o., Zadnižni tig 8, 2251 Ptuj Tel.! 02/ 788 11 50, www-dominko-si
4.polÍ
MAKATOf^
šE
82
DNI
Poganjaj kolesa
za užitek trenutka, dneva in življenja!
Letališče Moškanjci 9. september 2006
www.polimaraton.si
Sport Nogomet •
Nogometaši Drave začeli priprave
Stran 11
u
ikem samosta-^pjO^ ÍJvJje^jju LetoS j]h je na iaJo, zato pa bo
Nogomet • Mladinci Aluminija osvojili pokal NZS
Stran 12
Rokomet •
Mercator Tenzor Ptuj v pokal EHF
Stran 12
Foto: Črtomir Goznik
Tednikov pogovor	Gospodarstvo	Po naših občinah
Mag. Aleš Ferčič • Kaj	Ormož • Obrtniki	Haloze • Za
prinaša evro podjetjem	zamenjali vodstvo	dokumente je že - za
in kaj potrošnikom	Stran 6	asfalt še bo?
Stran 3 po „asih občinah	^
Sv. Jurij •
Nadaljevanje sojenja nekdanjemu županu S. Mihaliču
Stran 6
Po naših občinah Videm • Daljnovod - nujno zlo
Stran 9
Izobraževanje
Ptuj • Letos veliko novih počitniških aktivnosti
Stran 15
Od tod in tam Ptuj • V pričakovanju 800-letnice minoritskega reda
Stran 16
Ptuj • 120 let Turističnega društva Ptuj
Praznovanje, vredno jubileja
Na Ptuju sta te dni v ospredju dve lokaciji, grad in minoritski samostan, kjer se te dni prireditve vrstijo druga za drugo.
Z desetdnevnim dogajanjem izstopa minoritski samostan, kjer se je 16. junija pričelo dogajanje v počastitev 120-letnice delovanja TD Ptuj, petega najstarejšega turističnega društva v državi in enega izmed 22, starih nad 100 let. Na ogled so številne razstave; rdeča nit so cvetlice, saj si je društvo za cilj postavilo, da Ptuj postane prepoznaven tudi kot mesto cvetja. Mesto je pridobilo deset novih cvetličnih gred z več kot deset tisoč cvetlicami; največ gredic, sedem, je v Mestnem parku, ki mu želijo vrniti nekdanjo podobo in sloves, da bi ponovno postal mesto za sprehode in srečevanje Ptuj-
čank in Ptujčanov.
Petnajst razstav v prostorih minoritskega samostana je na ogled vsak dan od 9. do 19. ure, vabijo pa tudi vsakodnevne predstavitve bližnjih občin, ki jih spremljajo bogati kulturni nastopi. Petkova otvoritvena slovesnost je bila v znamenju najmlajših, Vrtec Ptuj je navdušil s projektom Okrog sveta domov, v katerem je nastopilo 320 otrok. Nastopila sta tudi ženski pevski zbor Vrtca Ptuj in mešani pevski zbor sv. Viktorina ter folklorna skupina iz Središča ob Dravi. Ženski pevski zbor Vrtca Ptuj je prvič izvedel pesem Ptuj - mesto muzej avtorja Martina Ozmeca, ki ji
Uvodnik
Se so dobri ijudje
Že tri leta si želim napisati uvodnik, v katerem bi popisala, kaj mi roji po glavi, vsakič ko sem na koncertu Društva prijateljev mladine Ormož soočena s prazno dvorano in nepripravljenostjo Ormožanov, da naredijo kaj za svoje in sosedove otroke. Naši meščani le tradicionalno tarnajo, kako ničesar ni, ko pa kaj je, pa ni dovolj dobro za njihov izbran okus. A to bi bila pozornost, ki si je tisti, ki so v petek ostali doma in pestovali svoja najbolj zvesta spremljevalca - lenobo in egoizem - zares ne zaslužijo.
Naši bralci morajo izvedeti, daje v Ormožu še vedno nekaj ljudi, ki so iz najrazličnejših nagibov še vedno pripravljeni kaj narediti zastonj, ne da bi pri tem imeli materialno korist. Čeprav je seveda nepopisno lep že občutek, ko veš, da ravnaš prav. Del teh ljudi je ure in ure pripravljal oder, krasil sceno, iskal potencialne nastopajoče, prosil za donacije pri raznih firmah. In naslednje jutro po koncertu so polni grenkih misli odšli v dvorano zlagat stole, pospravljat in čistit. Drugi dobri ljudje so ta večer stali na odru, peli in igrali. V tem času bi lahko gledali nogomet ali po napornem tednu zadovoljno zasmrčali na naslonjaču, lahko bi čas porabili samo za sebe, za partnerja, družino, ta mladi bi lahko popivali z vrstniki v ormoškem parku. In nekaj je bilo tudi publike. Saj vem, da ne boste verjeli, a med vsemi temi dobrimi ljudmi iz Miklavža, Sv. Tomaža, Ivanjkovcev sem čisto zares zasledila tudi nekaj Ormožanov. Nekateri so prišli poslušat svoje otroke, podpret prijatelje, preprosto preživet lep glasbeni večer.
Vsi ti dobri ljudje, ki so petkov večer preživeli na koncertu v dobro ormoških otrok, so se v minulih dneh gotovo največkrat vprašali, če ima vse skupaj sploh še kak smisel. Seveda ga ima, in to še kakšnega, zdaj je treba strniti vrste, kajti zmagati mora dobro. V nas in med nami.
viki klemenčič ivanuša
Foto: Črtomir Goznik
Med gosti otvoritvene slovesnosti sta bila tudi Ivan Sisinger in Anton Rous, podpredsednik Turistične zveze Slovenije, tudi državni sekretar v kabinetu predsednika vlade. Na fotografiji v družbi predsednika TD Ptuj Albina Piška.
je napev dodal Mitja Gobec. Z govori so se oglasili Albin Pišek, predsednik TD Ptuj, mag. Miran Kerin, podžupan MO Ptuj, in Anton Rous v vlogi podpredsednika Turistične zveze Slovenije. TD Ptuj ni samo eno od najstarejših slovenskih turističnih društev, kot prvo v Sloveniji je začelo pot po svetu, od Kanade do Kitajske. Zdaj jim sledijo druga, je spomnil Anton Rous, ki je pohvalil prireditve TD Ptuj ob njegovi 120-letnici, saj gre za program, ki je vreden jubileja.
V petek bo na minoritskem dvorišču osrednja prireditev v okviru jubilejnega programa, na kateri se bodo spomnili zaslužnih članov, podjetij in ustanov. Za zaključek desetdnevnega praznovanja pa bodo v ponedeljek zaigrali še slovenski filhamorniki.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Cvetje je zasedlo tudi prostor pred cerkvijo sv. Petra in Pavla.
TURISliČ DRUŠ
niii
Novi zakon o društvih, ki bo začel veljati 28. junija, sta predstavila
Zvonlio Zinrajli, državni seltretar v ministrstvu za notranje zadeve, -Foto: črtomir Goznik
in Vida Kokalj, državna podsekretarka v ministrstvu za notranje	Med prvimi se je predstavilo TD Središče ob Dravi. Sledili sta ob-
zadeve. Glede na prejšnji zakon prinaša novi nekatere izjemne	čini Destrnik in Juršinci, nocoj vabi na minoritsko dvorišče občina
kvalitetne rešitve, nekatere stvari pa postavlja povsem na novo,	Videm, jutri Dornava, v četrtek, Hajdina, v soboto pa Markovci in
med temi je tudi odgovornost.
članice Združenja zgodovinskih mest Slovenije.
Ob 120-letnici TD Ptuj je mesto dobilo 10 novih cvetličnih gred, sedem v parku.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednili je nasledniki Ptujskega tednilia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis. net, nabiralmk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralmk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63 €] (za naročnike 120 [0,50 €]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17 €]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29 €], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84 €]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Tednikov pogovor • Kaj prinaša evro podjetjem in kaj potrošnikom
Evro v Sloveniji
Evro bo poleg prednosti s seboj prinesel tudi številne izzive, ki jih v nobenem primeru ne kaže podcenjevati. Z njegovo uvedbo se bodo morala soočiti vsa slovenska podjetja in potrošniki.
Na nekatera aktualna, zlasti podjetniška vprašanja, povezana s problematiko uvedbe evra v Sloveniji, odgovarja mag. Aleš Ferčič s Pravne fakultete v Mariboru, strokovnjak za gospodarsko pravo EU in RS.
Slovenija bo kmalu vstopila v skupino držav članic EU, ki so prevzele oziroma uvedle evro. Kakšne izkušnje z ev-rom imajo v državah iz te skupine?
»V skupini, o kateri govorite, so Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Grčija, Italija, Irska, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska in Španija. Gre za skupino gospodarsko in tudi sicer različnih držav. Vsaka od omenjenih držav se je pri uvedbi evra soočila z določenimi izzivi, ki so bili različni od države do države, res pa je, da je praktično v vseh omenjenih državah velik izziv predstavljala prikri-
ta rast cen, tehnična podpora za menjavo nacionalnih valut za evro ter ponarejeni evro bankovci in kovanci. Če to odmislimo, so izkušnje omenjenih držav v glavnem pozitivne.«
Kako bo potekala uvedba evra s Sloveniji?
»Uvedba evra v Sloveniji je večfazni projekt, ki traja že dalj časa in se počasi zaključuje. Prva faza uvedbe evra se je začela že leta 2004 z vstopom Slovenije v EU in v sistem mehanizma deviznih tečajev ERM II (mehanizem deviznega tečaja, katerega namen je zagotoviti stabilnost deviznih tečajev ter povezanost med evrom in valutami tistih držav članic EU, ki niso uvedle evra). Druga faza uvedbe evra se je začela 1. marca 2006 z informativnim dvojnim označevanjem cen. Tretja faza uvedbe evra pa se bo začela 1. januarja 2007, ko bo evro dejansko postal naš denar.
Takrat se bo začel tudi dvojni obtok tolarjev in evrov, ki se bo zaključil 14. januarja 2007.
Vsaka od omenjenih faz uvedbe evra, zlasti pa ta, ki je pred nami, prinaša množico izzivov, s katerimi se bodo morale soočiti oblastne institucije, gospodarske družbe oziroma podjetja in potrošniki.«
Kateri so ključni izzivi v zvezi z uvedbo evra v Sloveniji, s katerimi se bomo srečali v bližnji prihodnosti?
»Ključni izzivi bodo pogojeni z vlogo, ki jo bomo imeli v procesu dokončne uvedbe evra. Vsak od nas se bo z evrom srečal vsaj v vlogi potrošnika, nekateri pa tudi v vlogi podjetnika. Zaenkrat analize kažejo, da so zlasti slednji premalo natančno informirani o posledicah uvedbe evra oziroma o obveznostih, ki so s tem povezane.«
Strukturni skladi EU v Sloveniji
Vam primanjkuje finančnih virnv in ne poznate poti do njih? Ne obvladate vseh področij poslovanja in se to odraža v uspešnosti vašega podjetja?
Več glav več vel
Program vavčerskega svetovanja
majhnim in srednjim podjetjem ter samostojnim podjetnikom v skladu s pogodbo o vključitvi v program omogoča do 50-odstotno povračilo stroškov podjetniških svetovanj v skupni višini do milijon tolarjev!
Na slovenskem podjetniškem portalu www.japti.si izberite svetovalca iz Kataloga podjetniških svetovalcev in si zagotovite pomoč pri pripravi razvojnih projektov ali svetovanja s področja poslovnih funkcij podjetja. O programu in storitvah, ki jih nudimo, lahko več preberete na spletnem naslovu oziroma izveste neposredno na Javni agenciji RS za podjetništvo in tuje investicije. Dunajska 156,1000 Ljubljana, pri Vesni Petričevič (tel. 01 530 9 802) ali Ireni Meterc (tel. 01 530 9 800).
Ne odlašajte! Stopite v svet podjetništva s pravim partnerjem!
Program izvaja Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije in je sofinanciran iz sredstev Evropsicega sidada za regionalni razvoj in Ministrstva za gospodarstvo.
Oglas se financira v aiiriru prajaiita telmilina pomol! Obvaitanje javnosti 2DD5. Prajakt obviSiinja jivnasU delna financira Evropska unija, in sicer v akvira Evropskega skleda za raglenalnl razvoj.
Mag. Aleš Ferčič
Katere posledice oziroma obveznosti slovenskih podjetij imate v mislih?
»V mislih imam zlasti korporacijske oziroma bi-lančnopravne obveznosti slovenskih podjetij, ki se jih veliko podjetij še sploh ne zaveda. Iz lastnih izkušenj vam lahko povem, da veliko podjetij v zvezi z evrom še vedno pomisli le na dvojno označevanje cen, kar pa še zdaleč ni vse, s čemer se bodo morala podjetja soočiti v bližnji prihodnosti.
Vsaka slovenska družba z omejeno odgovornostjo in vsaka delniška družba bo na primer morala prilagoditi na evro svoj statut oziroma družbeno pogodbo, kar pa v večini primerov ne bo enostavno, saj preprost preračun tolarskih zneskov nominalnih zneskov delnic, osnovnih vložkov družbenikov in osnovnega kapitala družb v evre po tečaju zamenjave povzroči nastanek nevšečnih decimalnih zneskov v evrih. Novi Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) zaradi uvedbe evra s 1. januarjem 2007 že nadomešča tolarske zneske z zneski v evrih in vsebuje zapletena pravila, preračuna v evre. Ob tem za družbe z omejeno odgovornostjo in delniške družbe dopušča takšne načine prilagajanja nominalnih zneskov delnic in osnovnega kapitala kapitalskih družb na evro, ki zagotavljajo, da se bodo po prilagoditvi te posamezne kategorije glasile na cel evro in da zaradi uvedbe evra posamezni družbeniki ne bodo oškodovani. Pri tem je posebej pomembno, da se medsebojna korporacijska razmerja med družbeniki ne smejo spremeniti, saj bi
se s tem spremenila tudi podlaga za določanje vrste in obsega premoženjskih in upravljavskih upravičenj v vsaki družbi z omejeno odgovornostjo in v vsaki delniški družbi. Z vidika prilagajanja delniških družb na evro pa je nadalje pomembno tudi, da je prej omenjeni zakon kot alternativo ob t. i. evro delnici za lažji prehod delniških družb na evro vpeljal še t. i. kosovno delnico, ki je naše pravo doslej ni poznalo.
Vse delniške družbe se bodo torej morale same odločiti med evro in kosovno delnico oziroma delnicami ter nato odločitev tudi realizirati, vse družbe z omejeno odgovornostjo pa vzpostaviti evro zneske osnovnih vložkov družbenikov in osnovnega kapitala.«
Menite, da bodo podjetja sposobna izpolniti svoje korporacijske oziroma bilančnopravne obveznosti ali bodo potrebovala strokovno pomoč - in če, kje jo lahko poiščejo?
»Odvisno od kadra, s katerim razpolaga posamezno podjetje, vendar sodeč po izkušnjah z uvedbo evra v nekaterih državah članicah EU menim, da bo veliko podjetij potrebovalo in posledično iskalo strokovno pomoč. Zelo verjetno se bo na trgu pojavilo več podjetij, ki bodo ponujala tovrstne svetovalne storitve, vendar je treba biti pri izbiri previden. Podjetjem iz naše regije bi priporočil svetovalno podjetje »Innovation Service Network, podjetniško in poslovno svetovanje, d. o. o.«, v okviru katerega kot zunanja partnerka svetuje
ga. Jožica Vindiš iz PFUM, ki je aktivno sodelovala pri oblikovanju novih zakonskih določb o prilagajanju na evro za kapitalske družbe v ZGD-1.
Nasploh pa menim, da bi se lahko v informiranje podjetij aktivneje vključile tudi občine, ki bi izdatno pomagale 'svojim' podjetnikom, če bi jim zagotovile brezplačno udeležbo na strokovnih delavnicah oziroma seminarjih o uvedbi evra.«
In kaj lahko pričakujejo od uvedbe evra potrošniki?
»Poleg enostavnejšega trgovanja v državah iz evro območja in večje preglednosti cen v EU, bo gotovo nekaj negativnih posledic. Zelo verjetno bo prišlo do dviga cen, kar se sicer poskuša preprečevati z dvojnim označevanjem cen, vendar ta ukrep zaradi svobodne gospodarske pobude ne more popolnoma preprečiti spremembe cen navzgor. Poleg tega lahko računamo tudi na kroženje ponarejenih evrov, zlasti bankovcev.
Ob tej priložnosti bi potrošnike opozoril tudi na nekatera dejstva, ki jim bodo v pomoč po 1. januarju 2007. Na ta dan bo namreč začel teči tudi rok za zamenjavo tolarjev za evre. V tej zvezi bo do 1. marca 2007 mogoče menjati kovance in bankovce brezplačno v poslovnih bankah in hranilnicah, po tem datumu pa bomo lahko brez časovne omejitve in brezplačno bankovce zamenjali le še pri Banki Slovenije, ki bo sprejemala tudi kovance, vendar slednje le do 31. decembra 2016. Potrošniki bodo lahko z evri začeli plačevati 1. januarja 2007, s tolarji pa le še do 14. januarja 2007. Ob plačilu se jim bo preostanek denarja izplačal zgolj v evrih. Evro bankovce bo mogoče dobiti tudi preko bankomatov, ki bodo od 1. januarja 2007 izplačevali le evro bankovce, in sicer bankovce za 10 in 20 evrov. Stanja na transakcijskih računih v tolarjih bodo s 1. januarjem 2007 samodejno preračunana v evre, kar pomeni, da bodo plače v januarju na bančnih računih prikazane v evrih, pretvorba pa bo opravljena po tečaju zamenjave.«
Želite za konec še kaj dodati?
O obravnavani tematiki bi bilo mogoče še veliko dodati, zato upam, da sem uspel izpostaviti večino tistega, kar najbolj zanima bralce Štajerskega tednika. Poleg tega upam, da sem uspel pri podjetjih vzbuditi zavest o izzivih, o katerih se v podjetniških krogih za zdaj premalo govori.«
Janko Bezjak
Foto: JB
Ptuj • 3. grajski vinski praznik
Vinogradniki presegli pričakovanja
Sobotni 3. grajski vinski praznik je zmotil dež. Osrednjo prireditev s podelitvijo priznanj najboljšim pridelovalcem vin in kulturnim programom so morali izpeljati v slavnostni dvorani ptujskega gradu.
Najbolj zvesti obiskovalci pa so ne glede na vreme vzdržali ob stojnicah z dobrotami, vabila pa je tudi pokuš-nja vseh ocenjenih vin. Letos so ocenili 77 vzorcev vin. Mag. Anton Vodovnik, predsednik ocenjevalne komisije 3. grajskega ocenjevanja vin, je povedal, da so vinogradniki in kletarji na vinorodnem območju Srednje Slovenske gorice presegli vsa pričakovanja, kakovost vin je na
zavidljivi rani, lahko se kosa z najimenitnejšimi vinorodnimi območji v Sloveniji. Na grajskem ocenjevanju vin lahko sodelujejo vinogradniki z vzorci vin, ki so na društvenih ocenjevanjih dosegli najvišja mesta. Grajski vinski praznik je priložnost, da vinogradniki z VTC 13 ponudijo in pokažejo svoja vrhunska vina ljubiteljem te zlate vinske kapljice, obenem pa je tudi priložnost za skupen
nastop in promocijo vin ter kulinarike Srednjih Slovenskih goric, je med drugim povedal Simon Toplak, predsednik projektnega sveta VTC 13.
3. grajski vinski praznik sta organizirala MO Ptuj in projektni svet VTC 13 ob sodelovanju društev vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, Ptuj, Vito-marci, Cerkvenjak, Lenart, Mala Nedelja in Sveta Tro-
Ob vinu je vabila tudi kulinarika.
Nastopili so številni domači izvajalci in gostje. Med drugimi tudi Katrca, Prepih, Zadnji trenutek, Abba, K!ck band (na sliki), Atomic limonic, Time control, Korenof Lujzek, Darko Kegl ter plesalke B.B.T in United smetana. Prireditev je povezoval dobro razpoloženi Sašo Đukić. Predsednica DPM Ormož Aleksandra Bratu-ša je v imenu organizatorja
pozdravila občinstvo ter predstavila dejavnosti, za katere namenjajo izkupiček te in podobnih akcij. dPm redno organizira večdnevno zimovanje za ormoške otroke, del sredstev porabijo tudi za organizacijo različnih ustvarjalnih delavnic, da pa bi imelo od njihovih prizadevanj korist čim več otrok, pa jim podarijo v ogled tudi kakšno lutkovno predstavo.
jica, Pokrajinskega muzeja Ptuj, podjetja Ptujske vedute in KGZ - Svetovalne službe Ptuj. Grajski vinski praznik je postal tradicionalni praznik, Peter Pribožič, ki je v soboto zastopal MO Ptuj in ptujskega župana, je pohvalil organizatorje, v obdobju izvajanja nacionalnega strateškega načrta razvoja podeželja 2007/2013 naj bi se le-to razvijalo v širši povezavi z mesti, to je priložnost za kmetije, tudi za VTC 13, da ob podpori države izboljšajo ponudbo svojih dobrot.
Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj, ki je prav tako praznoval v so-
Foto: Črtomir Goznik
Ormož • Večer dobrote
Dobrodelni koncert
V petek je Društvo prijateljev mladine iz Ormoža pripravilo svoj tradicionalni vsakoletni dobrodelni koncert v športni dvorani na Hardeku.
Prvaka 3. grajskega ocenjevanja vin 2006 sta postala za vino normalne trgatve Vinogradništvo Slekovec Mala Nedelja, za muškat otonel 2005 (tretji z leve), za vino posebnih kakovosti pa Janez Druzovič, Drbetinci, za laški rizling izbor 2004 (četrti z leve). Na fotografiji skupaj s Petrom Pribožičem, predstavnikom MO Ptuj, ki je bila letos skupaj s projektnim svetom VTC Srednje Slovenske gorice glavna organizatorica prireditev za vse generacije v okviru 3. grajskega vinskega praznika, Simonom Toplakom, predsednikom projektnega sveta VTC 13 in mag. Antonom Vodovnikom predsednikom ocenjevalne komisije 3. grajskega ocenjevanja vin.
Foto: Črtomir Goznik
Slavica Strelec (prva z leve) je skupaj z ostalimi svetovalci iz KGZ Ptuj poskrbela za odlično izvedbo 3. grajskega ocenjevanja vin, na katerem se je letos pomerilo 77 vzorcev, v družbi vinske kraljice iz Male Nedelje, Simona Toplaka in Aleša Ariha, direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj.
boto, v okviru prireditve slovenskih muzejev Poletna muzejska noč so svečano odprli tri prenovljene zbirke na ptujskem gradu, galerijo gotskih umetnin, baročno galerijo in zbirko insignij ptujskega mestnega sodnika, pa se je zavzel za to, da bi Ptuju vrnili vinarski muzej, »ki bo v čast Rimljanom in tudi vsem tistim, ki so pripomogli, da so štajerska in še zlasti ptujska vina med najboljšimi na svetu.«
Grad je v soboto živel do 24. ure, kot že velikokrat doslej, pa so ga tudi ob tej priložnosti Ptujčani »zgrešili«. Res pa je tudi, da je bilo 17. junija na Ptuju neznansko veliko prireditev, če odmislimo dežurnega krivca, dež.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Člani DPM Ormož so pripravili zares čudovito sceno, ki je s soncem, metulji in mavrico posredovala optimizem. Izžarevali pa so ga tudi nastopajoči, ki so se trudili ogreti maloštevilno publiko.
Dobrodelni koncert so omogočili številni donatorji, pokrovitelj pa je bilo Komunalno podjetje Ormož.
vki
Ptuj • Otvoritev razstave na Olgi Meglič
Razstava mladih
V prostorih jedilnice Osnovne šole Olge Meglič so v torek ob 12. uri odprli enkratno razstavo treh učencev, Andreja Lamuta, Nike Pšajda in Sanija Kralja. Vsi trije končujejo 9. razred na OŠ Olge Meglič, njihova likovna nadarjenost pa je tokrat postavljena na ogled tudi na prvi samostojni razstavi.
Andrej Lamut je državni prvak v digitalni fotografiji. Pravi, da najraje fotografira pokrajino, portrete in živali, zelo rad pa se igra tudi z detajli, ki jih natančno računalniško obdeluje. Letos je bil nagrajen
tudi na Bienalnem srečanju fotografov v Koroški Beli. Kot je v uvodu poudarila profesorica likovne vzgoje Lea Kralj, je Niko najverjetneje svojo likovno nadarjenost podedoval po svojem dedku, Vladimirju
Foto: Dženana Bećirović
Andrej, Sani in Niko v družbi ravnatelja na otvoritvi razstave
Lamutu, ki je priznan slovenski akademski slikar in grafik. Za razliko od Andreja, ki je na razstavi predstavil svoje fotografije, sta Niko Pšajd in Sani Kralj svoj del razstave namenila likovnemu ustvarjanju. Niko se najraje posveča risanju avtomobilov, njegova dela pa so že velikokrat krasila prostore šole. Pri slikarskem delu in postavitvi razstave je Niku pomagal Sani Kralj, ki po mnenju Kraljeve vedno bolj kaže interes za likovno ustvarjanje. Ob otvoritvi je ravnatelj OŠ Olge Meglič Ervin Hojker vsem trem učencem čestital in podelil nagrade. Hkrati pa je poudaril, da si želi, da bi v šoli bilo več tovrstnih razstav. »Videti lepoto je največ, kar je v življenju sploh možno videti. Ni pomemben položaj ali denar, pomembno je srce,« je še v zaključku povedal Hojker.
Dženana Bećirović
Ptuj • Kolesarji pred ptujsko bolnišnico
S kolesom proti raku
Devet kolesarjev iz Društva onkoloških bolnikov Slovenije se je s spremljevalno ekipo v sklopu kolesarske dirke Kolo življenja, ki se je začela 13., zaključila pa v soboto, 17. junija, ustavilo tudi pred Bolnišnico dr. Jožeta Potrča na Ptuju. Ob 10.45 so se kolesarji pripeljali iz Murske Sobote in so imeli na Ptuju enourni postanek. V akciji so sodelovali moški, ki so preboleli raka na modih. S kolesi so v petdnevni dirki obiskali večje slovenske bolnišnice.
Pobudnika projekta sta Gregor Pire, član Društva onkoloških bolnikov Slovenije in koordinator moške skupine za samopomoč, ter Jaka Jakopič, član upravnega odbora Društva onkoloških bolnikov Slovenije in pobudnik moške skupine za samopomoč v nastajanju. Projekt Kolo življenja je nastal ob 20-letnid delovanja Društva onkoloških bolnikov Slovenije in ravno to društvo je tudi organizator projekta. V akciji je sodelovalo devet moških iz različnih krajev Slovenije. Jaka Jakopič, Matej Pečov-nik, Roman Škulj, Gregor Pire, Jože Jenko, Aleš Klju-čevšek, Zdravko Kišek, Boris Berdnik in Jože Iljaž so na svoji kolesarski poti, ki ni bila tekmovalno naravnana, skupaj prekolesarili približno 550 kilometrov. Ker še nimajo svojega društva, delujejo v sklopu skupine za samopomoč žensk z rakom dojke, gre pa za prvo moško skupino za samopomoč v Sloveniji. Svojo pot so kolesarji, ki so sicer amaterji, začeli 13. junija v Izoli, nato pa so vsak dan obiskali različna mesta Slovenije. Pot je bila razdeljena na pet etap, in sicer od Primorske do Gorenjske, sledili sta Dolenjska in Štajerska, pot pa so zaključili v soboto v Ljubljani.
V prvi etapi so prekolesari-
li 98 kilometrov, v drugi deset kilometrov manj, tretji dan so imeli 138 kilometrov dolgo pot, četrta etapa, v sklopu katere so se ustavili tudi na Ptuju, je bila najdaljša, in sicer 157 kilometrov. V zadnji, nekoliko manj naporni etapi so s kolesi naredili 69 kilometrov in v soboto prispeli do končnega cilja, Ljubljane.
Ob zaključku akcije so v Cityparku ob 10. uri priredili tudi dobrodelni koncert, na
katerem so nastopili znani slovenski glasbeniki, kot so Atomic Harmonic in King-stoni, zbrana sredstva pa so namenili bolnikom z rakom. Sredstva so zbirali tudi preko kratkih mobilnih sporočil, z vsakim poslanim sporočilom je pošiljatelj prispeval 230 tolarjev, del denarja pa so dobili s pomočjo dobrodelnih prispevkov, nakazanih na tekoči račun društva.
Častni pokrovitelj akcije je
bil sam predsednik države dr. Janez Drnovšek, z njo
pa so organizatorji želeli dokazati, da so tudi bolniki, ki so preboleli raka, sposobni za tovrstne aktivnosti. »Same priprave na projekt so se začele že lani, kar dolgo časa smo se pripravljali. Zdaj smo pa zelo veseli, da smo končno na tej poti, srečni smo, da nas povsod, kamorkoli pridemo, tako lepo sprejmejo. Če si še tako utrujen, se vseeno spla-
Foto: Dzenana Becirovic
Kolesarji (v rumenih majicah) v družbi spremljevalcev Matica Šmona in Mirana Stanovnika (v oranžnih majicah)
ča. Najtežji del poti pa je ravno ta predzadnji dan, ko smo se ustavili na Ptuju, ker nas čaka najdaljša pot, a je zelo lepo, saj se nenehno šalimo, tako da je pot zelo zabavna,« je ob obisku ptujske bolnišnice povedal Zdravko Kišek, ki se je poti zaradi invalidnosti moral udeležiti s prilagojenim motorni kolesom. Udeležence akcije so na Ptuju spremljali in usmerjali kolesarji Perutnine Ptuj, pomoč pri organizaciji postanka pa so Društvu onkoloških bolnikov Slovenije nudile članice ptujske Skupine za boj proti raku dojk. Danica Tisnikar, prostovoljna koordinatorica društva na Ptuju pravi, da gre pri tej akciji za dokazovanje, da se tudi po tem, ko preboliš raka, da normalno živeti. »Rak je več kot bolezen, je moč in je volja. Naš namen je izkoreniniti strah, povedati, da se moramo o raku več pogovarjati in ozavestiti ostale ljudi o preventivi. Pri tej akciji gre tudi za predstavitev društva in ostalih skupin za samopomoč, zbližanje bolnikov, zdravnikov in prostovoljcev,« je povedala Tisnikarjeva.
Ptujska skupina za samopomoč žensk z rakom dojk ima že več kot 60 članic, vsaki drugi torek v mesecu imajo srečanja v prostorih sejne sobe Doma upokojencev. Ta trajajo od 17. do 19. ure, na-
menjena pa so pogovoru in izmenjavi izkušenj bolnic, ki imajo raka dojk ali so ga že prebolele. »Zelo lepo nam je na teh srečanjih, jaz se počutim odlično. Pogovarjamo se o različnih izkušnjah, ki so se nam pripetile. Sama sem veliko pridobila na teh srečanjih,« je povedala Tisnikarje-va in dodala, da tudi če imaš raka, ne smeš obupati in da je treba živeti svojo začrtano pot. V Sloveniji je okrog 50 000 ljudi, ki so se že srečali z diagnozo rak in so ga tudi premagali. Člani Društva onkoloških bolnikov Slovenije jim pravijo zmagovalci. Ravno s tem napisom je bilo ob obisku kolesarjev pred ptujsko bolnišnico možno kupiti tudi majice in zapestnice. Da so tudi kolesarji, ki so sodelovali v akciji Kolo življenja, resnični zmagovalci, je poudaril tudi direktor ptujske bolnišnice dr. Lojze Arko, ki se je kolesarjem zahvalil za obisk na Ptuju in jim zaželel obilo uspehov. V razvitem svetu in tudi pri nas zbole-vanje za rakom sicer narašča, spodbudno je to, da sodobni postopki odkrivanja in zdravljenja bolezni omogočajo vse več ljudem živeti tudi po bolezni polnovredno življenje v njihovem delovnem in socialnem okolju.
Dženana Bećirović
Ormož • Občina uspešna na dveh razpisih Interreg
Obnova gradu
z evropskimi sredstvi
Občina Ormož je bila uspešna pri prijavi na kar dva mednarodna razpisa za evropska sredstva. Skupno se bo v občino steklo okrog 45 milijonov tolarjev, nekaj manj pa bo občina morala zagotoviti tudi lastnih sredstev.

Prvi projekt se imenuje Turistične cone Prlekije in Medžimurja in je izpeljan skupaj s sosednjo Hrvaško. Prijavitelj je občina Razkrižje, ki že ima izkušnje s tovrstnimi projekti. Partnerji pa so občine Ormož, Ljutomer in Prleška razvojna agencija Giz. Skupna vrednost projekta na slovenski strani je 117 milijonov, 81 milijonov je sredstev Interrega, ostanek sofinancirajo lokalne skupnosti. Na občino Ormož odpade, s 53 milijoni, skoraj polovica projekta. Od te vsote je skoraj polovica lastnih sredstev občine. Turistični projekt se bo večinoma izvedel letos, nekaj tudi v prihodnjem letu. V okviru projekta je predvidena
adaptacija prostorov za arheološko zbirko, ureditev fasade na gradu, oprema arheološke zbirke, adaptacija in oprema turistične informacijske pisarne v sklopu gradu v Ormožu ter sofinanciranje strokovnjaka za arheologijo za dobo 10 mesecev in splošni stroški, ki nastanejo pri takšnem projektu. Prihodnje leto bo ostanek sredstev namenjen obnovi turistične poti.
V okviru sosedskega programa Slovenija - Madžarska - Hrvaška 2004-2006 pa je občina Ormož sodelovala tudi pri projektu Trajnostno upravljanje z vodami v zavarovanih območjih Slovenije in Madžarske. Prijavitelj projekta je bila Prleška razvojna
agencija, partnerjev projekta pa je več - občine Grad, Šalovci, Ormož in Ljutomer ter Krajinski park Goričko. Iz projekta se bodo sofinancirale aktivnosti v zvezi z renatu-racijo okolja ob potoku Kerka v madžarskem nacionalnem parku Rsek. Vrednost projekta na slovenski strani znaša čez 70 milijonov SIT, sredstva Interrega pa so 57 milijonov. Ostanek prispevajo lokalne skupnosti in park. Na občino Ormož od skupne vsote odpada 25 milijonov SIT, dobrih pet milijonov od tega pa mora občina prispevati sama. Projekt se izvaja dve leti, glavnina pa bo izpeljana letos. Na območju občine Ormož se pričakuje remediacija
mokrišča Jeruzalem, kjer se bo izvajalo čiščenje onesnaženih voda v ruralnem območju Brebrovnik - Veličane, postavili se bodo vegetacijski čistilni pasovi, čistilne grede, zadrževalniki vode, samo-čistilni meander. Izvajal se bo monitoring krajinskega parka Jeruzalem, merila se bo vsebnost petih pesticidov z biološko in kemično analizo ter za alternativnimi testi. Izdelana bo tudi študija za optimiranje samočistilne sposobnosti habitatov v razmerah masovnega turizma in intenzivnega kmetijstva. Financiranih pa bo več strokovnih delavcev.
vki
Tako je izgledal grad minule dni, sedaj pa je že lepo pobeljen, tako da je nared za Ormoško poletje in druge slovesnosti, ki se bodo tukaj odvijale prihodnje dni.
Foto: vki
Ormož • Med obrtniki pomanjkanje zanimanja za aktivno delo
Obrtniki zamenjali vodstvo
Na nedavni seji skupščini Območne obrtne zbornice Ormož so oblikovali novo vodstvo Zbornice, za predsednika pa so potrdili Ivana Babiča.
Ob zaključku tretjega mandata predsedovanja OOZ Ormož se je s tega mesta poslovil Ivan Kukovec, ki je skupaj s sekretarjem Antonom Kiričem in predsednikom skupščine Danilom Ivanu-šem zbornico vodil od 19. decembra 1995. V poročilu o
delu v tem času smo slišali, da je takoj po nastopu mandata skupščina sprejela sklep, da ne proda hiše na Pagu, namesto tega so jo sanirali in leta 1998 uredili v štiri apartmaje. Primerno opremljeni s klimo so danes vredni okrog 300.000 evrov. Letos so ob
počitniški hiši na Pagu kupili tudi gradbeno parcelo. Leta 2000 so v Moravskih toplicah za 8 milijonov SIT kupili apartma, njegova vrednost je danes 50.000 evrov. V tem času so v manjšem obsegu obnovili tudi dom društev. Obrtna zbornica ima v tem
V torek, 13. junija, so se lenarški svetniki sestali na 24. seji.
Najprej je komandir PP Lenart Janez Lovrec svetnikom podal poročilo o varnostni situaciji na območju PP Lenart, na katero svetniki niso imeli pripomb. Župan mag. Ivan Vogrin pa se je komandirju PP Lenart zahvalil za dobro opravljeno policijsko asistenco pri rušenju objekta bara Skender.
Direktor mestnega inšpektorata Maribor Branko Ašič je svetnikom pojasnil pomen ustanovitve medobčinskega inšpektorata, ki so ga svetniki podprli. Svetniki so sprejeli tudi odlok o načinu, predmetu in pogojih izvajanja oskrbe s toplotno energijo na območju naselja Lenart. Sklenili so tudi, da bosta v Lenartu nastali dve novi ulici, in sicer Slomškova ulica in Ulica Leona Štuklja. Sprejeli so odlok o zazidalnem načrtu poslovno-stanovanjske cone v Lenartu in spremembe in dopolnitve prostorsko ureditvenih pogojev za naselje Zavrh ter potrdili več strokovnih podlag za več gradbenih parcel v Lenartu.
V svet Centra za socialno delo so imenovali Marijo Vogrin Bračič. V svet zavoda OŠ Lenart pa so imenovali Anico Mlinarič, Štefana Frasa
in Vladimirja Čeha Ambruša. Svetniki so soglašali tudi z imenovanjem dosedanjega direktorja ZD Lenart Jožefa Krambergerja za direktorja ZD Lenart.
Imenovali so tudi občinski volilni komisiji za novi občini Sv. Jurij in Sv. Trojica. Volilno komisijo v novi občini Sv. Jurij bo vodila Simona Bauman, njena namestnica bo Martina Divjak. Za člane pa so bili imenovani Franc Zemljič, Nataša Kramberger, Viktor Škrlec, Joško Belna, Andreja Ornik in Monika Črnčec. Volilni komisiji v novi občini Sv. Trojica bo predsedoval Jožef Kraner, podpredsednica pa bo Ksenija Zadravec Kranfo-gel. Za člane so bili imenovani Dragica Kramberger, Nina Polanec, Liljana Kšela, David Leopold, Marija Klobučar in Janez Voglar. Za občine Lenart, Sv. Trojica in Sv. Jurij so sprejeli tudi odlok o določitvi volilnih enot. Novi občinski svet v občini Sv. Jurij bo sestavljalo osem svetnikov, ki bodo izvoljeni po večinskem sistemu, izvolili pa se bodo v štirih volilnih enotah. Tudi novi občinski svet v občini Sv. Trojica bo štel osem svetnikov, ki se bodo izvolili po večinskem volilnem sistemu
času precej neizterjane članarine, kar za 10 milijonov SIT. Upravni odbor ocenjuje, da bi bilo okrog 6 milijonov te vsote možno izterjati. V treh mandatih se je vodstvo zbornice aktivno vključevalo v nastajanje obrti prijaznejše zakonodaje, ki bi obrtnikom omogočala boljše in uspešnejše poslovanje. Aktivno so sodelovali z OZ Slovenije, zastopali interese članov pred občinskimi in državnimi
organi, organizirali seminarje, okrogle mize, srečanja s predstavniki ministrstev in gospodarstva. V tem času so prejeli kar nekaj priznanj -častni član OZS, častni člani OOZ Ormož, srebrno plaketo občine Ormož ter priznanje red za zasluge predsednika države.
Ker je bilo na skupščini prisotnih le 18 od skupno 25 članov, so potrdili le predsednika Ivana Babiča, ta pa
bo do prihodnje skupščine, ki bo še ta mesec, predlagal najožje sodelavce. Kot najpomembnejše naloge novega vodstva je treba omeniti animiranje članstva za aktivno delo, konsolidacijo plačevanja članarine, ureditev parcele na Pagu ter odločitev o možni adaptaciji Doma društev oziroma projektu novogradnje
vki
Na skupščini se je od aktivnega dela v zbornici poslovil uspešen dolgoletni tandem - sekretar Anton Kirič in Ivan Kukovec, predsednik Obrtne zbornice Ormož.
Lenart • Seja občinskih svetnikov
Ustanavljajo podjetje Dom starejših občanov Lenart
Sv. Jurij • Sojenje nekdanjemu županu S. Mihaliču
Občina zamenjala svojega zagovornika
Na sodno klop je znova sedel nekdanji župan občine Sveti Jurij ob Ščav-nici Slavko Mihalič, katerega toži sedanje vodstvo občine. Zaradi modernizacije ceste, ki vodi do hiš bratov Mihalič, zahteva plačilo dobrih dveh milijonov tolarjev.
v šestih volilnih enotah. Le-narški občinski svet pa bo zaradi razdružitve občine po novem štel samo 15 svetnikov, ki se bodo izvolili po proporcionalnem volilnem sistemu v dveh volilnih enotah. Zaradi razdružitve občine Lenart so svetniki sprejeli tudi spremembe in dopolnitve statuta občine.
Svetniki so soglašali tudi z ustanovitvijo podjetja Dom starejših občanov Lenart, družba za institucionalno varstvo starejših občanov. Omenjeno podjetje bo v večinski lasti občine (51 %) in se bo prijavilo na razpis Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za podelitev koncesije za institucionalno varstvo. Z 49 % pa bi bilo pri lastništvu udeleženo lenar-ško podjetje Lipa Lenart. V kolikor bo podjetje uspešno kandidiralo na razpis ministrstva, bodo v Lenartu v prihodnjem letu pričeli gradnjo doma starejših občanov s 150 posteljami. Dom naj bi bil zgrajen v dveh zgradbah, povezanih s hodnikom. V naj bi bilo 60 dvoposteljnih sob in 30 enoposteljnih. Investicija pa je ocenjena na 1,5 milijarde tolarjev.
Zmago Šalamun
Zoper nekdanjega župana občine Sveti Jurij ob Ščavnici Slavka Mihaliča se na mursko-soboškem okrožnem sodišču že več mesecev odvija kazenska zadeva, v kateri ga državno tožilstvo obtožuje zlorabe uradnega položaja ali pravic ter ponareditve poslovnih listin v času, ko je bil župan, tokrat pa je skupaj z bratom Darkom ponovno sedel na zatožno klop v pravdni zadevi. Za tožbo se je namreč odločilo sedanje vodstvo omenjene občine, ker od bratov Mihalič še vedno ni prejelo plačila za modernizacijo ceste, za katero naj župan Mihalič ne bi imel dovoljenja.
52-letni Slavko Mihalič, ki je bil župan občine Sveti Jurij ob Ščavnici med letoma 1994 in 2002, je dal v letu 2001, vsaj tako mu očitajo, naročilo za modernizacijo oziroma asfaltiranje cestnega odseka v dolžini 189 metrov, ki vodi do hiš bratov Mihalič v Slaptincih, sedanje vodstvo občine pa je prepričano, da ta obnova ni bila predvidena in ne zaobjeta v naročilu za objavo obvestila
o oddaji gradenj, zato Mihalič ne bi smel investicije pokriti s proračunskimi sredstvi. Sedanje vodstvo občine Sveti Jurij ob Ščavnici se je tako odločilo, da v pravdnem postopku po sodni poti od bratov Mi-halič izterja dolg v višini 2.085.522 tolarjev z zakonskimi obrestmi. Na prvi obravnavi je občino Sveti Jurij ob Ščav-nici zastopal Ivan Merčnik, tokrat pa se je na obravnavi s pooblastilom sedanjega župana Svetega Jurija ob Ščavnici Antona Slane za zastopanje v tej pravdni zadevi pojavil odvetnik Jože Šafarič.
Pred sodnico Marjetico Škerget Logar je najprej stopil Slavko Mihalič. Povedal je, da so ob asfaltiranju drugih cestnih odsekov v občini ostala sredstva, zato se je odločil za modernizacijo ceste, ki vodi mimo njegove in se konča pri bratovi hiši. Kot je dejal, naj bi za njegovo namero vedela večina občinskih svetnikov, ki naj bi ga k omenjeni investiciji tudi nagovarjali, z bratom pa sta prav zaradi tega, ker je cesta vodila do njunih hiš,
Foto: Miha Soštarič
Občina Sveti Jurij ob Ščavnici od bratov Slavka (levo) in Darka Mihaliča zahteva dobra dva milijona tolarjev.
plačala več kot drugi krajani. Kot je navedel, naj bi plačala 700.000 tolarjev oziroma tretjino vrednoti investicije. Darko Mihalič je bil v svojem zagovoru kratek, povedal je le, da je svoje obveznosti, kot mu je predpisovala pogodba, plačal. Sodnica je zaslišala tudi Zdenka Lazarja, ki je kot nadzornik spremljal med drugim tudi modernizacijo spornega cestnega odseka. Lazar je dejal, da mu je naročilo za izvedbo del naročil v imenu investitorja župan Mihalič, posebne pogodbe pa naj ne bi podpisali.
S strani občinskega sveta občine Sveti Jurij ob Ščavnici je za nadzor nad izvajanjem modernizacije cest v Slaptin-cih skrbel takratni podžupan Stanko Gregorec, ki je tokrat na sodišču potrdil, da so župana Mihaliča opozorili na nepravilnost ter na seji občinskega sveta 25. septembra 2002, ko je bil Mihalič še župan, sprejeli sklep, da mora župan omenjeno investicijsko vrednost v višini dobrih dveh milijonov tolarjev poravnati, kar se je tudi zavezal, vendar do danes tega ni storil. Na sodišču je pričal tudi občinski svetnik Mirko Ljubec, ki pa je povedal, da kot predsednik komisije za komunalne zadeve v občini Sveti Jurij ob Ščavnici ni sodeloval pri omenjenih investicijah, cestne odseke pa si je ogledal, ko so bili ti že asfaltirani.
Na naslednji obravnavi, ki bo 3. julija, bodo še zaslišani sedanji župan občine Sveti Jurij ob Ščavnici Anton Slana, član občinske uprave te občine Peter Brumen in predstavnik Cestnega podjetja Murska Sobota Srečko Petek.
Miha Šoštarič
Foto: vki
Ptuj • Praznovanje Rotary cluba Ptuj
Tri nagrade Paula Harrisa in častna listina Stojanu Kerblerju
V sejni sobi Apart hiše v Termah Ptuj, kjer je do selitve v nove prostore prvega topliškega hotela začasni sedež Rotary cluba Ptuj, ki ga v zadnjem letu vodi Vidoje Radičevič, je bila 15. junija svečana seja Rotary cluba Ptuj, sicer pa že 51. po vrsti.
Foto: Črtomir Goznik
Na svečani seji Rotary cluba Ptuj so podelili tri nagrade Paula Harrisa in listino častnega člana. Na fotografiji (z desne) Edi Stropnik, asistent guvernerja districta 1910, tudi prejemnik nagrade Paula Harrisa, in Stojan Kerbler, prejemnik listine častnega člana Rotary cluba Ptuj in Vidoje Radičevič, predsednik Rotary cluba Ptuj. Sergeju Pavličevu in dr. Jožetu Bešvirju, ki se seje iz opravičljivih razlogov nista udeležila, bodo nagradi izročili ob drugi svečani priložnosti.
Tokrat so se spomnili vseh uspehov, ki so jih dosegli v desetih letih delovanja, ki so jih v jubilejnem letu povezali tudi s 100-letnico Rotary International. Uspešni so bili v svojem humanitarnem poslanstvu, z njihovo pomočjo se je 15 otrok iz OŠ Leskovec udeležilo zimske šole v naravi v Kranjski Gori, poskrbeli so tudi za smučarsko opremo. V okviru OŠ Breg je potekal projekt Pomoč otrokom brez staršev, ki so ga razširili tudi na otroke iz socialno ogroženih družin. V Termah Ptuj je z njihovo pomočjo zrasla fontana, uspešno pa so izvedli tudi pustni ples v Kidričevem, ki ima že od vsega začetka humanitarno noto. Kot je na svečanem večeru poudaril predsednik Rotary cluba Ptuj, mandat se mu izteče s prvim julijem letos, Vidoje Radičevič, je
uspešno delovanje kluba v celoti zasluga njegovih članov. Ponosni so na to, da se je uresničil projekt lastnega districta, kar je v veliki meri tudi zasluga njihovega člana Edija Stropnika, ki je tudi asistent guvernerja. V letu 2005/2006 je nastalo pet novih klubov. Ptujski Rotary club je bil uradno sprejet v Rotary International 28. oktobra leta 1995. Ustanovljen je bil kot sedmi klub v Sloveniji. Prvi in ustanovni predsednik je bil Sergej Pavličev, ki je že v letu 1993 začel zbirati rotarijsko omizje na Ptuju. V Rotary club se prihaja na povabilo, kot predstavnik svojega poklicnega razreda, je v svojem govoru med drugim spomnil predsednik. Na svečani seji 15. junija so trem zaslužnim članom podelili nagrado Paula Harrisa, ustanovitelja svetovnega rotari-
janskega gibanja. Klubom po svetu za vsakih tisoč podarjenih dolarjev v njegovo fundacijo pripada nagrada za zaslužne člane, kar pomeni, da si nagrade ni mogoče kupiti. Ptujski Rotary klub je podelil tri nagrade Paula Harisa. Prejeli so jih Edi Stropnik, Sergej Pavličev in dr. Jože Bešvir. Vrhunec 51. večera pa je bila podelitev listine častnega člana Stojanu Kerblerju, s katero so se mu zahvalili za vse, kar je naredil za širitev rotarijanske ideje na območju delovanja ptujskega kluba. Rotarijske-mu omizju se je pridružil že leta 1993. Stojan Kerbler je bil tudi tokrat zelo skromen, ko se je zahvalil za to visoko priznanje. "Veste, kje sem, če me boste potrebovali, me poiščite, hvala."
MG
Sv. Trojica • Praznovali zadnji krajevni praznik
Vb
Največje darilo samostojna občina
V krajevni skupnosti Sv. Trojica so od 3. do 11. junija praznovali 22. ali zadnji krajevni praznik. Zadnji zato, ker so se krajani Sv. Trojice letos odločili za samostojno občino.
Prireditve so se pričele v soboto, 3. junija, ko so se v kulturnem domu v Sv. Trojici predstavili člani KD Sv. Trojica. Popoldan pa je pri Sv. Trojici v organizaciji ŠD potekalo tekmovanje v odbojki na mivki. V nedeljo, 4. junija, je potekal v cerkvi Sv. Trojice orgelski koncert Andreje Golež, ki ga je organiziral KUD Sv. Frančišek. V
ponedeljek, 5. junija, je pri Sv. Trojici potekalo srečanje krajanov starejših od 75 let s kulturnim programom. Srečanje je organizirala KORK Sv. Trojica. Popoldan pa je na kmetiji Postružnik potekalo ribiško tekmovanje. V četrtek, 8. junija, je v kulturnem domu OŠ Sv. Trojica priredila tradicionalni kulturni večer. V petek, 9. junija, so se v kul-
turnem domu pri Sv. Trojici predstavili člani turističnega društva. Prireditev so poimenovali Po domače s pesmijo in besedo.
V soboto, 10. junija, so organizatorji PGD Osek in KM Agroremont pripravljali tradicionalno tekmovanje v koscev, vendar je prireditev zaradi slabega vremena odpadla. V soboto zvečer pa je po-
Nagrajenci (z leve): samostojni podjetnik Franc Marajht iz Oseka, Sabina Zemljič (podjetje Lešnik&-Zemljič, d. o. o.), Andrej Dvoršak (KUD Sv. Frančišek), učiteljica Betka Polič, članica ljudskih pevk Sv. Trojica, in Janez Voglar, zraven predsednik KS Franc Rojko in podpredsednik Aleksander Gungl
tekala osrednja proslava ob krajevnem prazniku. Zbrane na prireditvi je pozdravil predsednik KS Sv. Trojica Franc Rojko, ki je v govoru poudaril, da je največje darilo ob letošnjem krajevnem prazniku odločitev za samostojno občino. V govoru pa je tudi poudaril, da je bilo v zadnjih letih obnovljenih 16 kilometrov cest, makadamskih cest pa jim še ostaja 18 kilometrov. Predsednik je tudi povedal, da je župan mag. Ivan Vo-grin obljubo, da bo do konca mandata imelo 95 odstotkov občanov do hiše asfaltno cesto, izpolnil v dobri polovici, vsekakor pa je naredil veliko več kot njegovi predhodniki. Predsednik Rojko se je dotaknil tudi orgel, ki so jih pred leti postavili pri Sv. Trojici in povedal, da so orgle stale le 2 kilometra asfaltne ceste. Povedal je, da so v preteklih letih v celoti uredili vodovod in pa nekatere druge investicije. Predvidena investicija dograditve šole se ni uresničila. Od občine Lenart še letos pri Sv. Trojici pričakujejo, da bodo modernizirali okrog 6 kilometrov cest.
Za kulturni program so na prireditvi poskrbeli člani ansambla Slovenjegoriški fantje, vokalna skupina Završki fant-
je, folklorna skupina KUD Trojica in mešani pevski zbor KD Sv. Frančišek. Na slovesnosti so podelili tudi priznanja -plakete KS Sv. Trojica z zlatim grbom. Prejeli so jih: ljudske pevke KUD Trojica, učiteljica Betka Polič, KD Sv. Frančišek, podjetje Lešnik&Zemljič, d. o. o., Sv. Trojica, samostojni podjetnik Franc Marajht iz Oseka in Janez Voglar. Vsako leto pa tudi ob krajevnem prazniku TD Sv. Trojica podeli posebno priznanje za delo na področju turizma, letošnje priznanje je prejel Andrej Dvoršak. V avli kulturnega doma pa je bila na
ogled razstava izdelkov učencev OŠ Sv. Trojica in razstava skulptur avtorja Danijela Vre-čiča, ki živi in ustvarja pri Sv. Trojici.
V nedeljo, 11. junija, pa je pri Sv. Trojica potekalo farno žegnanje ali spomladanska kvaternica, ki jo obišče veliko romarjev od blizu in daleč. Za budnico so poskrbeli člani pihalnega orkestra MOL iz Lenarta, zjutraj pa je bila tudi otvoritev razstave ročnih del, ki so jo pripravile članice društva kmečkih žena in deklet Sv. Trojica.
Zmago Šalamun
V kulturnem programu so nastopili tudi člani in članice folklorne skupine KUD Trojica.
Ptuj • Phare 2003 - vseživljenjsko učenje
Naravoslovje in tehnika, sedanjost za prihodnost
Prejšnji torek je v Šolskem centru na Ptuju potekala zaključna konferenca projekta vseživljenjskega učenja Phare 2003.
O projektu smo v Štajerskem tedniku redno pisali. Gre za projekt, ki ga je pripravila Evropska unija že leta 2000 in ga opredelila
v Memorandumu o vseživ-ljenjskem učenju. V zadnjem desetletju se je izobrazbena raven mlajših generacij vztrajno zviševala, še vedno
pa je preveč mladih, ki jim ne uspe zaključiti šolanja in vstopajo na trg delovne sile brez ustrezne poklicne izobrazbe. Phare 2003 - Vseživljenjsko
Učenci se zelo radi odločajo za tovrstno delo, ki jim daje izkušnjo odzivanja v posebnih socialnih vlogah, možnost, da s svojim delom zares kaj spremenijo, komu pomagajo izboljšati kvaliteto življenja. Gimnazija že pet let sodeluje z zunanjimi strokovnimi sodelavci - OŠ Stanka Vraza, Varstveno delovnim centrom, Vrtcem Ormož, Centrom za starejše občane in Centrom za socialno delo. To so potencialni »delodajalci«, pri katerih si
dijaki izberejo področje svojega delovanja. Med dijaki je daleč najbolj priljubljeno delo v CSO, saj se jih je za delo s starejšimi odločilo kat 37. Vodja aktivnosti Saša Krajnc je povedala, da je tovrstno delo za »mladostnikov osebnostni razvoj in socialno zorenje izjemnega pomena. Gre namreč za izkustveni način vzgoje mladih, ki preko pomoči skupinam ljudi, ki so prikrajšane, ki imajo posebne potrebe, neenake možnosti in omejitve, pridobivajo
učenje je zasnovan kot dodaten programski in finančni instrument pri zagotavljanju programskih zasnov za opravljanje aktivnosti predvsem pri razvoju in krepitvi usposabljanja, izobraževanja in svetovanja kot del politike vseživljenjskega učenja s ciljem olajšati dostop do izobraževanja in trga dela.
Na Šolskem centru na Ptuju so se na projekt dobro pripravili, financiran pa je bil s strani Evropske skupnosti, Ministrstva za šolstvo in šport ter Šolskega centra Ptuj.
Cilji projekta so bili predvsem ozavestiti in aktivno vključiti posameznika v pravilno izbiro izobraževalne in poklicne poti v povezova-
nju in sodelovanju različnih partnerjev in zavodov, poseben poudarek pa je bil dan na znanju naravoslovja in tehnike. Eden od ciljev je bil tudi motivirati osnovnošolce, gimnazijce ter dijake strokovnih šol za izobraževanje v tehniške in naravoslovne izbirne predmete.
V program so se vključile številne osnovne šole: Ljudski vrt, Mladika, Olge Meglič in Breg iz Ptuja, Cirkovce, Cirkulane - Zavrč, Majšperk, Žetale, Hajdina, Hrastnik in Trbovlje. Od srednjih šol so se za projekt odločili na gimnazijah v Ptuju, Ormožu, Litiji, na Šolskih centrih v Celju, Novem mestu, Novi Gorici, Velenju ter Trbovljah.
Sodeloval je tudi Center
Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, Hiša eksperimentov iz Ljubljane, Zavod RS za zaposlovanje, Bistra Ptuj, ljubljanska in mariborska univerza, Obrtna zbornica Slovenije in Občina Ptuj.
Vodja projekta je bil ravnatelj Poklicne in tehniške elektro šole Rajko Fajt, koordinatorji projekta pa so bili: Franc Vrbančič, Marjan Bezjak, mag. Slavko Murko, Josip Pečar, Bojan Terbuc in Bruno Lubec, na strojni šoli je projekt prevzela Julija Fe-konja, na ekonomski Ingrid Kac - Korunič in Polona Toplak, na kmetijski Veronika Leskovar in na elektro šoli Nataša Vidovič.
Franc Lačen
Ptuj • Izobraževanje odraslih v Šolskem centru
Poki v ŠC Ptuj
Projekt Ponudimo odraslim kvalitetno izobraževanje je le eden od projektov, ki so se ga lotili šolniki ptujskega Šolskega centra.
Udeleženci zaključne konference projekta vseživljenjskega učenja Phare 2003
Ormož • Zaključek prostovoljnega socialnega dela
Uspešno večletno sodelovanje
Čez 900 ur prostovoljnega socialnega dela je letos opravilo okrog 60 učencev 2. letnikov Gimnazije Ormož. Delo je potekalo v okviru obveznih izbirnih vsebin Vzgoja za mir, družino in nenasilje.
Sodelujoči so oblikovali skupine, v katerih so bili predstavniki vseh gostujočih institucij, ki so se v Mestni grabi skupaj družili in zabavali.
na občutkih lastne vrednosti in izgrajujejo pozitivno sa-mopodobo.«
Minuli teden so se na zaključni prireditvi, na druženju, ki je namenjeno predvsem zabavi, zbrali prostovoljci in tisti, ki so jim pomagali s svojim delom. V krajšem kulturnem programu so po nagovoru dijakinje Jasmine Dovnik nastopili otroci iz vrtca, pevski zbor OŠ Stanka Vraza, stanovalka Centra za starejše občane Marija Serec je prebrala nekaj svojih pesmi, za konec pa je zapel še pevski zbor Gimnazije Ormož, na harmoniko pa je zaigrala Katja Vunderl. Sledile so družabne igre, v katerih pa ni bilo poudarka na telesnih spretnostih, pač pa so bile predvsem družabnega in zabavnega značaja.
Pet učenk tretjih letnikov pa v Center za starejše občane redno prihaja že drugo leto, povsem prostovoljno, tudi sedaj, ko jim ti obiski ne prinesejo v šoli nobenih bonitet več. Prostovoljno socialno delo je postalo del njihovega življenja. Na njih so v Gimnaziji še posebej ponosni.
vki
Šolski center Ptuj je eno večjih izobraževalnih središč v Sloveniji, v katerem svojega znanja ne pridobivajo le srednješolci, ampak tudi vedno več odraslih. Prav zaradi izobraževanja odraslih udeležencev se je ptujski center v letu 2005 vključil v razvojni projekt Ponudimo odraslim kvalitetno izobraževanje - POKI, ki ga ob podpori Ministrstva za šolstvo in šport ter Evropskega socialnega sklada razvija Andragoški center Slovenije. Po vključitvi v sam projekt se je najprej oblikovala skupina za kakovost, ki jo sestavljajo učitelji vseh srednjih šol v ptujskem Šolskem centru. To so Jože Trantura, vodja skupine in hkrati vodja izobraževanja odraslih na strojni šoli, Vlasta Hodnik, pomočnica ravnateljice na ekonomski šoli, Miran Lazar, učitelj na elektro šoli, Marjan Horvat, pomočnik ravnatelja na kmetijski šoli, in direktor ŠC Ptuj Branko Kumer. Namen vključitve v projekt POKI je ugotoviti
pomanjkljivosti, predvsem pa izboljšati kakovost izobraževanja odraslih v ŠC Ptuj. In kako doseči zadovoljivo kakovost izobraževanja? Skupina za kakovost je pripravila anketne vprašalnike samo-evalvacijskega profila za zaposlene učitelje, zunanje sodelavce in odrasle udeležence izobraževanja, z njimi je ugotavljala motiviranost in zadovoljstvo učiteljev za delo in izobraževanje odraslih, organiziranost tovrstnega izobraževanja in sistematizacijo delovnih mest ŠC Ptuj. Anketa je pokazala, da so učitelji visoko motivirani za delo z odraslimi, da izvajajo individualizacijo, imajo izdelana učna gradiva za odrasle oz. željo po njihovi izdelavi ter dostop do medmrežja.
Jože Trantura, vodja skupine za kakovost POKI: »Projekt POKI temelji na samoevalvaciji. Ta poteka vedno in vsepovsod, hkrati je naše orodje za ugotavljanje kakovosti. Pri tem se zgledujemo po Skandinavcih, kjer
Skupina SC Ptuj za kakovost POKI
Foto: arhivSC Ptuj
je kakovost osnova vseživ-ljenjskega učenja. S pojmom samoevalvacije smo se želeli srečati takoj na samem začetku; res je, da je ta pojem v izobraževanju relativno nov, bo pa ta način preverjanja kakovosti postal nuja v našem izobraževalnem prostoru. Sicer pa bo samoeval-vacija potekala tako, da bodo učitelji s pomočjo mnenja, vprašalnikov oz. anket sodelujočih v izobraževalnem procesu nenehno preverjali, ali so njihove metode in cilji poučevanja ustrezni, pri tem pa bo pomemben tudi odnos učitelja do slušatelja.
Posebno zanimivo področje izobraževanja odraslih je komunikacija s pomočjo medmrežja. Zagotovo je to velik izziv, ki prinaša veliko samostojnega učenja in raziskovanja, vendar pa posameznim odraslim udeležencem povzroča kar nekaj preglavic. Zato smo se odločili za akcijski načrt, na podlagi katerega nameravamo izvesti tečaj za rokovanje z računalnikom. Seveda pa se pri izobraževanju odraslih srečujemo tudi s prostorsko stisko, vendar upamo, da bo z novim šolskem letom le-ta odpravljena.«
Po besedah direktorja ŠC Ptuj Branka Kumra bo z novim šolskim letom prostorska stiska tako dijakov kot tudi odraslih, ki svoje znanje pridobivajo v ptujskem centru, odpravljena, saj se bo del izobraževalnega procesa iz centralne šolske stavbe na Volkmerjevi cesti preselil na novo lokacijo, in sicer v prostore bivše vojašnice.
Zlatka Lampret
Foto: Fl
Foto: vki
Haloze • Nasmiha se državni denar za ceste
Za dokumente je že, za asfalt še bo?!
Da haloške občine svojih kolovozov zgolj iz svojih proračunov še dolgo ne bodo mogle preobleči v asfalt, je jasno vsem. Zato je nujno pograbiti vsako možnost, ki jo ponuja država ali EU, da se dokopljejo do kakšnega dodatnega tolarja oz. evra. In tokrat so, po zaslugi LPC Halo, uspele na razpisu za dodelitev sredstev za pripravo potrebne (gradbene) dokumentacije za izgradnjo cest.
Po domače povedano to pomeni, da vključene občine dobijo ves denar, kolikor ga je potrebno za plačilo teh dokumentov, ne pa še denarja za samo izgradnjo oz. modernizacijo določenih cestnih odsekov. Vendar pa je tudi to nekaj, oz. kar veliko, saj se bodo s to dokumentacijo lahko prijavile na razpise za državno sofinanciranje takoj, ko bodo ti izšli. To pa naj bi se začelo dogajati naslednje leto. Seveda pa je tudi pri tem majhna zanka; namreč: pri sami izgradnji cest bodo morale delček denarja dodati tudi občine same. Zaenkrat se govori, da naj bi bil občinski delež majhen, tam okoli 20 odstotkov. To pa po drugi strani pomeni, da občine ne morejo kar vsepovprek prijaviti modernizacije kar vseh cest, saj vendarle morajo v proračunu rezervirati oz. predvideti del lastnega denarja.
Do kje je projekt stekel in katere ceste so vključene, je bilo povedano na minuli novinarski konferenci v prostorih občine Videm, ki je nosilka tega projekta, kot partnerji pa nastopajo ostale občine in LPC Halo iz Cirku-lan (kot koordinator projekta med občinami in vladnimi službami).
Sonja Golc in Andreja Goj-košek z LPC Halo sta najprej povedali, da se projekt imenuje Rešitev za dostop vseh
prebivalcev v Halozah tik ob meji, ki se izvaja v sklopu programa Interreg IIIA Sosedski program Slovenija-Hrvaška-Madžarska. V projekt pod taktirko LPC so se vključile prav vse občine s haloškega območja in dobile skupno odobrenih 18 milijonov za izdelavo dokumentacije.
Za 18 kilometrov potrebne pol milijarde tolarjev!
V občini Videm so se odločili pripraviti dokumente za tri ceste: obmejno cesto Mala Varnica -Kamen-Zakl, Mala Varnica-Gasilska Trojka-Zg. Gruškovje in Mala Varni-ca-Belavšek-V. Okič-Skoriš-njak-Mala Varnica. Podleh-nik je v projekt uvrstil cestni odsek Na pesek, občina Go-rišnica je prijavila kar šest odsekov; dva v Gruškovcu, dva v Medribniku in po enega v Mejah ter Paradižu, Zavrč se vključuje s cesto Korenjak-Gornja Voča, Majšperk pa z dvema cestama, in sicer: Do-lena-Marijina vas ter Stoper-ce-Pridna vas.
Edini, ki so doslej že pripravili vso dokumentacijo, so Zavrčani, kjer gre za 900-metrski odsek ceste na izjemno težkem terenu, ocenjena vrednost izvedbe pa znaša 30 milijonov tolarjev.
Vsi cestni odseki v vseh občinah skupaj sicer merijo okrog 18 kilometrov, približ-
Takšni prizori oz. »ceste« v Halozah niso redkost; občine same ne zmorejo financirati vseh prepotrebnih asfaltnih preoblek, zato je vsak državni oz. evropski denar za te namene več kot dobrodošel (čeprav ga je premalo in še ta prihaja po kapljicah).
na sredstva, ki bodo potrebna za modernizacijo, pa naj bi znašala krepke pol milijarde tolarjev.
Kot je še povedala Golčeva, je pridobitev sredstev za izdelavo dokumentacije velik uspeh, saj se je za ta denar prijavilo kar 15 podobnih
projektov, odobrena sta bila le dva; eden s primorskega konca in drugi iz Haloz, ki je dobil tudi večinski delež (18 od 24 milijonov tolarjev). »To dokazuje, da je povezovanje občin in njihov skupen nastop lahko zelo uspešen, gotovo pa uspešnejši od in-
dividualnih prijav. Sicer pa poleg osnovnega cilja našega projekta, to je izboljšati čezmejno mobilnost in dostopnost vsem prebivalcem ob meji z ureditvijo cest, na ta način izboljšujemo in povečujemo tudi možnosti za razvoj kmetijskih, gospodar-
skih in turističnih dejavnosti na haloškem območju. Tako pa se hkrati zmanjšuje vpliv meje, lažje pa se lahko nadaljujejo tudi skupni projekti med občinami na obeh straneh meje.«
SM
Videm • Sestanek pobreške civilne iniciative
Daljnovod - nujno zlo
Po videmski občinski seji, kjer se je izkazalo, da videmska civilna iniciativa proti daljnovodu v svojih vrstah ni enotna glede poteka trase, so se na sestanku ponovno zbrali ustanovitelji in člani iniciative, ki prihajajo s Pobrežja.
Glavna akterja pobreške iniciative, Jože Muršek (levo) in Marjan Selinšek (desno) - vmes je župan Friderik Bračič - sta s člani soglasno dorekla za občane še sprejemljivo traso predvidenega daljnovoda.
Na srečanje so, kot je povedal svetnik Marjan Selinšek, ki pobude iniciative predstavlja v občinskem svetu, sicer pa je vodja iniciative Jože Muršek, povabili tudi akterje iz Štur-movcev, vendar ni prišel nihče. Tako je Selinšek, skupaj z županom Friderikom Brači-čem, zbrane najprej seznanil s potekom dogajanja na seji ter dogovori, ki so jih sklenili s predstavnikoma Elesa. Vsi prisotni so se strinjali s predlaganim potekom trase daljnovode skozi Pobrežje, kot je bil predstavljen in zarisan podjetju Eles, tekel pa naj bi mimo vseh hiš, najprej vzporedno z nastajajočo obvoznico oz. hitro cesto čez Puhov most, nato pa južno med Po-brežjem in Šturmovci, ki pa
jih v zadnji fazi prehoda preko Drave vendarle mora presekati. »Ta trasa je z našega vidika še najbolj sprejemljiva, saj ne seka nobenih dvorišč in je hkrati maksimalno, kolikor je najbolj možno, odmaknjena od hiš,« sta poudarila tako Selinšek kot Muršek.
Slednji ob tem ni mogel mimo opazke, da bi se morali uskladiti tudi s krajani Štur-movcev, ki jih zastopa Andrej Rožman, in da se čudi njegovemu nastopu proti kakršne-mukoli posegu v Šturmovce (razen pod zemljo), saj naj bi se na enem prejšnjih ogledov terena že strinjali, kje bo tekel daljnovod v celoti, tudi skozi področje Šturmovcev, in naj bi celo določili zemljišče, kjer bi se lahko postavil betonski nosilec.
Potek trase, s katero so se na zadnjem sestanku strinjali vsi člani iniciative (ti so prišli tako s Pobrežja kot z Bor-šta), se z dvema manjšima popravkoma v bistvu enači z že predstavljeno varianto na seji, odprto pa je ostalo vprašanje, kako se bodo na to odzvali v Šturmovcih.
»Škoda, da nikogar od njih ni na tem sestanku, saj bi tako najlažje uskladili stališča gle-
de trase. Zavedati pa se moramo, vsi skupaj, da daljnovod nekje mora teči in da nima smisla postavljati nerealnih in neizvedljivih zahtev, še posebej ne, če se izkaže, da zna biti uresničitev določenih zahtev za ljudi še bolj neprimerna ali zdravju škodljiva, kot se je izkazalo za položitev daljnovoda v zemljo. Namen naše iniciative ni preprečiti izgradnje visokonapetostnega daljnovoda, ampak najti traso, ki bo čimmanj obremenjevala naše občane, če bo že trajnostno degradirano naše okolje,« je ob koncu pojasnil Selinšek.
Kakšna bo detajlna postavitev trase je tako še zmeraj odprto vprašanje, ki ga bodo očitno morali reševati v občinskem vodstvu. Pobreška iniciativa je svoj predlog že predala županu, zdaj se čaka predlog variante, ki jo mora posredovati šturmovski del oz. morebiti korigirati del trase, ki teče skozi Šturmovce. Šele potem bo namreč omela občina v rokah jasno stališče in varianto, s katero bo lahko nastopila pred projektantom in investitorjem.
Foto: SM
Ptuj • Baletke v ptujski glasbeni šoli
Na knjižni polici
Ko bom velika, bom baletka
V torek, 26. junija, so se v ptujskem Mestnem gledališču predstavile male ptujske baletke. 44 jih je zaplesalo, z njimi pa tudi gostje iz Srednje glasbene in baletne šole Maribor. Pa je bilo vse skupaj videti prej angelsko kot kaj drugega. Pod vodstvom Alenke Kostrevc poteka v ptujski Glasbeni šoli pouk baleta že tretje leto.
Na dobro obiskani prireditvi so male baletke pokazale, kaj so se naučile v letošnjem letu. Kar nekaj je takih, ki so imele veliko pokazati, saj pouk baleta obiskujejo že tretje leto. Prikazale so razredne točke ter zaplesale v krajši plesni predstavi Prodajalna lutk. Kot gostje so zaplesale: maturantki Srednje glasbene in baletne šole Maribor Mirjana Šrot in Ana Germ ter Asja Lorenčič, ki se v Plesni izbi Maribor ukvarja s sodobnim plesom.
Na Ptuju so v preteklosti različni organizatorji skrbeli za pouk klasičnega baleta. Že pred tridesetimi leti je mlade plesalke poučeval sam Iko Otrin, priznan slovenski baletni pedagog. Pa se je vedno po krajšem ali daljšem obdobju pouk zaključil zaradi finančnih in organizacijskih težav. Problemi so bili tudi z ustrezno opremljenimi prostori za pouk klasičnega baleta. V ta namen so bili v veliko dvorano Narodnega doma nameščeni ogledala in drogovi.
Pred tremi leti pa se je pouk klasičnega baleta pričel v ptujski Glasbeni šoli Karola Pahorja pod vodstvom 24-let-ne Alenke Kostrevc. Na začetku jih je bilo samo 17, sedaj jih je 44. Dekleta (edini fant jih je zapustil lani) so stara od 6 do 13 let. Pouk, dvakrat tedensko po eno uro, poteka
Foto: Majda Fridl
Med uro baleta - deklice so navdušene nad svojimi roza baletnimi copatki In dresi s prosojnimi krilci.
v štirih razredih, v katerih je od 5 do 15 plesalk. Število ur se bo v višjih razredih povečalo na petkrat tedensko. Začetki poučevanja za Alenko Kostrevc niso bili lahki, saj ni imela pedagoških izkušenj. Pomagala si je z lastnimi pozitivnimi izkušnjami pri različnih učiteljih klasičnega baleta, ki jih je prenašala tudi na svoje učenke. Veliko se je pogovarjala s prijateljicami, ki poučujejo balet po Slove-
Foto: Majda Fridl
Mlade plesalke na Ptuju tretje leto poučuje osnov klasičnega baleta 24-letna Alenka Kostrevc. Tudi v prihodnosti želi poučevati balet, zanimajo pa jo tudi sodobni ples.
niji in so imele takrat več izkušenj. Obiskuje pa tudi različne seminarje in srečanja za učitelje klasičnega baleta. Manjka pa seminarjev s področja metodike. Ni bila takoj prepričana, da je to njena življenjska pot. Veselje do poučevanja baleta pa je bilo iz leta v leto večje.
Do deklet je zahtevna, kljub temu z veseljem obiskujejo balet, saj osipa praktično ni in tudi starši so zadovoljni. Tudi finančno pouk baleta za starše ni preveliko breme. Mesečno prispevajo po 5000 tolarjev, če pa en predmet v glasbeni šoli že plačujejo, je drugi (npr. balet) brezplačen. Ostanejo samo še stroški za baletne copate, dres in nogavice, ki morajo biti vsako leto novi, saj jih otroci prerastejo. Pa vse skupaj letno ne presega 20.000 tolarjev.
Število baletk na Ptuju je iz leta v leto večje
Pred tremi leti sta bila dva razreda in 17 učenk, sedaj so štirje oddelki in 44 učenk, za naslednje leto pa jih je dodatno vpisanih še 30. Zaenkrat obiskujejo balet samo dekleta, imeli so enega fanta, ki je odnehal, za naslednje leto pa imajo ponovno vpisanega fanta. Število učencev se bo še povečalo, saj bo naknaden vpis tudi v avgustu. Če bo mi-
nistrstvo za šolstvo in šport, ki financira pouk klasičnega baleta, odobrilo, se bo povečalo tudi število oddelkov.
Alenka Kostrevc vidi svojo prihodnost v pedagoškem delu, zanima pa jo tudi lastna plesna kariera. Po nižji in srednji baletni šoli v Mariboru je zaradi slabih možnosti štipendiranja ostala kot plesalka v mariborskem gledališču in študija baleta ni nadaljeval. Po petih letih v gledališču sicer ne pleše več, toda s prijatelji plesalci razmišljajo o skupini, ki bi pripravljala svoje plesne koreografije in predstave. Želi pa dokončati tudi študij. Po njenem prepričanju je potrebno povezati klasični in sobni ples, saj dandanes ne moreš ostati pri samo eni plesni zvrsti, vse so enakovredne. Njej je klasika sicer osnova, a pomembna je tudi širina obzorja.
Prihodnost baletu na Ptuju je torej zagotovljena. Po mnenju Alenke Kostrevc pa bi potrebovali večji prostor. Dvorana v Stari steklarski delavnici je namreč premajhna, pozimi piha pod vrati, manjkajo pa tudi baletni drogovi. Kljub temu je vzdušje prijetno toplo. Morebiti pa se bo za ptujske baletke našel prostor v obnovljeni vojašnici.
Majda Fridl
\/S10PMtC/\ 2t\ Pimic v Tei^H/)H PTUJ
mm 50 v somo 1. julija oe %. uri.
., I, ..
ČAKA VAS BOGAT ZABAVNI PROGRAM, DRUGA ORFEJČKOVA GOSTILNA, BREZPLAČNO KOPANJE, ZABAVNE IGRE Z IZREZANO VSTOPNICO JE VSTOP V KOMPLEKS TERM PTUJ BREZPLAČEN.
TEDNIK
ÍRADIOPTUJ
Termaiiii Park
Tim Winton
Hiša na Ulici oblakov
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2006
Ttm Winton je eden najbolj znanih sodobnih avstralskih pisateljev in Hiša na Ulici oblakov velja za njegovo najboljše delo. Prvi roman je napisal pri dvaindvajsetih letih, skoraj za vsa dela je prejel vidne nagrade. V Hiši na Ulici oblakov opisuje avstralski zahod, člane dveh družin skozi desetletji odraščanja z vsemi resničnimi in bridkimi dogodki, nekoliko vedro in humorno, z vdanim premagovanjem vsakodnevnih težav. Hiša na Ulici oblakov je kolektivni roman malih ljudi.
Rose Pickles je bila lepo dekle. Sam Pickles bi lahko bil džokej. Njegov oče je bil nežen in sentimentalen mož. Zdelo se je, da ga spremlja sreča, nezvesta božja senca, ki je rasla in upadala. Vitel na ladji mu je odtrgal prste. Postal je pohabljen, neuporaben moški. Dolly Pickles je bila hudičevo čedna, moški so postajali čedalje predrznejši. Ogledovali so jo, kot bi si ogledovali konje. Japonski vojaški napadi v časopisnih naslovih so vse izrazitejši. Sreča se premika, le kdaj se nasmehne? Sam je ostal brez roke, brez dela, doma in denarja. Fish ne ribari tako dobro, kot bi sklepali po imenu. Zaplete se v mrežo in skoraj utone. Vrnil se je v življenje, vendar ne cel. Del njega je utonil. Picklesovi se preselijo v Perth, v hišo na Ulici oblakov, ki premore dvajset sob brez postelj. Ogromna, otožna, dvonadstropna hiša. Rose je oboževala knjige. Sam je na konjskih dirkah zapravil njihovo trenutno srečo in spet so bili v hiši brez denarja, kot ribniki brez rib, drevesa brez sadežev. V prostrani hiši so sami in ne vedo, kaj bi s sabo - moški brez roke, ženska z boki konja, ostrižena dečka in deklica. V hišo se priselijo Lambovi s šestimi otroki. Družini spadata skupaj, če ne drugega, zaradi besedne igre - Lamb (jagnje) in Pickles (vložena zelenjava). Spočetka se ne razumejo, kajti Lambovi so podjetnejši in odprejo trgovino Pr Oblakovih. V Evropi se je medtem končala vojna, morda bo padel tudi Tokio. Fish ni obstal samo v času in prostoru, pač pa nekje napol, malo tu, malo tam! Quick Lamb se je vpisal v vojaško godbo. Sam je postal sam svoje sreče kovač, ko je dobil delo v kovnici denarja. Začel je dobivati na konjskih dirkah in spet so bili v prednosti pred Lambovimi. Dečka Mc Bridea je povozil vlak. Dolly je bila vedno prevečpijana, stari je prihajal pozno domov, Rose pa si je prisegla, da bo vladal v kuhinji red in nasploh vsepovsod. Sam je na dirkah ponovno izgubljal, Dolly je izginila iz hiše. Kadar stavijo bogati, se igrajo z denarjem, kadar stavijo revni, se igrajo s kruhom svojih otrok. Oriel se je preselila v šotor, ven iz hiše, ki diha. Dolly je postajala iz dneva v dan bolj zabuhla, Rose pa vedno bolj suha. In je bolščala v njo, češ jaz sem mlada in počnem to, kar bi morala ti, tako pa me boš imela na vesti. Dejstvo, da si človek, je najbolj žalostna, najbolj nekoristna stvar, ki se lahko zgodi Rose je rada hodila v šolo, da bi postala pametna gospa, pa so ostali brez prebite pare. Ali se usode ne da premagati? Rose se zave, da mora sama postati usoda in se zanesti nase. Stvari se spreminjajo s slabega na slabše. Rose je dobila delo v veleblagovnici in si za prvo plačo kupila par brezšivnih nogavic in kremo z estrogenom. Začela je spet jesti. Quick Lamb strelja kenguruje in prične mastno služiti. Oriel Lamb ne verjame v družino ne v ljubezen, otroci se zgodijo. Sam ima opravka s sindikati, ki mu grozijo. Hat se je poročila, Lester onegavi Dolly. Oriel bo pokončalo samo-pomilovanje. Beryl je zapustila Lambove. Vse, kar imajo, so oni sami. Včasih so čudaki, norci. Pri štiriindvajsetih je Rose postala ženska z dekliškim obrazom. Zaljubila se je v Toby-ja, nerodo in pisca družabne kronike. Pred njo se je odpiral čudoviti svet. Tobyjevi prijatelji so se ukvarjali s slikarstvom, kiparstvom in pisanjem. On ni bil pesnik, ona pa ni hotela biti njegova tipkarica. Zato pa Rose in Quick planeta v strastno, mlado, vročo ljubezen. Hiša trepeče in se včasih nasloni na nočno nebo. Quick ni imel službe, zato pa nekaj posteljne kilometrine. Pravzaprav je postal policaj. Ted je umrl, Rose je splavila, postajala iz dneva v dan bolj suha in s kolobarji pod očmi. Sanjarila je o otrocih, lastni hiški in denarju v banki. Ujeli so nedlandskega klavca, morilca.
Soba vzdihne, hiša vdihne in se leta 1964 razbohoti. Rose je rodila fantka. Ob reki Lambovi in Picklesovi kot sanje razsvetljujejo dan. Voda je lepa, Fish Lamb se počasi spusti vanjo in postane sonce, mesec, zvezde.
Vladimir Kajzovar
Opravičilo
V petkovi številki Štajerskega tednika smo na strani "Kultura, izobraževanje" objavili poročilo s koncerta Ptujskega noneta "Imel sem ljubi dve", ki ga je napisala naša sodelavka Dženana Bećirović. Ker smo o istem koncertu prejeli še strokovno oceno dr. Darje Koter, sem sestavka združil, pri čemer je bilo besedilo dr. Koterjeve označeno z narekovaji, saj gre za dobesedni navedek njenih besed. Avtoricama se opravičujem, ker sem to storil brez njune vednosti.
Urednik
Nogomet
Mladinci Aluminija osvojili pokal NZS
Stran 12
Rokomet
Ptujčanke v evropskem pokalu EHF
Stran 12
Kolesarstvo
Matija Kvasina bi rad počival
Stran 13
Karting
Ptujčani v Hajdošah ekipno prvi
Stran 13
Atletika
Konstantna forma Ptujčanov
Stran 14
Padalstvo
Na Grobniku dve četrti mesti za AK Ptuj
Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
Piše: Jože Mohorič
SP v nogometu - Nemčija 2006
Na SP v Nemčiji so ekipe že odigrale drugi krogpredtek-movanja, sedem reprezentanc sije že zagotovilo napredovanje (skupina H je igrala tekme po zaključku redakcije): Nemčija, Ekvador, Anglija, Argentina, Nizozemska, Portugalska in Brazilija. Med temi reprezentancami ni (še) nobenega afriškega in azijskega predstavnika, največje možnosti pa imata Gana in Južna Koreja. Prvim je potrebna le še zmaga (morda že neodločen rezultat) z Američani, kar pa je po prikazanem v srečanju s Čehi dosegljivo, Korejcem pa za zanesljivo uvrstitev v osmino finala zadošča remi s Švico. Med kandidati za napredovanje je še vedno Avstralija, ki lahko po Japonski zagreni življenje še Hrvatom, čeprav so slednji po mnenju njihovih komentatorjev in navijačev že najmanj v četrtfinalu.
Nemčija - tudi v zadnji tekmi potrebujejo zmago, če se želijo izogniti Anglije že v osmini finala (če bo slednja pred Švedi v skupini B), kar pa bo proti izredno čvrsti ekipi Ekvadorja vse prej kot lahko. Doslej so odlično izkoristili prednost domačega terena, saj jih navijači »nosijo« po igrišču. Tehnično slabše podkovana obrambna linija je njihova največja slabost.
Ekvador - odlično so v prvi tekmi izkoristili slabo igro Poljske. Imajo izkušeno reprezentanco, kipa bo težkopri-šla dlje od osmine finala.
Anglija - Angleži so precej odvisni od podaj Beckhama in Rooneya. Če bo slednji po poškodbi uspel še dvigniti svojo igro na višji nivo, jim tudi Švedi (ki ne igrajo prepričljivo) ne bodo kos.
Argentina - Gavči so doslej pokazali največ, imajo odlično reprezentanco z dvema enakovrednima igralcema na vsakem igralnem mestu. Doslej so v obeh primerih (Slonokoščena obala, SiČG) hitro dosegli vodstvo ter nato s kombinatorno igro obvladovali položaj. Kako se bodo odrezali, ko (če) bodo morali »loviti« rezultat?
Nizozemska - kljub nekaterim notranjim nesoglasjem (Robben, van Persie) je selektor Marco van Basten uspel nizozemsko barko brez izgub prikrmariti do osmine finala. Njihov adut je lahko van Nistelrooy, ki si po slabši sezoni v Manchestru želi dokazati, da je bil tam neupravičeno zapostavljen.
Portugalska - doslej še niso pokazali vsega, kar znajo, a zmagujejo. Evropski podprvaki so proti Iranu pokazali nekatere slabosti proti agresivni obrambi, a lahko ob navdihu odličnih posameznikov (Deco, Figo, Ronaldo, Pauleta)premagajo vsakega nasprotnika.
Brazilija - doslej so Brazilci pokazali manj odpriča-kovanj, a zmagujejo. Na njihove prave predstave še čakamo. KerJaponci v zadnji tekmi nujno potrebujejo zmago, jih čaka težka tekma. Selektor bo morda v igro poslal tiste, ki doslej niso dobili priložnosti, a so željni dokazovanja (zagotovo lahko prikažejo več od npr. Ronalda). Ronal-dinha po dolgi sezoni v dresu Barcelone izčrpava še medijski pomp okoli njega, tako da zaenkrat ne deluje sveže (res je, da ga včasih krijejo tudi štirje branilci).
Še kratke novice iz drugih reprezentanc
Italija - Italijani so se po napadalni igri z Gano in po odličnih kritikah že na naslednji tekmi z Američani vrnili v svoj standardni okvir in kljub igralcu več v drugem polčasu niso uspeli zmagati; ideologu njihove igre Tottiju se zelo pozna dolga odsotnost z igrišč zaradi poškodbe. Na tekmi s Češko morajo iztržiti točko za napredovanje, takšne tekme pa so jim pisane na kožo, še posebej zato, ker imajo Čehi težave z napadalci (poškodba Kollerja).
Francija - Francozi na spominih iz leta 1998pač ne morejo graditi uspeha v letu 2006. Njihov najvišji domet je osmina finala, morda pa še to ne.
Hrvaška - po tekmi z Brazilci so slavili, kot da so zmagali in nekako pozabili, da odločilne tekme za njih šele prihajajo. Prvega preizkusa niso opravili, drugi (z Avstralci) bo že odločilen, na drugi strani pa jih čaka Guus Hiddink! S fizično močnejšimi Avstralci bodo zelo težko zmagali, še posebej zato, ker so v fazi napada zelo omejeni.
Švedska - Švedi so srečno premagali Paragvaj, na tekmi z Angleži pa bo moral večji delež prispevati predvsem napadalni par Ibrahimovič - Larson, ki igra daleč pod svojimi zmožnostmi.
tednik
Športni zavod Ptuj
2250 Ptuj, Čučkova 7 . Telefon: 02/787 76 30
www.športnizavod-ptui.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Pri Dravi pričeli s pripravami
Narediti trdne temelje za sezono
Nogometaši ptujske Drave so včeraj dopoldne pričeli priprave na novo sezono. Trener Milko Đurovski in kondicijski trener Miljenko Potočnik sta na igrišču vadila z 21 igralci. Upravičeno so izostali Trenev-ski, Emeršič, Osaj in Kruščica. Nogometaše Drave je zapustil italijanski napadalec Genarro Chietti, v matični klub pa naj bi se vrnil Tomaž Toplak, ki je nazadnje igral v Dravinji iz Slovenskih Konjic. Na prvem treningu je bil tudi Sead Zilič, bivši napadalec Drave, sedaj član Wisle Plock. K delu članske ekipe bodo priključili štiri mladince.
Trener Milko Đurovski je po prvem treningu povedal: »Nekateri igralci sicer manjkajo in se bodo priključili pozneje, drugače pa bomo normalno delali na Ptuju. Na preizkušnjo bo v naslednjih dneh prišlo nekaj nogometašev. Tako bo do naslednjega četrtka, takrat pa bomo že vedeli, na koga bomo lahko računali v naslednji sezoni. Želeli smo
Foto' Črtomir Goznik
Miljenko Potočnik je v ponedeljek igralce Drave povedel na prve kroge za ogrevanje.
na priprave na Nizozemsko, vendar tam pričnejo priprave šele 6. julija in bi bilo težko dobiti nasprotnike. Sodelovali
pa bomo na turnirju v Sofiji od 17. do 21. julija.« Trener Drave nam je povedal tudi, da bo eden izmed njegovih
pomočnikov v letošnji sezoni Momčilo Mitič.
Danilo Klajnšek
Igrišče z umetno travo
V četrtek prvi preizkus igrišča
Delavci na igrišču z umetno travo so že pred časom zaključili svoja dela, na vsrti so le še kozmetični popravki. V četrtek, 8. junija, je bil že izveden tehnični pregled, ki je bil zelo uspešen, saj je komisija imela le nekaj manjših pripomb gradbeno-tehnične narave, ki so že bile odpravljene. Še v tem tednu naj bi bilo izdano še uporabno dovoljenje. Igrišče, s katerim bo upravljal Športni zavod Ptuj in ki je namenjeno tudi učencem Mladike in ostalih osnovnih šol, bo skupaj s parkirnimi prostori uradno otvoritev doživelo ob občinskem prazniku.
Do zamika v terminskem planu je prišlo pravzaprav le zaradi dolge zime, ki je na prvi pogled močno ovirala izvajalce del, po drugi strani pa je podlaga po »naravni« poti postala kvalitetnejša za končna dela.
Tudi finančna plat igrišča z umetno travo je ostala nespremenjena: Nogometna zveza Slovenije je prispevala okrog 56 milijonov SIT, Fundacija za šport pa še nadaljnjih 20 milijonov. V proračunu Mestne občine Ptuj za leto 2005 je bilo

Igrišče z umetno travo bo v četrtek predano svoiemu namenu.
izgradnji igrišča namenjenih 20,5 milijonov, v letošnjem proračunu pa dobrih 23,5 milijonov SIT.
V četrtek 22 inniia 2006
športni zavod Ptuj, Mestna občina Ptuj in ptujske osnovne šole organizirajo nogometno druženje osnovnih šol. Nogometne igre se bodo pričele ob
10.30 uri na igrišču z umetno travo in se bodo zaključile ob 12. uri, ko jih bo nagovoril župan Mestne občine Ptuj.
IM
Rokomet • Mercator Tenzor Ptuj
Ptujcanke v pokal EHF z Mihičevo in VolareviCevo
Velika večina slovenskih rokometnih klubov je kaj hitro končala prvenstvo, predvsem tiste ekipe, ki se niso uvrstile v končnico 1. rokometne lige. Ene redkih, ki so marljivo vadile vse do petka, ko so tudi uradno zaključile minulo tekmovalno sezono, pa so ptujske rokometašice.
Pri ekipi Mercator Tenzor Ptuj je že prišlo do nekaterih sprememb v igralskem kadru. Nekaj deklet ne bo več nosilo dresa ptujskih trgovk, nekatere pa bodo prišle, oziroma so že. Tako smo na treningu že opazili 23-letno Kristino Mi-
hič, sicer igralko na zunanjih položajih, ki je prišla iz ljubljanskega Krima, ter 26-letno krožno napadalko Danijelo Volarevič iz Koke Varaždin, sicer nekdanjo mladinsko reprezentantko Hrvaške.
V zadnjem trenutku pa je prišla novica, da obstaja velika verjetnost, da bi ptujske rokometašice nastopile v evropskem pokalu EHF, kljub temu da si v prvenstvu niso priborile tega mesta. Ena od dveh ekip, ki sta se tja uvrstili, Žalec ali Škofja Loka, se bosta namreč odpovedali nastopu v tem pokalu in priložnost za
Ptujčanke je tukaj. Pohvalo si zaslužijo tudi v vodstvu kluba, ki se je za sprejem tega izziva odločilo. Strokovno vodstvo ŽRK Mercator Tenzor Ptuj je ravno iz tega razloga držalo igralke tako dolgo skupaj, da so se lahko pripravljale na svoj prvi evropski izpit, sočasno pa je potekala selekcija v igralskem kadru. V klubu ne želijo, da bi se jim ponovili zadnji dve sezoni, ko so zaradi premajhnega števila kvalitetnih igralk ter poškodb ključnih ostali brez vidnejših uvrstitev.
Danilo Klajnšek
Kristina Mihič in Danijela Voiarevič - novi okrepitvi ekipe MT Ptuj
Nogomet • Marko Grižonič
Tiho prišel in odšel, a ostal v srcu
Ko je k ptujski Dravi prišel kot okrepitev levi bočni igralec Marko Grižonič, so mnogi zmajevali z glavo, češ, kdo pa je to. Toda mineval je čas in Marko je igral vedno bolje ter dobival vedno več komplimentov. Njegovi hitri pobegi na levi strani igrišča ter natančne podaje so bili njegove največ-
je vrline. Na koncu je Koprčan skupaj s Seadom Ziličem prestopil k Wisli iz Plocka ter z njimi že v prvi sezoni postal pokalni prvak. »Seveda sem zelo vesel, da se je to dogodilo v času mojega igranja. Škoda, da nisem mogel nastopiti na finalu, saj me je zlom fibule kar za nekaj časa oddaljil od zelenih
Foto: Črtomir Goznik
Marko Grižonič se je v poljski Wisli Plock lepo znašel.
površin. Prvih nekaj krogov prvenstva sem začel na klopi, ko pa je ekipi voda prišla do grla, sem dobil priložnost, ki sem jo tudi izkoristil. Škoda, da je prišla ta poškodba, sicer bi bila ocena še boljša. Sedaj spet komaj čakam, da obujem kopačke in se res posvetim nogometu,« je dejal Marko, ko je pred odhodom na Poljsko obiskal svoje prijatelje na Ptuju.
»Škoda, da Dravi ni uspel preboj v enega izmed evropskih pokalov. Imajo namreč zelo dobro ekipo in jim želim vse najboljše. Za vse, kar se mi je lepega zgodilo v nogometu, sem hvaležen Dravi, kjer sem dobil priložnost, srečal sem prave ljudi in šele sedaj, ko sem odšel iz Ptuja, vidim, kako dobre prijatelje sem imel in kako so me cenili. Dravo pa seveda želim videti v naslednjem prvenstvu na zmagovalnih stopničkah, ki vodijo v Evropo.
Danilo Klajnšek
Ime In Priimek:
BO Naslov:
Ime In Priimek starša:_ Telefon: _
Starost otroka:
Kuponček izrežite in ga pošijite na SPOIïïNA ŠOLA JuHuHu, Kvedrova 4,2250 Rui, najjasneje do 21.06.2006. Rezultati žrebanja bodo objavijeni v Štajetsi(em tedniiai 23.06., Nagrajenci pa bodo o nagradi obveščeni tudi po pošti. Nagrade ni Izpiačijiva v gotovini.
Nogomet • Finale mladinskega pokala NZS
Mladinci Aluminija v Gorici osvojili pokal NZS
Slavje mladincev Aluminija po zasluženi zmagi na finalni tekmi z Goričani
Hit Gorica - Aluminij 1:3 (0:0)
STRELCI: 0:1 Veselič (50), 0:2 Veselič (57), 0:3 Toplak (76), 1:3 Matavž (88)
ALUMINIJ: Rozman, Medved, Jus, Tišma, Fruk, Ljatifi (od 70. Rampre), Breg, Te-ment, Veselič, Marinič, Toplak. Trener: Bojan Špehonja.
Mladinci Aluminija iz Kidričevega so drugič zapored zaigrali v finalu slovenskega mladinskega nogometnega pokala, kar pomeni, da so v krogu najboljših mladinskih ekip v Sloveniji. Lani jim v Kopru ni uspelo, saj so izgubili v sodnikovem podaljšku. Za letošnji nastop v finalu v Gorici pri ekipi članskih in mladinskih državnih prvakov pa jim je le malokdo dajal možnosti za zmago. Varovanci trenerja Bojana Špehonje pa so trdo delali in se pripravljali na zaključni del svoje mladinske poti, v sebi pa kovali maščevanje za lanski poraz v Kopru.
Mladinci HIT Gorice so v zbirko pokalov želeli dodati še enega. Na njihovo žalost in na veselje mladincev Aluminija, ki so imeli dobro podporo svojih številnih privržencev s
tribun, pa jim to ni uspelo. Po 41 letih se v klubske vitrine Aluminija vrača osvojen pokal za najboljšega v pokalnem tekmovanju Slovenije. Zadnji, ki so ga osvojili, so bili člani, ki so v Ljubljani, v Spodnji Šiški ugnali takrat močno Olimpijo (1965).
Prvih dvajset minut tekme so bili domačini boljši nasprotnik. Po tem začetnem otipavanju pa so imeli Kidričani priložnost v 35. minuti igre, ko je mladinski reprezentant Uroš Veselič sam krenil proti domačemu vratarju. V preveliki želji, da zadene, je nekoliko okleval in obramba Goriča-nov je žogo izbila v kot. Svojo delo je štiri minute kasneje opravil tudi vratar Kidričanov Matjaž Rozman, ki je z odlično obrambo preprečil zanesljivi zadetek.
Drugi polčas pa so »goriške vrtnice« povsem ovenele, glavni »krivec« pa je Uroš Veselič, ki je dosegel dva izjemna zadetka, ob tem pa zadel še enkrat vratnico (prečko je zadel tudi Toplak). Slednji je v 76. minuti z natančnim strelom iz roba kazenskega prostora ma-tiral domačega vratarja. Dve minuti pred koncem je mla-
dincem HIT Gorice le uspelo doseči častni zadetek in potem se je pričelo veliko slavje gostov iz Kidričevega.
Ko je kapetan mladincev Aluminija Aljoša Fruk visoko dvignil pokal, ki pripada zmagovalcem, je bil goriški športni park v znamenju rdeče barve Aluminija. Zaključno veselje je trajalo od Nove Gorice do Kidričevega. Slovo odlične generacije od mladinske kategorije je bilo tako nagrajeno na najlepši možni način.
Bojan Špehonja, trener mladincev Aluminija: »Novi Gorici smo odigrali odlično tekmo. Prvih dvajset minut smo se sicer nekoliko slabše postavili, nato pa s korekcijami v igri vse to spremenili. V drugem polčasu smo bili pravi in dosegli tri zadetke. Veliko klubov bi rado igralo v finalu, a osvojiti ga je uspelo nam. Na koncu je dobra igra odločila o tem, da smo v pokalu najboljši. Ni slučajno, da smo bili dvakrat zapored v finalu, torej imamo kvaliteto. Hvala vsem, ki so nam stali ob strani, predvsem staršem in vodstvu kluba, ki so vsi skupaj naredili vse, da smo uspeli.«
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Uroš Veselič (Aluminij) je tudi v finalu mladinskega pokala dokazal, da je eden največjih talentov slovenskega nogometa.
Foto: DK
Kolesarstvo • 46. Dirka po Srbiji
Matija Kvasina bi rad počivai
Zmagovalec 46. Dirke po Srbiji je postai bolgarski kolesar Ivajio Gabrovski, ki nastopa za belgijsko moštvo Fiandeers - Lingemeer. Najboljši perutninar je bil Matija Kvasina na četrtem mestu, pred njega sta se uvrstila ruska kolesarja, Jurij Trofimov ter Aleksander Katuntsev (oba Omnibike Dynamo Moscow). Med najboljšimi so bili še trije Ptujčani: Hrvoje Miholjevič je bil sedmi, Andrej Omulec osemnajsti, Massimo Demarin pa devetnajsti. V posameznih etapah so osvojili tri tretja mesta, drugi dan je na stopničke stopil Matej Marin, dan kasneje je bil uspešen Kvasina, v petkovi etapi pa še Demarin.
46. Dirka po Srbiji, 2.2 UCI, 13.-18.6.
3.	etapa: Gornji Milanovac-Kopaonik, 144 km
1.	Ivajlo Gabrovski (Bul), Flanders, 3.53.57
2.	Juri Trofimov (Rus), Omnibike Dynamo Moscow, 3.32
3.	Matija Kvasina (Hrv), Perutnina Ptuj
4.	Aleksander Katuntsev (Rus), Omnibike Dynamo Moscow, vsi isti čas
5.	Sergej Kolesnikov (Rus), Omnibike Dynamo Moscow, +4.45
6.	Hrvoje Miholjevič (Hrv), Perutnina Ptuj, +4.47 11. Massimo Demarin (Hrv), Perutnina Ptuj, +4.58
4.	etapa: Kopaonik (Brus)-Vranjska Banja, 178,5 km
1.	Der Žolt (SČG), Serbia, 4.02.04
2.	Valerij Valinin (Rus), Omnibike Dynamo Moscow
3.	Massimo Demarin (Hrv), Perutnina Ptuj
5. Ioannis Tamouridis (Grč), Techal Kastro, +0.26 11. Matej Marin (Slo), Perutnina Ptuj, isti čas
5.	etapa: Vranje-Niška Banja, 199 km
1.	Aleksander Katuntsev (Rus), Omnibike Dynamo Moscow, 4.52.28
2.	Ivajlo Gabrovski (Bul), Flanders
3.	Henning Bommel (Ger), German national team
5.	Matej Marin (Slo), Perutnina Ptuj
10. Matija Kvasina (Hrv), Perutnina Ptuj, vsi isti čas
6.	etapa: Niš - Topola, 170,5 Km
1.	Ivajlo Gabrovski (Bul), Flanders
2.	Aleksander Katuntsev (Rus), Omnibike Dynamo Moscow
3.	Juri Trofimov (Rus), Omnibike Dynamo Moscow
6.	Hrvoje Miholjevič (Hrv), Perutnina Ptuj
Skupni seštevek:
1.	Ivajlo Gabrovski (Bul), Flanders, 24.48.43
2.	Juri Trofimov (Rus), Omnibike Dynamo Moscow, +3.41
3.	Aleksander Katuntsev (Rus), Omnibike Dynamo Moscow, +3.42
4.	Matija Kvasina (Hrv), Perutnina Ptuj, +3.53
7.	Hrvoje Miholjevič (Hrv), Perutnina Ptuj, +5.23
18.	Andrej Omulec (Slo), Perutnina Ptuj, +7.29
19.	Massimo Demarin (Hrv), Perutnina Ptuj, +9.00
Dirka se je letos po pričakovanjih odločila v četrtkovi tretji etapi s ciljem 1730 metrov visoko na Kopaoniku. Na vrh največjega zimsko - športnega središča v Srbiji je prvi pripeljal končni zmagovalec, velike tri in pol minute za njim pa Kvasina, ki je imel ob sebi še Rusa Trofimova in Katuntseva. 25-letni Zagrebčan je bil edini, ki je v prvem delu težkega 20 km dolgega ciljnega vzpona uspel držati tempo Bolgara, vendar to ni bilo dovolj za drugo mesto: »Gabrovski je
bil premočan in je zasluženo dobil etapo. Noge mi niso tekle, kot bi morale, precej sem utrujen. Manjka mi tista svežina, ki se jo imel lani, ko sem zmagal,« je v cilju dejal Kvasina. »Bolgar v ospredju ima precej šibko ekipo, upajmo, da se ga bo dalo streti s kakšnim pobegom. Bolj pomembno je razmerje med nami in Rusi, ki so zelo močni. V zadnjih kilometrih vzpona je bilo precej taktiziranja v skupini Kvasine, prednost bi bila brez tega precej manjša. Vendar je Bolgar
Foto: Marjan Kelner
Najboljši trije na Kopaoniku (1. Ivajlo Gabrovski, 2. Juri Trofimov, 3. Matija Kvasina), isti vrstni red je ostal do konca Dirke po Srbiji.
dokazal, da je bil tokrat boljši,« je premoč priznal tudi Srečko Glivar, vodja ptujske ekipe.
V zadnjih treh etapah je šlo bolj za obračun med najboljšo slovensko in rusko ekipo, saj je bil Bolgar s tremi in pol minutami naskoka praktično nedosegljiv. Tudi drugi letošnji spopad je pripadel Moskovča-nom, ki imajo odlično mlado
Foto: Uroš Gramc
Matej Marin je bil v 2. etapi najboljši v sprintu glavnine
ekipo. V njej sta namreč vodilni kolesar iz lestvice Europe tour Sergej Kolesnikov ter svetovni prvak s prvenstva gorskih kolesarjev do 23 let Jurij Trofimov. Kvasina je tretje mesto izgubil v sobotni etapi od Vranja do Niške Banje, ko je bil Kantuntsev 202 km najboljši na cilju. S pomočjo desetih bo-nifikacijskih sekund ob zmagi se je le za las uvrstil pred 25-letnega Zagrebčana. »Rusi bi morali pokazati več zanimanja za napad na vodilnega, so pa le pokrivali moje poskuse pobegov. Od Kopaonika naprej se ni dalo več nič storiti za spremembe v skupnem seštevku,« je bil v nedeljo na cilju v središču Srbije - Topoli - jezen Kvasina. »Nisem in ne morem biti zadovoljen. Pričakovali smo več, nenazadnje sem lani zmagal. Pozna se, da sem letos nastopil večkrat kot kadarkoli prej. Imam okrog 45 startov na enodnevnih in etapnih dirkah. Precej sem utrujen, naslednji konec tedna nas čaka še državno prvenstvo nato pa se bom poskušal spočiti in pripraviti na drugi del sezone, kjer me čaka nekaj zelo pomembnih dirk na čelu s svetovnim prvenstvom,« je še dodal.
UG
Karting • V Hajdošah 3. dirka za DP
Ptujčani ekipno prvi
Kartodrom v Hajdošah je v soboto gostil najboljše voznike kartinga iz Slovenije, nastopili pa so tudi vozniki iz Hrvaške, Italije in Avstrije. Domače AMD Ptuj je naredilo vse, da so se tako vozniki kakor njihovi spremljevalci dobro počutili. Gledalcev je bilo tokrat nekoliko manj kot ponavadi, delno pa zaradi sobotnega termina
dirke, ki je zamenjal običajnega nedeljskega, nekaj gledalcev pa je pred TV-sprejemniki gledalo prenose tekem s SP v nogometu. Vsi tisti, ki so prišli, pa so lahko videli zanimive in atraktivne vožnje, bilo je tudi nekaj trkov. Sredi tekmovanja je začelo deževati, steza je postala spolzka, kar pa ni preveč oviralo voznikov in voznic.
Zelo zadovoljni so bili v domačem taboru, saj so njihovi vozniki vozili dobro, že kar na začetku je voznik AMD Ptuj Damjan Švajncer Butinar zmagal v razredu 5. Omeniti pa še vsekakor velja drugo in tretje mesto Matjaža Dominka in Žana Zabreta v razredu 9, pa tretje mesto Blaža Božaka v razredu 4, drugo mesto Zlatka
Saša Stamenkovič (13) in Matjaž Dominko (15), oba AMD Ptuj
Foto: Črtomir Goznik
Damjan Švajncer Butinar (AMD Ptuj) je zmagal v prvi dirki sobotnega sporeda.
Foto: Črtomir Goznik
Omana v razredu 7 in tretje mesto Darjana Klobase v razredu 6. Veliko smole pa je imel Iztok Vonča v vožnji v razredu 7, ki je bil najhitrejši na treningu, imel najboljši startni položaj, bil prepričljiv tudi na sami dirki, nato pa je sledil odstop. Kljub temu so bili vozniki domačega AMD Ptuj najboljši v ekipnem seštevku.
Rezultati:
RAZRED 5: 1. Damjan Švajncer Butinar, AMD Ptuj, 2. Miha Čermelj, AMK Lamko, 3. Aleš Rus, AKK Sportstil.
RAZRED 3: 1. Matija Jurko-vič, AKK Sportstil, 2. Klemen
Prešeren, AK Lamko, 3. Rok Grm, AMD Moste.
RAZRED 4: 1. Žan Lajkovič, AMD Šlander, 2. Matevž Hab-jan, AMD Lucija, 3. Blaž Božak, 4. Saša Stamenkovič, oba AMD Ptuj.
RAZRED 9: 1. Martin Mihič, AMD Moste, 2. Matjaž Dominko, 3. Žan Zabret, oba AMD Ptuj.
RAZRED 2: 1. Klemen Praznik, AKK Sportstil, 2. Žan Pod-koritnik, AMD Šlander, 3. Marjan Grobenski, AKK Sportstil.
RAZRED 1: 1. Kevin Borgg-hini, 2. Lorenzo Travisanuttto, 3. Sara Markučič, AMD Moste
RAZRED 7: 1. Gregor To-mazin, AMD Moste, 2. Zlatko Oman, AMD Ptuj, 3. Damjan Ščulac, AMD Moste, 8. Borut Levstek, 18. Jože Šeruga, oba AMD Ptuj.
RAZRED 8: 1. Jan Jemc, AK Plantex Šport, 2. Luka Jur-kovič, AKK Sportstil, 3. Sanja Smrdelj, AMD Moste.
RAZRED 6: 1. Renco Maj-dak, KK-1, 2. Urban Stare, AMD Moste, 3. Darjan Klobasa, 5. Iztok Vonča, 10. Damjan Švajn-cer Butinar - vsi AMD Ptuj.
Danilo Klajnšek
Atletika • Mednarodni miting v Zagrebu
Konstantna forma Ptujčanov
Sredi prejšnjega tedna je v Zagrebu potekal močan mednarodni miting za veliko nagrado Hrvaške. V konkurenci atletov iz Slovenije, Madžarske, Bosne in Hercegovine ter Hrvaške je nastopilo tudi nekaj najboljših ptujskih atletov.
Najboljši rezultat štiričlanskega zastopstva Atletskega kluba Keor Ptuj je dosegla Nina Kolarič v skoku v daljino. Pokazala je konstantne skoke nad šest metrov, njen najdaljši poskus pa je meril
619 centimetrov, kar ji je na koncu prineslo drugo mesto. Uspešne nastope v letošnji sezoni nadaljuje tudi Natalija Sbull, ki iz tekme v tekmo izboljšuje svoje osebne rekorde v tekih na srednjih progah. V Zagrebu je 800 metrov pretekla v času 2 minuti in 10,85 sekunde in zasedla četrto mesto. S tem se je zelo približala svojemu glavnemu cilju letošnje sezone, spustiti se pod 2 minuti in 10 sekund. Izkazal se je tudi mladinec Rok Pa-
nikvar, ki kljub maturitetnim obveznostim nadaljuje odlične nastope na 400 metrov. Potem ko je pred dvema tednoma osvojil bronasto kolajno na državnem srednješolskem prvenstvu na Ptuju, je tokrat izboljšal svoj osebni rekord za dobre pol sekunde in se prvič spustil pod mejo 50 sekund
-	natančneje 49,88 sekunde
-	ter v članski konkurenci zasedel četrto mesto.
UE
Foto: UE
Rok Panikvar med nastopom
Nogomet • Turnir sodnikov
Pokal v Mursko Soboto
Na stadionu Aluminija v Kidričevem je potekal nogometni turnir, ki ga je organiziralo društvo nogometnih sodnikov pri MNZ Ptuj. Ob njih so nastopile še ekipe sodnikov iz MNZ Murska Sobote, MNZ Maribor in MNZ Lendava. Prvo mesto so osvojili sodniki iz Murske Sobote.
REZULTATI: Lendava - Maribor 1:0, Murska Sobota - Ptuj 1:0, Lendava - Murska Sobota 0:1, Maribor - Ptuj 1:2, Lendava - Ptuj 1:0, Maribor - Murska Sobota 2:1
VRSTNI RED: 1. Murska So-
bota 6, 2. Lendava 6, 3. Ptuj 3, 4. Maribor 3 točke.
DNS PTUJ: Kostanjevec, Jambriško, J. Bezjak, Marinič, D. Klinc, Mustafič, Rajh, Kodrič, Krajnc, B. Bezjak, Majar, R. Gla-Žitnik, Vesenjak, Vizjak, Šegula, žar, Kornik. Trener: R. Krajnc.
Vrbanec, Grabar. Igrali so še:
Danilo Klajnšek
Ekipa MDNS Ptuj
Kolesarstvo • KK Bike-Ek
1200 km po Sloveniji
Za 1100 km dolgo pot ob mejah Slovenije so se odločili trije kolesarji KK Bike-Ek Haloze 2002 in sicer Zvonko Hase-mali, Boštjan Zelenko in Boris Drobne. V spremljevalni ekipi so bili še vodja ekipe Davorin Panikvar, Danilo Gradišnik in Edi Markež. Osnovni cilj je bil, da vsi trije kolesarji prevozijo celotno progo, kar jim je ob pomoči spremljevalcev tudi uspelo. Prvi dan so prevozili progo od Rač do Kobarida, drugi dan do Sodražice, tretji dan preko Žetal do Ptuja, zadnji dan pa jih
je čakala še vožnja po Prekmur-ju in Pomurju. Točno ob 12. uri so bili v Jašenci v občini Rače, kjer so odprli novi športni objekt, sprejel jih je župan občine Rače Milan Žlebnik.
DK
Sponzorji akcije: Občina Rače - Fram, KK Bike-ek Haloze 2002, SMM, d.o.o. Maribor, Avto-prevozništvo in posredništvo Janez Drevenšek, s.p. Kungota pri Ptuju, Unuk-šped d.o.o. Podova, Bajsič transport, Jože Bajsič, s.p., Skoke, Bar Miha Pečke-Makole, Teleskop d.o.o. Fram, Pro-farmakon International d.o.o. Maribor, Mesarija in predelava mesa, Bar Mespub - Danilo Škodič, s.p. Rače, Gravis d.o.o. Maribor, Bencinski servis Rače - Danijel Jelšek s.p., Nomea d.o.o. Maribor, Meso izdelki Jože Fingušt, Pragersko.
Skupina kolesarjev in spremljevalnega osebja
Kolesarstvo • Eurobike Špica
Tour-de-Muhr
Člani KD Eurobike Špica iz Ptuja so se dne 17. 6. 2006 udeležili zanimive vztrajnost-ne kolesarske dirke TOUR-DE-MUHR, v dolžini 340 km, od izvira reke Mure, do avstrijske Gornje Radgone. Pogoj za naziv TOURMINATOR 2006 je bil ta, da se omenjena razdalja prevozi v času 12 ur.
Starta se je udeležilo 135 kolesarjev, slovenske barve pa je zastopalo 8 kolesarjev kluba Eurobike (Andrej Hunjet, Dean Žitnik, Ivan Rogelj, Ivan Djurdjevič, Jure Petrovič, Mir-
ko Maroh, Daniel Horvat, Robert Ivanuša). Vsi so bili dobro pripravljeni, zato so dosegli izvrstne rezultate, saj je Ivan Djurdjevič prispel v cilj v času 8 ur 6 min, s povprečno hitrostjo 38,6 km/h, kar je zadostovalo za 7. mesto. Tudi ostali člani so prispeli v dobrem času 8 ur in 36 minut.
Za dosežen uspeh je zaslužna tudi spremljevalna ekipa: Nada Kirbiš, Rebeka Rogelj in Goran Djurdjevič ter sponzor Zlatko Gašparič.
Danilo Klajnšek
Člani KD Eurobike Spica, ki so nastopali v Avstriji
4.poli
maraton

Športni napovednik
V soboto 26. Zlata rokavica Ptuja
Parkirni prostor pri Mercatorjevi Blagovnici na Ptuju bo v soboto, 24. junija, prizorišče 26. Zlate rokavice v boksu, ki jo bo organiziral BK Ptuj. S tem se bo nadaljevala tradicija prireditev za to najbolj prestižno in najstarejšo amatersko lovoriko v Sloveniji. Profesionalni dvoboj Dejana Zavca je dodobra stopnjeval temperaturo v tem športu in nekateri so ob prisotnosti v športni dvorani Center ali preko TV-ekra-nov dobili dodatno motivacijo, ki je pri BK Ptuj ni nikoli zmanjkalo. Tudi v nekoliko spremenjeni postavi so se odločili, da bodo izvedli to prireditev. Gledalci bodo lahko uživali ob mojstrovinah boksarjev iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Italije.
Prireditev se bo začela ob 20. uri, ljubitelji boksa pa bodo lahko na delu videli najboljše slovenske amaterske boksarje v moški in ženski konkurenci. Predstavljene pa bodo tudi druge borilne veščine, kot je npr. K-1, kung-fu, kikboks. Organizatorji obljubljajo še nekatere zanimive vložke (pogumni gledalci se bodo lahko pomerili v ringu).
Danilo Klajnšek
Kolesarski maraton v Kidričevem
Kolesarski klub Bike-ek Haloze 2002 razpisuje kolesarski maraton v Kidričevem. Prireditev se bo odvijala v okviru praznovanja občinskega praznika občine Kidričevo. Start maratona bo v soboto, 24. 6., ob 10. uri izpred okrepčevalnice Atila. Kolesarji se bodo lahko podali na mali (28 km) ali veliki (58 km) maraton. Vabljeni!
Turnir v malem nogometu
Feluka bar iz Ptuja organizira turnir v malem nogometu in sicer v soboto, 24. junija 2006. Pričetek turnirja bo ob 14. uri na pomožnem travnatnem nogometnem igrišču NK Drave Ptuj.
Maksimalno število ekip je 32, zato so priporočljive čimprejšnje prijave. Predvideni nagradni sklad je 450.000 SIT. Nagrajena bosta tudi najboljši igralec in vratar turnirja. Prijavnina znaša 15.000 SIT in se lahko poravna v Feluka baru ob prijavi.
Dodatne informacije: Davor Bočkaj (041 694 123) in Brigita Gori-šek (051 394 181).
Padalstvo
Na Grobniku dve četrti mesti za AK Ptuj
Padalci in padalke so se na hrvaškem Grobniku pri Reki zbrali na tretji tekmi evropskega pokala v skokih na cilj. V moški konkurenci je nastopilo 120 padalcev, v ženski pa 22, ekip pa je bilo devetindvajset. Slovenski padalci in padalke so bili zelo uspešni. V moški konkurenci v ekipnem delu je drugo mesto osvojila ekipa Flycoma iz Lesc, četrto pa ptujska ekipa. Med moškimi v posamični konkurenci je prvo mesto osvojil Domen Vodišek (Lesce Bled - Flycom), 10. je bil Peter Balta, 20. Gorazd
Vindiš, 31. Milan Jurič, 43. pa Aleksander Čuš in Boris Janžekovič, vsi iz AK Ptuj.
V posamični konkurenci deklet je drugo mesto osvojila Maja Sajovic, tretja je bila Irena Avbelj, četrta pa Petra Podgoršek, ki je v zadnjem skoku izgubila stopničke. Druga ptujska skakalka Karmen Grabar je končala na enajstem mestu. Med člani ptujskega Aeroklu-ba pa je svojo funkcijo v vlogi glavnega sodnika opravljal dr. Zlatko Čuš, sicer predsednik AK Ptuj.
DK
Milan Jurič (AK Ptuj)
Poganjaj kolesa za užitek trenutka, dneva in življenja!
Največji slovenski rekreativni kolesarski
Letališče Moškanjci
9.9. 2006
f dogodek!
Poženi še na: www.polimaraton.si
Miklavž pri Ormožu • Zadnje letošnje srečanje pri zmaju
Veselo slovo šoli
Ob bližajočem se zaključku šolskega leta so se učenci OŠ Miklavž pri Ormožu in njihovi učitelji še zadnjič zbrali v avli pred zmajem, ki je vse leto spremljal njihove uspehe in neuspehe. Prvih je bilo seveda več, posebno pohvalo pa so prejeli učenci 9. razreda, ki so po besedah ravnatelja Vlada Hebarja s svojim vedenjem pokazali zrelost generacije in so dober vzgled mlajšim učencem.
Namesto recitacij so si za zaključek šolskega leta omislili modno revijo. Najprej so se predstavili učenci likovnega snovanja, ki so z mentorico Mojco Grula pripravili zanimive kreacije, ki so jih podčrtali s sočnimi besedili. V avli so naredili pravo modno pisto, nastop pa je spremljala tudi primerna glasba. Nato so se predstavili še učenci prve triade, ki so v okviru tehniškega dneva ustvarjali z odpadnimi materiali. Pri tem so jim pomagale Mojca Novak, Sabina Bombek, Simona Gregurec, Leonida Novak in Nadja Curk. Ustvarili so kar 37 kreacij iz papirnatih brisač, časopisnega papirja, nakupovalnih vrečk in vrečk za smeti in prav vse so požele glasen aplavz.
Ob tej priložnosti je ravnatelj Vlado Hebar svečano razglasil dosežke na posameznih področjih in podelil različna priznanja. Učenci 3. razreda
tako osemletke kot devetlet-ke na OŠ Kog so v letošnjem šolskem letu sodelovali na tekmovanju iz slovenskega jezika Branje-pisanje je igra. Zlata priznanja je prejelo kar osem učencev. Ljubitelje zgodovine je na tekmovanja pripravljala učiteljica zgodovine Ana Jovanovič. Največji uspeh pa je dosegel Gregor Ratek, ki je na tekmovanju na temo Zgodovina železnic v Mariboru prejel zlato priznanje. V računalniški krožek, ki ga vodi učiteljica Sonja Fajfar, se je letos vključilo kar 38 učencev razredne in predmetne stopnje. Na 12. festivalu računalništva v Ljubljani pa se je najbolje odrezal Jaka Zorec (programiranje Logo - 1. skupina - 3. razred), ki je dosegel 4. mesto.
Na matematičnem tekmovanju Računanje je igra so sodelovali so vsi učenci OŠ Kog, kar 12 pa jih je prejelo zlata priznanja. Šolskega tek-
Učenci prve triade so ustvarjali iz odpadnega materiala in nastale so zanimive kreacije iz plastike in papirja; v ozadju poročni par v ekstravagantni opravi ^
movanja za Vegovo priznanje se je udeležilo 140 učencev. Dosegli so odlične rezultate, osem učencev pa se je uvrstilo na področno tekmovanje za srebrno Vegovo priznanje v Dornavi. Mladi tehniki so letos tekmovali z modeli električnih avtomobilov. Gregor Ratek se je uvrstil na 5. mesto, ostali pa na mesta od 6. do 9.
Državnega tekmovanja iz znanja kemije so se udeležili trije učenci, vsi so dosegli srebrna priznanja, Gregor Ratek je prejel tudi zlato priznanje. Davor Novak je prejel zlato priznanje na tekmovanju iz znanja o sladkorni bolezni.
Pod vodstvom mentorice Irme Murad so se v znanju Vesele šole pripravljali učenci od 3. do 9. razreda na matični šoli v Miklavžu, državna prvaka pa sta postala brata Miha in Nejc Gerič. Učenci z OŠ Kog pa so se na tekmovanje pripravljali pod vodstvom učiteljice Nevenke Jambriško, na državnem tekmovanju na OŠ Stanka Vraza v Ormožu pa je Urh Lukman postal državni prvak. Na šoli deluje tudi Prometni krožek, ki ga vodi ga učitelj Franc Fajfar. Učenci, ki sodelujejo v krožku, so ekipno dosegli prvo mesto na občinskem tekmovanju.
Med športnimi dosežki je bilo veliko lepih rezultatov na šolskem in regijskem
tekmovanju. Učitelj športne vzgoje Bojan Cunk pa je vesel tudi dosežkov na državnih tekmovanjih, kjer je plesna skupina Pumice osvojila 4. mesto v državi. Špela Borko pa je med posameznimi plesalkami zasedla drugo mesto.
Tudi dve odlični raziskovalni nalogi sta se uvrstili na državno tekmovanje - naloga Luke Laha z naslovom Prleški kovač Alojz in njegove »Alfe« ter Nuše Šimunič z naslovom Varnost in nevarnost igrišč pred vrtci občine Ormož. Na natečaju Evropa v šoli so učenci sodelovali z literarnimi, fotografskimi in likovnimi izdelki na temo Sodelovanje v Evropi različnosti. Na literarnem natečaju Z domišljijo na potep so sodelovali učenci 3. razreda podružnične šole Kog. Učenka Kaja Zadravec je člane strokovne žirije tako prepričala, da so ji prisodili 4. mesto, njeno pravljico pa so izdali v obliki slikanice. Pod vodstvom mentoric Nevenke Jambri-ško in Sonje Kamplet Rotar je osem učencev fotografskega krožka z OŠ Kog sodelovalo na natečaju - Najlepše okno, balkon, cvetlična gredica, ki je potekal preko Turističnega društva Maribor. Učenec Jan Rotar je s svojo fotografijo osvojil 1. mesto.
vki
Ptuj • Kam med počitnicami?
Na Ptuju veliko novih počitniških aktivnosti
Tudi letos so različne organizacije na Ptuju poskrbele za kopico počitniških aktivnosti. Sredi junija bo Mestna občina Ptuj izdala brošuro z naslovom Poletje na Ptuju, v kateri bodo zajete vse aktivnosti, ki se jih bo možno udeležiti med letošnjimi počitnicami. Ob vseh dosedanjih projektih, ki so bili dobro sprejeti in obiskani, bo letos veliko novih.
V brošuri bodo zajeti vsi programi, ki jih ponujajo različna društva na Ptuju, zraven tega pa bo Center interesnih dejavnosti (CID) še posebej pripravil tabelo dogodkov, ki jih bodo organizirali letos. Med pomembnimi projekti CID bi morala biti tudi prireditev Pomladna vetrnica 2006, ki so jo zaradi slabega vremena prestavili na 25.
junij. Program Pomladne vetrnice ostane nespremenjen, spremenita se le datum in kraj prireditve, namesto na prostoru Kinološkega društva bo dogajanje prestavljeno na Mestni stadion. Zraven te prireditve bo CID Ptuj organiziral še kopico drugih, nekatere samostojno, nekatere pa kot soorganizator. »Ohranjamo programe, ki so
bili doslej dobro sprejeti in dodajamo nekaj novih. Potekale bodo ulične delavnice, drugo leto zapored tudi glasbene, kjer sodelujemo z glasbeno šolo. Tudi letos pomagamo pri organizaciji dveh taborov, v Veržeju in v bližini Term. Potekala bodo tudi osnovnošolska potepanja, letos pa smo ponudili tudi novo, elektro delavnico,« pra-
Foto: Martin Ozmec
vi Nevenka Grel s Centra interesnih dejavnosti na Ptuju. Prvi pomemben počitniški projekt se bo začel 24. junija v Veržeju, gre za tabor »Življenjska pustolovščina - jaz v svojih očeh«. Tabor je namenjen mladim od 13. do 17. leta, organizator je Društvo Hopla, soorganizator pa CID Ptuj. Sledile bodo ustvarjalne ulične delavnice namenjene osnovnošolcem, potekale pa bodo na ptujskih ulicah od 26. junija naprej. Na enak dan se bodo začele tudi poletne glasbene delavnice, ki jih ob pomoči CID organizira Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj. Junija bo Ptuj nedvomno obarvan glasbeno, 21. bo Jazz koncert skupine Norway. si. Gre za zasedbo, katere gost je norveški basist Jo Fougner Skaansar, ki bo skupaj s slovenskimi glasbeniki na turneji po Sloveniji izvedel več koncertov. Tudi v petek, 30. junija, bo koncert, in sicer ob zaključku glasbenih delavnic. V CID bodo v juliju in avgustu organizirali tudi kopico tečajev in delavnic, med drugim tudi delavnico izdelovanja nakita, elektro delavnico, ki bo letos potekala prvič in bo
namenjena vsem starejšim osnovnošolcem, ki jih to področje zanima. Za konec avgusta so za mlade od 13. leta dalje pripravili tudi štiridnevna začetna tečaja španščine in flamenka. Letos bo veliko novih programov, ki jih bodo izvajali prvič. Eden takšnih bo Grajski vrtiček, ki ga organizira Pokrajinski muzej Ptuj, namenjen družinam z otroki. Pokrajinski muzej Ptuj bo letos organiziral kopico novih počitniških aktivnosti, med zanimivimi bodo tudi počitniške muzejske zabav-nice, ustvarjalne delavnice za otroke v muzeju na gradu, kjer bodo pet dni izdelovali velikega grajskega zmaja. Ogromno bo tudi športnih dogodkov, Brodarsko društvo Ranca organizira za osnovnošolce šolo jadranja in veslanja. Športno bo obarvan tudi Juhi tabor, ki ga organizira športna šola Juhuhu. Otroci od 6. do 14. leta se bodo udeležili tabora s spanjem v šotorih, z učenjem taborniških veščin, tujega jezika, športnimi igrami, jahanjem ipd. Spanje otrok v šotorih na ptujskem gradu bo letos prvič organiziralo tudi Društvo Cesarsko-kralje-
vi Ptuj. Med zelo pomembne projekte letošnjih počitnic pa nedvomno sodi tudi mednarodna mladinska izmenjava Mladi in mesto. Gre za izmenjavo mladih iz Nemčije, Slovaške, Francije, Cipra in Slovenije, tema pa bo kultura in prosti čas mladih. Izmenjave se bodo udeležili mladi od 18. do 25. leta, potekala pa bo od 22. do 30. julija. V okviru tega projekta bo 28. julija v Mestnem parku potekala tudi slovesnost ob zaključku mednarodnega mladinskega programa. Za vse, ki bi radi potovali, imajo v CID informacije o možnostih sodelovanja na mednarodnih taborih in izmenjavah, na voljo imajo tudi seznam mladinskih prenočišč po vsem svetu, kartice popustov za prenočevanje v mladinskih hotelih, pri njih pa si lahko priskrbite tudi kartice popustov EURO<26. Tudi med počitnicami bo CID na Ptuju obiskovalcem na voljo za vse informacije, in sicer od ponedeljka do petka od 9. do 18. ure, v času od 1. do 18. julija pa od 9. do 12. ure. Ob sobotah pa bodo imeli zaprto.
Dženana Bećirović
Foto: vki
Ptuj • Slovesna razglasitev prenosa sedeža provincialata
V	pričakovanju 800-letnice delovanja minoritskega reda
V	minoritskem samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju je od 12. do 14. junija potekal drugi del provincialnega kapitlja slovenske minoritske province.
Na njem so začrtali svojo duhovno in pastoralno dejavnost za v prihodnje. Kot je povedal provincial-ni minister p. Milan Kos, bodo v letu 2009 obhajali 800-letnico delovanja minoritskega reda. Na ta dogodek se želijo mino-riti predvsem duhovno pripraviti, zato bodo v novem obdobju glavni poudarki na poglobitvi v Sveto pismo, poživitvi bratstva, temeljitem proučevanju našega Vodila in na tem, kako biti v današnjem času pričevalec in oznanjevalec vesele novice - evangelija. Minoriti
tudi pastoralno delujemo v številnih župnijah, zato smo razmišljali tudi o načinu pastoralnega dela in čemu dati poudarek, je za Štajerski tednik še posebej povedal provincialni minister p. Milan Kos.
Osrednja slovesnost v okviru drugega dela provincialnega kapitlja slovenske minoritske province je bila 13. junija. Nadškof in metropolit dr. Franc Kramberger je vodil slovesno sv. mašo na čast sv. Antonu Padovanskemu, ki ima svoj kip tudi v obnovljeni minoritski cerkvi. Po maši pa je blagoslovil nove prostore provincialata, ki so jih uredili
v minoritskem samostanu na Ptuju; nazadnje od leta 1972 do 1978.
Ob blagoslovu prostorov za potrebe provincialata so se še posebej zahvalili za dobro sodelovanje pri ureditvi Marlenki Habjanič iz Območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Maribor in arhitektu Matiji Suhadolcu iz Ljubljane. Prav tako tudi vsem dobrotnikom in drugim, ki so na takšen ali drugačen način pomagali, da je provincialat dobil izredno lepe prostore v II. nadstropju minoritskega samostana, ki niso samo v ponos minorit-ski provinci, temveč tudi Ptu-
ju. Kot je povedal p. Tarzicij Kolenko je ureditev prostorov provincialata prvi korak k revitalizaciji minoritskega samostana na Ptuju, najstarejše že živeče ustanove v mestu ob Dravi, ki se ponaša z več kot 750 let skoraj neprekinjenega življenja. Drugi korak revitalizacije pa predstavlja ustanovitev zasebne glasbene šole v letu 2007. V ta namen bodo v soboto, 17. junija, pripravila tudi dobrodelni koncert. Na osrednji slovesnosti drugega dela provincialnega kapitlja so 13. junija akademskega kiparja in restavratorja proglasili za lastnega člana minoritske province sv. Jo-
žefa za vse njegove zasluge, ki jih ima pri restavriranju umetniških in sakralnih del, saj, kot je povedal p. Milan Kos, ki je Viktorju Gojkoviču izročil spominsko plaketo, verjetno ni samostana ali cerkve na območju minoritske province sv. Jožefa, kjer ne bi pustil svojih sledi. Njegove stvaritve niso le del preteklosti, temveč stvaritve za danes in bodočnost.
"Prenos sedeža provincialata na Ptuj pomeni, da želimo slovenski minoriti imeti pro-vincialno vodstvo v našem najstarejšem samostanu, za katerega smo prepričani, da je srce naše slovenske mino-ritske province. Obenem pa to pomeni, da bo provincial-no vodstvo bliže bratom naše slovenske minoritske province, ker imamo večino samostanov okrog Ptuja. Pomemben pa je tudi zgodovinski vidik, v minoritskem samostanu na Ptuju je bil v preteklosti že večkrat sedež provincialata, tako želimo sedaj, ko nam je samostan vrnjen v celoti, nadaljevati to tradicijo," je še ob slovesni razglasitvi prenosa sedeža provincialata povedal p. Milan Kos.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Nadškof in metropolit dr. Franc Kramberger in p. Milan Kos, provincialni minister, med ogledom novih prostorov provincialata na Ptuju.
v minoritskem samostanu, v delu, kjer je nekoč imela svoje prostore Knjižnica Ivana Potrča Ptuj. 11. novembra leta 2004 je izredni provincialni kapitelj slovenske minoritske province sprejel odločitev o tem, da se sedež minoritskega provinciala sv. Jožefa iz Ljubljane prenese na Ptuj. Odlok o tem pa je bil sprejet 23. januarja letos, podpisal ga je takratni provincial p. Slavko Stermšek. Uradno pa je sedež minoritskega provincialata na Ptuju od 13. junija letos. Kot je povedal zdajšnji pro-vincialni minister p. Milan Kos, je imel skozi zgodovino provincialat že večkrat sedež
Foto: Črtomir Goznik
Stroka je imela glavno besedo pri urejanju prostorov sedeža provincialata, na fotografiji sejna soba.
Ptuj • Odprtje razstave Antona Sovreta
Ptuj je na Sovreta pomembno vplival
V razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj so v četrtek ob 19. uri odprli razstavo o ptujskih letih največjega klasičnega filologa in prevajalca Antona Sovreta. Razstave se je udeležil tudi Kajetan Gantar, Sovretov učenec, ki je poudaril, da je bil Ptuj za njegovega učitelja zelo pomembno mesto, v katerem se je znova rodil.
Kot je povedala Mira Je-renec, so se za razstavo o ptujskih letih Sovreta odločili zato, ker je lansko leto minilo 120 let od njegovega rojstva in ker želijo obuditi spomin na njegovo življenje. »V ptujski knjižnici hranimo arhivsko dokumentacijo o Sovretovem bivanju na Ptuju, imamo tudi nekatere prve izdaje prevodov, hranimo pa tudi rokopis prvega prevoda Kralja Oidipa, ki je najdragocenejši med ohranjenimi Sovretovimi deli na Ptuju,« je povedala Jerenčeva. Med njegovim bivanjem na Ptuju je nastalo kar šest prevodov
v knjižni oliki, vse hranijo v ptujski knjižnici. Na razstavi si je možno ogledati veliko dragocenih del, med drugim tudi arhivske dokumente, ki pričajo o njegovem delu in sedmih letih (1919-1926) življenja na Ptuju. Prav tako hranijo tudi članke in razprave, ki jih je posvetil Ptuju, zelo pomemben dela razstave pa so izvirna knjižna dela in izbrane prve izdaje njegovih prevodov. Leta, ki jih je preživel na Ptuju, so bila leta njegove osebne rasti in vsestranske dejavnosti. Ptujsko občinstvo si je na otvoritvi razstave lahko premierno ogledalo tudi
Foto: Dženana Bećirović
Razstave se je udeležil tudi Kajetan Gantar, Sovretov učenec.
dokumentarni film o Sovreto-vem življenju, ki je bil posnet v počastitev 120. obletnice njegovega rojstva. V filmu Ptuj sicer predstavlja le delček Sovretovega življenja, a kljub temu zelo pomemben del. Kot je poudaril Kajetan Gantar, akademik in zaslužni profesor klasične književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je Ptuj Sovreta prevzel: »Tukaj se je Sovre rodil kot besedni umetnik, kot poznavalec antike in kot naš največji klasični filolog. Ptuj je Sovreta prevzel in tu je doživel drugo rojstvo. To je odločilno vplivalo na njegovo
življenje«. V letih 1919 in 1920 je bil vsestranski Sovre tudi odgovorni urednik takratnega Ptujskega lista, vsa leta svojega bivanja na Ptuju pa je bil profesor na ptujski gimnaziji. Fran Brumen, eden njegovih učencev z Gimnazije Ptuj je o svojem učitelju leta 1987 pripravil tudi spominski zapisnik. Tudi v Šavni Peči, kjer se je Sovre rodil, skrbijo, da ne zbledi spomin nanj, v njegovo čast so postavili spomenik, knjižnico so poimenovali po njem, prirejajo Sovretov večer, Sovretovo pot, podeljujejo Sovretovo nagrado ipd.
Dženana Bećirović
Žetale • Zaključen 6. Ex-tempore
Grand Prix za Kompozicijo v modrem
Z nedeljsko podelitvijo nagrad najbolje ocenjenim platnom se je tudi uradno zaključil letošnji tradicionalni, že šesti Ex tempore Žetale 2006. Udeležba je bila, sploh glede na muhasto in slabo vreme, izjemno velika, saj se je prijavilo 156 slikarjev z različnih koncev države, za ocenjevanje pa jih je svoje umetnine oddalo 106.
Na slovesnosti je veliko zbranih gostov med drugimi nagovoril tudi župan Anton
Butolen, ki se je za uspešno izvedbo v prvi vrsti zahvalil Branku Gajštu, pa tudi vsem
Prejemnik letošnjega Grand prixa - najvišje nagrade žetalskega Ex tempora - je ljubljanski umetnik Peter Lazarevič (na sliki levo, ob njem je Branko Gajšt)
sponzorjem, ki so prispevali bogate nagrade. Butolen pa je poudaril še, da slikarska kolonija nima le umetniške in promocijske vrednosti za Žetale in širše območje Haloz, ampak so nekateri slikarji že pred leti donirali svoje umetnine za obnovo Vukove domačije: »Zdaj smo uspeli dokončno razrešiti vse zemljiško-lastniške zadeve, ki so nam onemogočale začetek del, z veseljem pa lahko povem tudi, da smo preko razpisa Interreg uspeli pridobiti dva milijona tolarjev, kar bo zadostovalo za prekritje strehe in prva najnujnejša obnovitvena dela!«
Najvišjo nagrado letošnjega žetalskega Ex-tempora, Grand Prix v vrednosti 150.000 tolarjev, si je po oceni strokovne komisije za krajinsko upodobi-
tev Žetal v prevladujoči modri barvi prislužil Ljubljančan Peter Lazarevič, ki je svoje delo poimenoval Kompozicija v modrem, prva nagrada je pripadla Zoranu Ogrincu iz Slovenj Gradca za Zgodbo iz gozda, druga nagrada je romala v roke Bogdana Čobala iz Maribora za podobo pod imenom Prostori Haloz, tretjo nagrado pa je komisija podelila Jožetu Foltinu s Ptuja za sliko Vas.
Komisija je sicer s finančnimi nagradami sponzorjev, skupni fond je tudi letos znašal preko milijon tolarjev, nagradila še več umetniških del, prav vsa, ki so bila oddana, pa so od nedelje do petka, 23. junija, na ogled v kulturni dvorani vaškega doma in v prostorih občine ter osnovne šole.
SM
Nerezine • Likovna kolonja DU Ptuj
Bučanje tišine v oazi miru
Pred kratkim so se člani likovne sekcije Društva upokojencev Ptuj odpravili ustvarjat na tuje - v Nerezine na otoku Krku. Svoje delo in življenje nam predstavljajo v naslednji reportaži.
Že jutranje srečanje pred železniško postajo na Ptuju je pokazalo, da smo odhod v Ne-rezine, na slikarsko kolonijo, vzeli zelo resno in odgovorno. V nabito polne avtomobile, ki so se šibili od mešanice hrane, barv, platen, čopičev in seveda osebne garderobe so se začeli tlačiti še potniki. Vozniki še komaj, da so prišli noter!
Samo potovanje je bilo zelo zanimivo, popestreno z vmesnimi postanki in z glasbeno spremljavo nadarjenih zagrebških in madžarskih voznikov. Namesto Lisinskega in Bele Bartoka smo poslušali nestrpno hupanje siren njihovih štiri-kolesnikov in dokazovanje, da njihovi motorji imajo vsaj enega konja več kot naši. Relativno slaba burja, ki nas je dočakala na mostu za Krk, ni zmanjšala naše dobre volje in ni vplivala
na naše občutke.
Prihod v Bučanje v Nerezi-nah, v prelepo zeleno oazo ob enem izmed številnih zalivov na Malem Lošinju, pri starih mačkih (po letih je bila sicer cela ekspedicija stara), ki so Bučanje že poznali, ni vzbudil posebnega razburjenja. Zato smo se ostali zbrali ob Silvi in Branku Gorjupu ter jima zvesto prisluhnili, kaj vse bo in kaj nas vse čaka. In bilo je in čakalo nas je.
Najprej smo poiskali svoje bungalove, ponosno božajoč ključ bungalova v žepu. Potem ko smo nekateri naredili že tretji krog skozi naselje bunga-lovov in se veselo spraševali, zakaj številke na bungalovih niso večje, je skoraj padla tema.
In potem. Bili so Branko in Silva, bil je bungalov prijaznosti in gostoljublja, bili so hla-
dilniki z vedno odprtimi vrati, plinski bojlerji, ki so bruhali ogenj, bila je zelo močna burja in bili smo mi, močnejši od vsega.
In bila je prekrasna narava. Bili smo veseli, skoraj razposajeni mladoletniki tretjega življenjskega obdobja, bile so hoje ob morju do Nerezin, bila so platna in čopiči in barve. Rojevali smo vsi, moški in ženske, brez bolečin in težav, številne novorojenčke. Novorojenčki, slikarska platna, so zrla v svet! Bili so to prekrasni morski pej-saži, zvegana, od burje polegla drevesa, bile so to poetične hiše v zalivu Nerzine. Iz teh in takšnih novorojenčkov smo zrli mi, naše sanje, ljubezen pretočena v morje barv. Naša odločitev, da je upokojitev le rezultat dolgoletnega dela in da iz nas še kako govori vese-
Foto: Arhiv DU Ru
lje do življenja, do druženja in razposajenosti v umetniškem izživljanju, nas je skoraj vsako večer pripeljala k bungalovu 303. K Branku in Silvi.
Bili so to prekrasni večeri, ob dobrem narezku najboljšega soseda, Mercatorja SVS Ptuj, ki nam je, tako velikodušno in razumevajoče ponudil brezplačno bivaje v svojih bungalo-vih. Popolnoma samoumevno je bilo, da je ob narezku bila tudi, domača slovenska kapljica in da je bilo obilo klepeta in smeha. Pridno smo polnili želodce in srca, polnili baterije za naslednji dan, za naslednja ustvarjanja in naslednje sanje.
Spraševal sem domačine o pomenu imena naselja. Buča-nje! Niso vedeli, kaj to pomeni. V slovenskem pomenu je to jasno - bučanje! Bučanje morja, bučanje tišine v oazi miru, bučanje prekrasnega petja številnih ptičkov in bučanje razgretih src likovnikov.
Kot je to navada, vsak izmed nas je pustil kakšno sliko, svojega novorojenčka, ali pa mogoče že starejšega otroka! Pustil ga je domačinom ob skupnem sedenju v restavraciji. Pustil ga je zato, da okrasi dnevne prostore bungalovov, da pokaže, česa vse smo zmožni in sposobni člani Likovne sekcije Društva upokojencev Ptuj.
Podpisnika pod temi vrsticami je prevzelo življenjsko navdušenje, polet in ljubezen ter spoštovanje vseh udeležencev slikarske kolonije, do soljudi, narave, čopiča in platna. Navdušenost me bo spremljala še dolgo, to, da sem bil del tega, pa me bo prevzemalo s ponosom še dolgo!
V. V.
Od tod in tam
Markovci • Skozi center spet po asfaltu
Foto: M. Ozmec
Slabo vreme z dežjem letos nagaja tudi gradbenikom, zato so delavci Cestnega podjetja Ptuj šele prejšnji teden uspeli položiti asfaltno prevleko v centru Markovcev. Kot je povedal župan občine Markovci Franc Kekec, gre za odsek lokalne ceste od križišča z regionalno cesto, oziroma od Špic marketa do župnišča v centru Markovcev, v skupni dolžini dobrih 800 m. Dela so sicer pričeli že pred dobrim mesecem, pa se je vse skupaj malce zavleklo. Pa ne le zaradi slabega vremena, saj je bilo treba urediti še odkup sorazmerno dragega zemljišča ob cesti za ureditev komunalne infrastrukture in pločnikov. Zato bo vrednost celotne investicije ob zaključku vseh del sorazmerno visoka, saj bo omenjeni odsek veljal okoli 90 milijonov tolarjev. Po tem, ko so sredi prejšnjega tedna položili grobo asfaltno prevleko, gradbinci v teh dneh lovijo lepo vreme in urejajo bankine ter cestne priključke, pričakujejo pa, da bo cestni odsek v celoti zaključen do konca junija.
-OM
Ptuj • Poskusno vgrajevanje štukatur
Foto: Črtomir Goznik
15. junija je Restavratorski center Ljubljana pričel vgrajevati t. i. poskusne štukature v pročelje minoritske cerkve na Ptuju. V enem letu, kolikor bo trajala poskusna doba, naj bi se ugotovilo, kako v resnici "delujejo" le-te, če bodo vzdržale ali pa jih bo potrebno glede obstojnost in tudi na sam videz spremeniti. Po poskusnem obdobju bodo izdelali prave odlitke. V odlivanju so tačas tudi trije oziroma dva kipa, ki naj bi bili postavljeni nad vhod v dvorišče, tretji v tem trenutku čaka še na žegen strokovnjakov. Podobno velja tudi za za-veso-štukaturo na balkonu pročelja nove minoritske cerkve, kjer bo zrasla baročna fasada, ki jo financirata MO Ptuj in ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Namestitev kipov naj bi se zgodila še pred občinskim praznikom MO Ptuj, 5.
MG
Ptuj • Enajsti večer Ženskega pevskega zbora Vrtec Ptuj
V kulturni dvorani Gimnazije Ptuj je bil 15. junija že enajsti večer Ženskega pevskega zbora Ptuj Vrtec Ptuj, kije tokrat gostil Moški pevski zbor Rogoznica, ki ga vodi Marija Stoeger. Zbor je do lani vodil Jože Barin Turica, zadnje leto ga vodi Jerneja Bombek. V njem prepeva dvajset pevk, ki so ali so bile zaposlene v Vrtcu Ptuj. Pevke je pred njihovim enajstim nastopom nagovorila ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bra-tuž, ki je še posebej poudarila, da se tudi po zaslugi pevk vr-teškega zbora povečuje število ljubiteljev zborovskega petja. Program enajstega koncertnega večera so sestavile iz pesmi preteklih let, dodale pa so tudi nekaj novih. Sicer pa vrteške pevke s svojimi nastopi bogatijo vrteške in druge prireditve. Na pevskih odrih pa se zadnjih pet let uspešno pojavlja tudi Moški pevski zbor Rogoznica, ki ga sestavlja 23 pevcev, ki razveseljujejo s preprosto melodiko. Za klavirjem je tokrat bila Lidija Žgeč, profesorica klavirja iz ptujske Glasbene šole Karola Pahorja.
MG
Foto: SM
18 .Štajm^b'TEDNIK
Bralci pišejo, prejeli smo
torek • 20. junija 2006
Ptuj • Intervju z ministrom za šolstvo in šport
Tudi minister Zver je bil včasih nagajiv učenec ...
Šolski minister dr. Milan Zver se pri svojem delu že po poklicni dolžnosti velikokrat srečuje z mladimi. Ne samo srečuje - tudi pogovarja se z njimi, ko jih zanima to in ono. No, srečal se je tudi z matjažem Škergetom, učence Osnovne šole breg. In ker se Matjaž preskuša tudi kot novinar, je ob njunem srečanju nastal tale intervju.
Gospod minister, vaš domači kraj je majhna občina Destrnik v SV Sloveniji. Kakšne občutke ste imeli,ko ste se poslovili od doma in odšli v prestolnico?
»Od doma sem se poslavljal večkrat, najprej sem odšel študirat v Ljubljano, tudi vojaški rok sem odslužil v Ljubljani. Prvo hčerko Manco sem dobil že kot študent, poročil sem se in nekaj časa sva z ženo živela v študentskem domu. Nakar sva se preselila na Destrnik, kjer sva si pri starših uredila stanovanje. Imel sem službo v Ljubljani, zato smo leta 1993 odšli nazaj v Ljubljano za kar nekaj časa. Sedaj sem v domačem kraju, kjer imam stalno prebivališče in začasno prebivališče v Ljubljani. Poslavljam se, a se vedno znova vračam v domače kraje.«
V šolstvu se soočamo z reformami, kar vpliva tudi na nas mlade. Ali menite, da je takšna pogostost reform potrebna in smiselna?
»Prav zaradi mladih so potrebne reforme, o pogostosti reform težko govorimo, reforma je devetletka, potem ni več reform, so le spremembe, spremembe zakonov in podzakonskih aktov so nenehne povsod po svetu. Noben zakon ne velja večno, zakon se sproti spreminja, seveda če to zahteva čas in potrebe. Vsako obdobje prinaša s sabo nove potrebe, nove zahteve, sistem je treba prilagoditi temu obdobju. Vsaka novela zakona nosi s seboj neko znamenje trenutnega časa. Danes je hiter tempo življenja, hitro se spreminjajo navade, tudi potrebe gospodarstva. Šola se mora prilagoditi gospodarstvu, zato so spremembe potrebne in nujne, tako je tudi v svetu, ne samo v Sloveniji. Sodoben tempo je žal takšen in treba se je hitro navaditi na spremembe, tisti, ki se prej
Prejeli smo
Spoštovani Mercator in njegovi kupci!
V	mesecu marcu je Društvo proti mučenju živali Ptuj poslalo vlogo za pomoč pri zbiranju hrane za zavržene in izgubljene živali, predvsem za mucke in kužke, ki se kar naprej pojavljajo povsod, na vrtovih, na zapuščenih domačijah pa tudi ostajajo osamljeni za umrlimi lastniki.
V	mesecu aprilu je prispel odgovor Mercatorja, da soglašajo s postavitvijo zbiralnika hrane v Hipermarketu Ptuj in Supermarketu Ptuj v mesecu maju.
Po razgovoru s kontaktno osebo g. Marjanom Maletom je bil postavljen zbiralnik v omenjenih marketih dne 4.
prilagodi na spremembe, je uspešen, kdor živi v preteklosti, je manj uspešen. Treba je biti nenehno odziven glede na situacijo.«
Ste minister demokratičnih in naprednih nazorov. Ali menite, da bi lahko mladi sodelovali ob reformah in spremembah v šolstvu?
»Saj sodelujejo na nek način, preko pomladkov strank, prav je, da mladi sodelujejo. Danes vidimo, da delež študentov noče nekih sprememb, čeprav so dobre ravno za njih. Študentje in dijaki bi morali biti vključeni v reforme, potrebno jim je razložiti, za kaj gre. Toda velikokrat se premalo zanimajo, če bi bili bolj v igri in bi bolj razumeli situacijo, bi bolj konstruktivno delovali. Mladi bi se morali čim prej vključiti v politiko in javno življenje, si pridobiti izkušnje in znanja, saj bodo prav oni nekoč vodili državo, gospodarstvo ^ Prej se vključijo in dobijo izkušnje, bolje je za družbo. Najboljše so tiste družbe, ki jih vodijo ljudje, ki so na vrhu svojih moči, slabo je za tisto državo, ki jo vodijo ljudje, ki so stari blizu osemdeset let. Ni dobro, če namesto mladih odloča nekdo drug, toda če se ne zanimajo za politiko in javno življenje, potem v tem primeru odloča nekdo drug.«
Imate veliko delovnih obiskov, zdi se da ne izbirate občin glede na njihovo velikost in pomembnost. Opažate razlike v šolstvu med podeželjem in mesti?
»So razlike, zagotovo so razlike, ne toliko v izvedbi šolskega programa, bolj vidim razlike na kulturnem področju, to se čuti, nočem reči, kje je bolje, kje manj dobro, klima na vasi in mestu je svojevrstna, vsaka zanimiva po svoje. V manjših krajih sodelujejo vsi krajani, kar je prav, navadno je tam več proslav in prireditev ob obletnicah in podobno, povabijo me in jaz se rad udeležim
Matjaž v pogovoru z ministrom dr. Zverom
takšnih dogodkov. V mestih ni tolikšne povezanosti med občani, posledično je tam manj dogodkov. Tako se zdi, da res obiskujem le manjše kraje, a nič za to. Sem eden od ministrov, ki je veliko na terenu in predstavljam svoja stališča. Živi stik z učenci in učitelji je najboljši, slabo je, kadar nekdo samo sedi v pisarni, vodi nek sistem ter od tam sprejema odločitve.«
Kakšno je vaše mnenje, ali spreminja svet nas mlade ali spreminjamo svet mi mladi?
»Oboje je prav, čeprav v otroških in najstniških letih svet oblikuje mladostnika. Otrok sprejema od odraslih ključne vrednote, norme in izkušnje. Praktično je otrok na začetku dokaj nebogljen, tako ga družba spreminja in oblikuje. Kasneje ob prehodu v zrelostno obdobje pridobi posameznik že neke sposobnosti, kreativnosti, nakar prične on oblikovati okolico. Takrat niso več mladi produkt sveta, temveč oni proizvajajo svet. Želel bi si, da bi mladi še bolj proizvajali ta svet, kakor ga danes.«
Vaš nasvet mladostnikom, kako doseči želene cilje v modernem svetu zank in ugank.
»Če hočeš premagati vse zanke in uganke, moraš biti za to opremljen s sposobnostmi, veščinami in znanjem. To lahko pridobiš v šoli, doma, tudi med prijatelji. Torej je potrebno znanje, tako ne moremo mimo šole, ki ni zgolj neka
institucija, šola je večplastni sistem pridobivanja znanj. Zelo pomembna je tudi komunikacija med ljudmi. Imamo najrazličnejše možnosti komunikacije, eden od priljubljenih načinov komuniciranja je internet z uporabo različnih programov. Danes mladi veliko komunicirajo preko MSN in podobno, po mojem mnenju malo preveč. Potrebno
je iti s časom naprej, vendar ne smemo pozabiti klasičnih sredstev. Nekateri trdijo, da kultura knjige izginja in prihaja kultura računalnikov. Želim, da bi mladi ter vsi ljudje imeli čim več živih stikov, da bi si pridobivali znanje na klasičen način, brali knjige, seveda kadar je to možno. V kolikor bodo mladi šli enostransko in pretirano v sodobno tehnologijo pri komunikacijah in podobno, bo to slabo.«
Tudi vi ste bili učenec. Se spomnite dogodivščin iz časov, ko ste še vi sedeli v šolski klopi?
»Teh je bilo veliko. Spomnim se pomladnega dne, nabral sem mačice in jih odnesel učiteljici. Bila je vesela, nekoliko sem izkoristil njeno vese-leje, se obračal nazaj in klepetal. Opozorila me je, enkrat, ^ večkrat, nisem je ubogal. Nooo, dobil sem jih s tistimi mačicami, ki sem jih sam prinesel v šolo. (smeh). Tako je bilo takrat, danes je drugače. Verjeli ali ne, ta učiteljica mi je ostala v prijetnem spominu. Še danes se skupaj z učiteljico, ko se srečava, nasmejiva tej dogodivščini (smeh)
Matjaž Škerget, OŠ Breg - Ptuj
5. 2006. Zbiranje je potekalo celi mesec maj in je bilo zelo uspešno, saj se je v Supermarketu Ptuj (Supermesto) zbralo 119,05 kg hrane in v Hipermarketu Ptuj (Era) kar 183,65 kg hrane, od tega je bilo 182,40 kg briketov, 110,80 kg konzerv in 9,50 kg testenin, torej skupaj 302,70 kg hrane za živali. Poudariti je potrebno, da sta skoraj dve tretjini hrane za kužke, osta-lopa za muce.
Vsem kupcem-darovalcem se Društvo proti mučenju živali Ptuj iskreno zahvaljuje. Ugotavljamo namreč, da je akcija presenetljivo dobro uspela, da ima veliko Merca-torjevih kupcev široko srce, da zmorejo podariti tudi za živali, ki jih ne bodo nikoli srečali.
Na društvu smo zelo veseli in ponosni na tako dober odziv v tej humanitarni akciji.
Želimo spodbuditi tudi tiste, ki morda še zmorejo kakšen tolar, ki bi ga namenili društvu za sterilizacije in kastracije muc in muckov, da bi preprečili nezaželena legla. Podarjeno hrano bomo skrbno delili tistim, ki jo potrebujejo, saj nas je več takšnih, ki skrbimo za več živali (naj-denčkov), ker jim ne uspemo najti dobrega lastnika.
Tisti, ki razmišljate morda o vstopu v naše vrste - dobrodošli, pokličite, odzvali se bomo, saj smo skupaj močnejši.
Še enkrat iskrena hvala vsem. Najprej Mercatorju za organizacijo humanitarne akcije in vsem, ki ste darovali hrano, in tudi tistim, ki bi želeli darovati, pa tega ne zmorete.
Predsednica DPMŽ Ptuj Kristina Pšajd
Strukturni skladi EU v Sloveniji
Akcija: Postanite voznik!
Radi potujete?
Ste kdaj pomislili, kako je voziti težak tovornjak ali vlačilec?
Zaposlite se v podjetju z mednarodnim prevozništvom!
če ste brezposelni...
vam pri vaši zamisli lahko pomaga Zavod RS za zaposlovanje, z vključitvijo v program pridobitve Nacionalne poklicne kvalifikacije - NPK.
NPK je priznana usposobljenost, s katero lahko opravljate poklic voznika! Razširite svoje možnosti za zaposlitev zdaj!
Več o tem: pri svetovalcih na uradih za delo in na spletni strani Zavoda (www.ess.gov.si).
Program sofinancira Evropski socialni sklad.
Oglis se fininciri v okvira projekti tehniím pomol! ObveSiioje jivnosti 2005. Projekt delno finonclro Evropsko unijo. In sicer v okvlto Evropskego sklodo zo ri
AvtoD^M
Renault megane coupe-cabriolet
Praviloma avtomobilski proizvajalci predstavljajo kabriolete takrat, ko so ostali modeli že nekaj časa na trgu, pri Renaultu pa so nedavno tega spremenili prodajno strategijo. »Drugačno razmišljanje« je zahtevalo kompleksnejše načrtovanje vseh delov vozila, saj so si izvedbe iz družine megane tudi konstrukcijsko različne. Z ostalimi megani si coupe-cabriolet deli masko, žarometa in pokrov motorja. Vse ostalo je druga zgodba.
Megane coupe-cabriolet je štirise-dežnik, namenjen predvsem uživanju in manj prevažanju tovora. Nedavna posodobitev je prinesla oblikovne spremembe, izboljšane motorje, ki ustrezajo okoljskim standardom Euro 4, osveženo notranjost in prenovljeno ponudbo dodatne opreme. Zraven oblikovnih sprememb (predvsem na prednjem delu) je meganu namenjena tudi razširjena ponudba motorjev. Dizelski agregati ponujajo nekaj več konjev (poslej segajo motorne moči od 85 do 150 km) in večji navor ob dobri zvočni izolaciji. Vstopni 1,4-litrski bencinski motor zmore natanko 100 KM, v kolikor pa želite kaj več, si lahko omislite 2,0-litrski turbo motor s 165 KM, ki deluje skupaj s šeststopenj-skim ročnim menjalnikom.
Prednji eliptični žarometi so ožji, še
vedno se oblikovno nadaljujejo v reži za zrak, površina odprtin pa je večja. Družina meganov je znana tudi po visoki stopnji varnosti, različica coupe-cabriolet pa je prvi avtomobil (med primerljivimi) z oceno petih zvezdic na Euro NCAP preizkusnem trčenju. Varnostni lok se ob morebitnem prevračanju v delčku sekunde sproži in utrdi v svojem položaju. Omenjeni varnostni element sicer ni novost, natančen pregled megana pa ga vendarle postavlja v pionirsko vlogo, kajti streha je prekrita s steklom. Resda se da z roleto pripekanje sonca zmanjšati, v neprijetnem vremenu pa lahko dodatna svetloba navidezno poveča potniški prostor. Streha je električno zložljiva, »preobrazba« iz kupeja v kabriolet se tako zgodi, ne da bi bilo treba izstopiti iz vozila. Velikost prtljažnika je odvisna od položaja strehe; ko je nameščena, je prtljažnika za skoraj 500 litrov, kadar pa uživamo v svežem zraku, pa ga je za manj kot 200 litrov. V notranjosti si coupe-cabriolet z ostalimi megani deli enako armaturno ploščo in sprednja sedeža, ki pa sta nameščena za dobra dva centimetra nižje.
Če ste že imeli kabrioleta in ste ugotovili, da pri zaprti strehi veter žvižga okrog kabine, da v hujših nalivih zamaka, potem je tukaj posodobljena generacija tako imenovanih CC-jev, ki z omenjenim nimajo težav. Za Renaultov coupe-cabriolet je potrebno odšteti približno 800.000 tolarjev več kot stane po opremi in motorju primerljiv petvratni megane.
Sistemi za satelitsko navigacijo
Tehnologija satelitske navigacije je v sodobnih avtomobilih že tako razvita, da lahko kupci vozil navigacijo naročijo že ob nakupu avtomobila; pri nekaterih proizvajalcih višjih razredov pa je že všteta v serijski paket opreme. Zaradi vse večje razširjenosti je satelitska navigacija tudi vse cenejša.
Na trgih zahodne Evrope postajajo sistemi za satelitsko navigacijo eden od pomembnih elementov avtomobilske opreme. Še nekaj let nazaj je sistem obsegal tovarniško vgrajen sprejemnik
z anteno, računalnik in uporabniški vmesnik. Danes je ponudba bistveno obsežnejša. Sistemi izgubljajo na velikosti in teži, pridobivajo pa mobilnost in se tako »selijo« iz vozila v roke in naše žepe. Kvalitetni navigacijski sistemi imajo velike LCD barvne zaslone, na njih dobro vidimo začrtano pot, pa tudi slišimo glasovna navodila. Če v vašem avtomobilu ob nakupu niste doplačali tudi navigacijske naprave, lahko to storite tudi naknadno; kajti na trgu je kar nekaj tovrstnih sistemov, ki jih pritrdimo v avtomobil, naložimo digitalne avtokarte in sistem je pripravljen za vodenje. Eno od zanimivih in uporabnih rešitev ponuja kombinacija radijskega sprejemnika in navigacijskega sistema. Prednosti takšnega sistema so seveda v dimenzijah; gre za običajno velik radijski sprejemnik, tako da navigacijski sistem ne vzame dodatnega prostora. Pomanjkljivost je manjši zaslon in slabša vidljivost, tehnično pa so tovrstni sistemi prav tako zmogljivi, saj za navigacijo uporabljajo standardne digitalne avto-karte. Značilna mobilna kategorija navigacijskih naprav so tudi ročni GPS sprejemniki, ki jih avanturisti in navtiki poznajo že dolgo časa; ob pomoči zunanje antene in ustrezne programske opreme so primerni tudi za vgradnjo v avto. Že nekaj časa lahko tudi pri nas izbiramo med zmogljivimi in z barvnimi zasloni opremljenimi napravami. Z ustreznimi digitalnimi zemljevidi omogočajo tudi cestno vodenje, še zlasti če napravo nadgradimo z zmogljivejšo zunanjo anteno. Eno od najbolj obetavnih navigacijskih tehnologij predstavljajo dlančniki, ki so zaradi velikega barvnega zaslona kot ustvarjeni za satelitsko navigacijo, saj imajo dovolj računskih zmogljivosti, so prenosni in tudi dovolj povezljivi, da lahko nanje prenesemo ustrezne digitalne avtokarte in jih povežemo z GPS antenami.
Danilo Majcen
Moje cvetje
Zdravniški nasvet
Čeljustna in zobna ortopedija - 2. del
ne zobe. Ortodontsko zdravljenje je običajno dolgotrajen proces, ki lahko traja tudi nekaj let. Zato je medsebojno zaupanje in upoštevanje ortodontovih navodil in zahtev o ustni higieni poglavitno za končni uspeh. Pri tem smo zelo načelni, saj se sicer z vstavitvijo aparata lahko naredi večja škoda kot korist in v tem primeru pacientu aparata ne svetujemo.
Zdravljenje ortodontskega pacienta lahko poteka raznoliko in ga načrtujemo glede na potrebe.
Nekaterim pacientom zadostuje interceptivni poseg; to je manjše posredovanje v smislu pobrušenja zob, navodila za uporabo palčke, izdelava kronske kapice za dvig griza itd., kar zagotovi dober ugriz. Lahko pacienta opozorimo na razvado, ki je vzrok njegovim težavam, npr. vrivanje jezika pri požiranju, drža odprtih ust in mu naložimo miofunkcijske vaje. Manjše nepravilnosti bodo na ta način odpravljene. Pri težjih nepravilnostih se odločimo za zdravljenje z aparatom.
Ortodontske aparate ločimo v tri večje skupine: snemne, ne-snemne in kombinirane.
Snemni aparati so tisti, ki jih pacient lahko odstrani iz ust sam. Ločimo jih na aktivne in
Čeljustna in zobna ortopedija se, kot že ime pove, ukvarja predvsem z zdravljenjem dveh večjih skupin nepravilnosti - položajni-mi nepravilnostmi zob in skeletnimi nepravilnostmi čeljustnic, kjer je zdravljenje običajno bolj zahtevno. Glede na težo nepravilnosti se za zdravljenje z ortodontski-mi aparati odločamo pri različnih starostih otroka.
Skeletne nepravilnosti, prirojene nepravilnosti (različni sindromi in razcepi), enostranske funkcionalne križne grize in podobno pričnemo zdraviti običajno že v mlečnem zobovju, pri starosti otroka 4 ali 5 let, oz. takrat, ko je možno pričakovati njegovo sodelovanje.
Položajne nepravilnosti zob (tesno stanje, vrzeli, rotacije in nagibi zob) običajno začnemo zdraviti po izrasti vseh stalnih zob, najbolje tudi drugih kočnikov, saj takrat z aparatom najbolj celovito zajamemo zobni lok. Pri zdravljenju odraslih pacientov starost ne predstavlja omejitev.
Ne glede na starost pacienta in vrsto aparata, ki ga načrtujemo, pa je osnovno in najpomembnejše merilo in naša doktrina, da mora imeti pacient, preden dobi aparat, brezhibno ustno higieno in sanira-
Foto: Črtomir Goznik
pasivne aparate. Uspeh zdravljenja z njimi je odvisen predvsem od pacientovega sodelovanja in upoštevanja naših navodil. Sem prištevamo: aktivne plošče, ki jim z dodatkom različnih aktivnih elementov, kot so vijaki, potisna peresa, grizni platoji in različne zapone, določamo namembnost. Z njimi rešujemo predvsem manj zapletene ortodontske primere, funkcionalni aparati - kot so na primer bionator, regulator funkcije itd. in nam že ime samo pove, da predvsem urejajo nepravilno funkcijo orofacialnega sistema, transpalatinalni lok, aparat za hitro širjenje zgornje čeljusti, re-tencijski aparati, ki jih vstavimo po zaključeni aktivni terapiji.
Kombinirani aparati so tisti, ki so sestavljeni iz fiksnega dela v
ustih in snemljivega, ki ga pacient lahko odstranjuje: elastični vratni teg, obrazna maska, ustnični odbijač.
Nesnemni aparati so tisti, kijih pacient sam ne more sneti in so na zobe pritrjeni, bodisi prilepljeni ali pricementirani. Poznamo različne tehnike nesnemnih aparatov: SWA tehnika ravnega loka, edgewise tehnika, samozaklepne tehnike.
Način zdravljenja pri teh aparatih je vsaj v osnovi pri vseh podoben. Na zobe so prilepljeni nosilci ali pricementirani obročki, silo za premikanje zob pa dajejo aktivni loki, kijih vpenjamo v njih.
Danes v Sloveniji v glavnem uporabljamo SWA tehnike, ki so poimenovane po njihovih avtorjih (v naši ambulanti Alexander, Roth, Ultratrim) in samozaklepne mehanizme (pri nas Damon).
Ne glede na velike možnosti, ki nam jih danes omogoča sodobna tehnika, pa vseh problemov v zvezi s postavitvijo zob in položajem čeljustnic ne moremo reševati samo ortodontsko. Večje skeletne nepravilnosti, razcepi neba in zobnih lokov, impaktirani zobje, obsežne vrzeli v zobnih lokih, parodontalno oslabljeni zobje itd. zahtevajo interdisciplinaren pristop k problemu in sodelovanje s čeljustnimi kirurgi, pedontologi, parodontologi in protetiki.
Katja Arko Kampuš, specializantka čeljustne in zobne ortopedije
Vročina je prišla
Poletno vreme z visokimi temperaturami bo kmalu prineslo sušo, zato je sedaj zalivanje verj'etno eno pomembnejših opravil na vrtu. Tako vreme zelo prija mnogim cvetlicam in tudi zelenjavi, zato je njihova rast sedaj bujna. Zdaj je čas, da se zvečer usedemo na balkone in terase, srečnejši pa na vrt in uživamo v cvetenju in brstenju rastlin okoli sebe. Proti večeru lahko uživamo tudi v prekrasnem vonju, saj so sedaj v polnem cvetenju vrtnice, lipe in tudi mnoge dišavnice.
Balkonske in okrasne rastline
Zanimiva sorta zvezdaste pelargonije
Foto: Miša Pušenjak
Končno se je vreme toliko ogrelo, da so balkonske rastline pričele bujno rasti. Upam, da niste imeli preveč težav z gnitjem korenin. Nanj so najbolj občutljive pokončne pe-largonije. Te bujne, zelo stare okrasne rastline se krasno podajo predvsem manjšim oknom na starejših kmečkih hišah. Nekatere gospodinje imajo svoje izbranke skoraj tako dolgo pri hiši ali pa celo dalje, kot so same gospodinje. Seveda je izguba vsake take rastline velika žalost in tudi škoda. Ko vidimo, da nam pričnejo pokončne pelargonije propadati, najprej naredimo potaknjence, da ohranimo sorto naprej. Nato pregledamo najprej, kaj je vzrok propada rastline. Žal je pogosto potrebno rastlino izlončiti. Najprej preverimo steblo rastline pri zemlji. Če je to temnejše, črno ali sivo, imamo opravka z zelo zoprno bakterijo, ki je zakonito ne moremo ustaviti, saj uporaba antibiotikov v rastlinski pridelavi pri nas ni dovoljena.
Tako lahko poskrbimo samo za preventivo. Odstranimo obolele rastline. Najbolje bi bilo zdrave rastline posaditi v novo zemljo. Ker je velikokrat ravno predober substrat poleg našega preobilnega zalivanja vzrok, da bakterija napade rastline, je dobro, da kupljenemu substratu dodamo nekaj ilovnate zemlje, obenem pa še nekaj na drobne koščke na-drobljenega stiropora. Rastline posadimo na novo, tokrat zalivamo veliko manj, saj je ravno zalivanje tisto, ki pospeši razvoj te bakterije.
Namesto nekoliko bolj občutljivih pokončnih pelargonij lahko predvsem na okna in balkone novejših hiš sadimo zvezdaste pelargonije, ki zaenkrat še niso pokazale občutljivosti na to bakterijo. Izredno rade cvetijo, potrebujejo pa veliko sonca in toplote. Tako kot vsem pokončnim pelargonijam moramo tudi tem odstranjevati odcvetele cvetove.
Začimbe in dišavnice
Foto: Miša Pušenjak
Bazilik je več sort, tudi rdeče so uporabne.
Mnoge dišavnice so že pričele cveteti. Med njimi sta prav gotovo žajbelj in bazilika. Ne pozabite, da imajo dišavnice največ učinkovin ravno tik pred cvetenjem. Zato jih je takrat potrebno tudi porezati in posušiti. Tudi čez dan se količina učinkovin spreminja. Največ jih je tik pred poldnevom. Ker pa se rastline ravnajo po sončni uri, ne po zakonu, ki so si ga izmislili bolj »pametni« od nas, je ta ura resnično nekoliko kasnejša. Tako je najprimernejši čas okoli 11. ure dopoldan.
Baziliko je najbolje shranjevati na prav poseben način: pe-sto. Tako najbolj ohrani vse svoje značilnosti - duh in aromo.
Konzerviranje s soljo
•	Sveže liste bazilike operemo, posušimo na papirnati brisači.
•	V primerno posodo nasujemo tanko plast morske soli, na njo položimo plast bazilikinih listov, ponovno posujemo s soljo, dokler posoda ni polna. Polijemo z olivnim oljem, posodo zapremo in shranimo na hladnem.
•	Uporabljamo sveže liste in olje, ki se je navzelo vonja in okusa bazilike.
Na tak način lahko koristno uporabimo vse vrste bazilik, tudi tiste, ki nam nekaterim zelo bujno cvetijo v cvetličnih koritih. Bazilika odganja bolezni in škodljivce paradižniku in kumaricam, zato jo naslednje leto posadite kar ob te vrtnine.
Miša Pušenjak
Prebrali smo
Richard Florida:
Vzpon ustvarjalnega razreda
(Velenje. Inštitut za simbolno analizo in razvoj informacijskih tehnologij, IPAK, 2005)
Razvoj človeštva je potekal od dobe poljedelstva prek industrijske dobe do današnje tako imenovane "dobe ustvarjalnosti". V poljedelskem sistemu sta bila njegova vhoda zlasti zemlja in delovna sila, v industrijskem obdobju surovine in fizično delo, v prihajajočem sistemu ustvarjalnosti pa bodo vhodi človeška inteligenca, znanje in ustvarjalnost. Ljudje s temi lastnostmi tvorijo tako imenovan "ustvarjalni razred". Ustvarjalni razred tvorijo predvsem znanstveniki, inženirji, umetniki, glasbeniki, oblikovalci in strokovnjaki s specifičnimi znanji.
Gospodarstvo vsake države, regije ali mesta je mogoče porazdeliti na tri sektorje: proizvodni, storitveni in ustvarjalni. Bogastvo, ki ga danes ustvarja ustvarjalni sektor, je ogromno - v ZDA skoraj polovica vsega, to je več, kot ga ustvarita skupaj proizvodni in storitveni sektor. Odstotek prebivalcev, ki tvorijo ustvarjalni razred, v svetu nezadržno narašča, od nekdanjih nekaj odstotkov do današnjih 30 % v razvitih državah.
Človeška ustvarjalnost je praktično neomejen vir. Vsak posameznik je lahko ustvarjalen na svojem področju. Žal pa se je s prihodom ustvarjalnosti in duhovnega (umskega) dela (ki sta postala danes proizvodni sili) povečal stres, le-tega pa je k sreči mogoče omiliti z večjo telesno aktivnostjo in drugimi dejavnostmi, ki ljudi sproščajo.
Knjigo Vzpon ustvarjalnega razreda, ki je bila leta 2004 proglašena za svetovno uspešnico, je napisal Richard Florida, profesor regionalne ekonomije na Carnegie Mellon University v Pittsburghu, ZDA. Prof. Florida med ostalim piše: "Ustvarjalnost ni otipljivo premoženje, kot so viri rudnin, ki jih lahko shranite. Ne more se kupiti niti prodati. O ustvarjalnosti moramo začeti razmišljati kot o skupni dobrini, podobno kot o svobodi ali varnosti
"Izkoristiti moramo vso našo inteligenco, našo energijo in kar je najpomembnejše, naše zavedanje. Naloga izgradnje resnične ustvarjalne družbe ni solo igra. To je igra, ki jo igramo skupaj" ^ "Katerakoli država, ki ne bo gradila svoje ustvarjalne moči s široko podporo ustvarjalnim dejavnostim
VZPON USTVARJALNEGA RAZREDA
o
^ Vzp^
^tu?" nrjalnega Î ^Jreda
ETOVNAUSPEŠNICA
in s politiko, ki vodi ljudi v ustvarjalni sektor, ne pa v neizkoriščenost njihovih potencialov, bo zaostala
Raziskave v ZDA iz leta 2002 kažejo, da je za tri četrtine visoko izobraženih oseb izbira kraja, v katerem želijo živeti in delati, pomembnejša od višine osebnega dohodka in vrste dela. To dejstvo pa je v nasprotju s trditvami nekaterih gospodarstvenikov, po katerih je razvoj regije odvisen od tega, da pridejo vanjo najprej ustrezna, dobro plačana delovna mesta. Ključno ni to, pač pa klima v kraju; le-ta naj bo namreč takšna, da podpira ustvarjalnost, jo usmerja v inovacije in ustanavljanje novih podjetij, kar pospešuje gospodarsko rast in dviguje življenjski standard v regiji. Ne obstaja pa enoten recept za vse regije. Svojo pot morajo poiskati prebivalci sami, tega ni mogoče načrtovati od zgoraj, meni prof. Florida.
Izkazalo se je, da ljudje želijo delati v okoljih, v katerih so cenjeni, kjer jim ponujajo izzivalno, vendar stabilno delo, podpirajo njihovo ustvarjalnost in jim omogočajo razviti njihove potenciale. Želijo fleksibilen delovni čas, svobodo pri oblačenju ter da jim delovna okolja dovolijo uporabljati njihove osebne delovne navade. V svojem okolju pričakujejo vse našteto, brez obveznih belih ovratnikov, ter enostavno ne želijo delati v okoljih, ki jim vsega tega ne ponujajo. Obdobje dol-
gočasnega, tradicionalnega in birokratskega garanja je v razvitem svetu že preteklost.
Prof. Florida s sodelavci je raziskoval, od česa je odvisen uspešen razvoj posameznih okolij v ZDA. Ugotovil, da je uspešnost teh okolij odvisna od treh dejavnikov - od treh tako imenovanih "T": to so Tehnologija, Talenti in Toleranca.
Prvi T (Tehnologija). V okolju so potrebne vsaj nekatere visoke tehnologije. Uspešnost okolja merimo z inovacijami v tem okolju ter s koncentracijo podjetij s področja visokih tehnologij.
Drugi T (Talenti). To so talentirani posamezniki. Izkaže se, da ni pomembno, koliko visoko izobraženih kadrov (kvantiteta) deluje v nekem delovnem okolju, pač pa je pomembna le njihova kvaliteta (nadarjenost - talent).
Tretji T (Toleranca). Toleranca (strpnost) je pomembna pri pritegovanju različnih talentiranih ljudi v okolje. Okolja, ki so odprta in strpna do drugačnih, drugače mislečih (drug svetovni nazor, religija ter do priseljencev, imajo veliko prednost pred okolji, v katerih prevladuje nestrpnost. Le okolja, v katerih prevladuje strpnost (toleranca), imajo pogoje za pozitivno prognozo njihovega nadaljnjega razvoja.
Najvišje uvrščene evropske države po kazalcu ustvarjalnega razreda in s tem povezanega prihodnjega razvoja so Švedska, Finska, Danska
in Nizozemska. Med njimi pa - po pričakovanju - ni držav oziroma regij, v katerih so nestrpni do tam živečih ljudi drugih narodnosti, na primer do Slovencev
Knjigo Vzpon ustvarjalnega razreda je iz angleščine prevedel dr. Stanko Blatnik, direktor velenjskega inštituta IPAK, Inštituta za simbolno analizo in razvoj informacijskih tehnologij. Dr. Blatnik je precej časa bival in delal v ZDA, v Silicijevi dolini, ki je pomemben center podjetništva, inovacij in hitrega razvoja tehnologij.
Že pred letom dni, v maju 2005, je dr. Blatnik opravil s svojimi sodelavci primerjalno analizo med mesti Ljubljana, Maribor, Koper, Velenje, Krško in Ptuj, v zvezi s tem, kakšno možnost razvoja ustvarjalnega razreda imajo ta okolja. Pri teh raziskavah je bila uporabljena metodologija prof. Floride, ki jo je leta uporabljal v primerjalnih raziskavah med mesti v ZDA, in je podana v njegovi knjigi. Med omenjenimi slovenskimi mesti je bila uporabljena metoda anketiranja v okviru treh vzorčnih skupin, in sicer na Ptuju med ptujskimi podjetniki, med mladimi in mladinskimi delavci Ptuja ter med ptujskimi ustvarjalci. Raziskava je bila usmerjena v ugotavljanje v prisotnost vseh treh "T" (Tehnologija, Talenti, Toleranca) v okviru vseh treh skupin v vseh šestih navedenih slovenskih mestih. Ne bom navajal podrobnosti omenjene obsežne raziskave. Navedel bom le njene zaključke:
"Glede na zbrane in obdelane podatke bi lahko sklenili, da ima Ptuj v celoti zelo dobra izhodišča za uspešen razvoj. Področje, ki bi mu veljalo nameniti več pozornosti, je področje vseživljenjskega učenja, predvsem kvalitete in še širše ponudbe. Visok je odstotek sodelovanja v civilni družbi. Glede na analizo vrednostnega sistema sodi Ptuj v sam vrh okolij, v katerih najdemo naravnanost k modernim vrednotam (svobodna izbira, strpnost, samostojnost, samoizražanje ipd.), kar mu daje zelo dobro podlago za nadaljnji uspešen razvoj ustvarjalne družbe."
Menim, da je sposoben prevzeti vlogo izvajanja kvalitetnega in širokega vse-življenjskega izobraževanja ptujski Revivis, saj mu je ta vloga v današnji situaciji kot "pisana na kožo".
Adolf Žižek
Pa brez zamere
Zur pri Lojzetu
Prijateljsko druženje z napako
Lojze Peterle je očitno precej delaven človek. Sicer zadnje čase svojo delovno vnemo bolj udejanja v tujini kot pa v rodni deželi, a vseeno to ne pomeni, da je kar naenkrat poniknil na sceni v Sloveniji. Če ne drugega, se včasih tudi sam potrudi, da se o njem slišita beseda ali dve.
In tako je ob petnajsti obletnici osamosvojitve priredil srečanje članov prve demokratično izvoljene vlade v samostojni Sloveniji. Sedemindvajset jih je bilo takrat v ekipi. In večina se je Lojzetovemu povabilu tudi z veseljem odzvala. In smo jih potem lahko gledali, kako se družno sprehajajo po Bledu, se vozakajo po jezeru ter poslušajo Lojzetovo pihanje v orglice. Vsi so si bili enotni, da je takratno obdobje v sebi nosilo nek čar, ki se ga danes vsi zelo radi spominjajo. Kot da bi gledali nazaj tudi na svojo rosno mladost in sanje o slovenski državi, ki so se končno uresničile. Prišli so Bavčar, Mencinger in mnogi drugi, ki so takrat orali ledino, vsaj kar se vodenja tega naroda tiče. Mnogi med njimi zdaj nimajo s politiko več nič (in mnogi tudi nočejo imeti); večina jih je uspešnih gospodarstvenikov - skratka, ne gre jim slabo. Če bi primerjali njihov položaj pred petnajstimi leti in tega, v katerem so danes, bi ugotovili, da jim vsem gre bolje. Kar seveda še zdaleč ne pomeni, da jim je takrat šlo blazno slabo. Niti najmanj.
Kako pa gre kaj naši državi? Oziroma, kako so se dame in gospodje, ki so se prevažali po Blejskem jezeru, počutili, ko so razmišljali o stanju in razmerah v naši državi? V kolikor so pošteni, so si morali priznati, da državi kot celoti ne gre tako dobro, kot gre njim. S tem seveda nočemo reči, da državi gre slabo, niti najmanj, a kot rečeno, vseeno državi ne gre tako dobro, kot gre njim. Kajti pisano druščino, ki se je pretekli vikend družila na gorenjskem koncu dežele, bi težko označili kot tipične predstavnike povprečnega Slovenca ali Slovenke. Tako da jemati njih kot merilo tega, kako dobro gre ob petnajstem rojstnem dnevu naši državi, nekako ni najbolj smiselno in pravilno. Za relevantno primerjavo bi torej morali vzeti predstavnike delavskega razreda (če se izrazimo malce socialistično), ne pa pripadnike takratne in zdajšnje elite. Tem pa marsikje ne gre izrazito in samo dobro. Vsekakor pa se njihova dobrobit v primerjavi s stanjem pred petnajstimi leti ni povečala za toliko (če sploh), kot se je povečala dobrobit omenjene, na Bledu zbrane druščine. Na splošno sicer sami državi baje gre kar dobro, a to menda velja za državo kot gospodarski in pravni subjekt, ne pa za državo, pojmovano kot nacionalna država, torej kot država nacije, to pa sestavljajo posamezniki iz krvi in mesa. In vsaj kar se teh posameznikov tiče, je najbolj pravilna mera za ugotavljanje, kako dobro gre državi, prav ta, ki je sestavljena iz analize blagostanja teh posameznikov.
Dvomim, da je združba na Bledu kaj dosti razmišljala o tem vatlu, ko se je pogovarjala o stanju naše države in obujala spomine na pretekle herojske dni.
Gregor Alič
Ptuj • Zakaj ni nemških in nekaterih drugih programov
Nogometaši začasno "vzeli" nekaj programov
Nekateri Ptujčani so se te dni pritožili, ker ne morejo več gledati prvega in drugega nemškega programa in HRT2. Začasni izklop velja do 9. julija.
Moti jih tudi, ker se je to zgodilo brez predhodnega obvestila. 14. junija pa je prišlo sporočilo za javnost direktorja KKS Ptuj, d. d., Matjaža Gerla, v katerem jih seznanja z razlogi začasnega odklopa. "V času prenosov tekem s svetovnega nogometnega prvenstva in še nekaj ur izven samih prenosov na podlagi zahteve Združenja skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije (SAZAS), kot pristojnega pooblaščenca za zaščito pravic izdajateljev TV-programov, v KKS Ptuj, enako velja za vse slovenske operaterje, ne smemo prena-
šati programov ARD, ZDF in HRT2. Prepoved traja do 9. julija. Namesto nemških programov ARD in ZDF bomo zato v KKS Ptuj začasno do tega datuma vklopili dva druga nemška programa, odločitev o zatemnitvi HRT2 pa naj bi bila znana 15. julija, ko bo svoje stališče sprejelo tudi združenje kabelskih operaterjev Slovenije. Pričakovati je, da pa bo prenos HRT2 v času nogometnega prvenstva bistveno okrnjen, če že ne v celoti onemogočen," je začasni izklop omenjenih programov dodatno pojasnil Matjaž Gerl, direktor KKS Ptuj.
MG
Ptuj • Podlage za zaščito kulturnih spomenikov
Za zaščito predlagajo 35 novih spomenikov
Mariborska Območna enota Zavoda za kulturno dediščino Slovenije, ki jo vodi Srečko Štajnbaher s svojim delom pokriva SV Slovenijo ali glede na površino 25 odstotkov Slovenije, na kateri se razprostira 72 občin, šest ali sedem pa jih bodo še dobili zraven. Na tiskovni konferenci, ki je bila 7. junija, v prostorih ptujske izpostave, je predstavil strokovne podlage za razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena.
Gre za tiste spomenike, za katere je razglašanje v pristojnosti MO Ptuj. Na območju MO Ptuj so trije spomeniki državnega pomena, ptujski grad, grad Turnišče s parkom in deloma arheološko najdišče Hajdina. Že devet let pa je star predlog, da naj bi za spomenike državnega pomena ob že omenjenih treh razglasili še Panoramo, vodni stolp ob Dravi in tudi štiri stavbe v starem mestnem jedru, Ljutomersko hišo, poznogotsko hišo v Prešernovi 1, patricijsko palačo v Murkovi
in spodnji svobodni dvor v Krempljevi ulici 7, kjer ima danes sedež sodišče. V celi Sloveniji je skupaj takih predlogov že več kot 1200.
Pri pripravi strokovnih podlag so se ukvarjali predvsem s tistimi spomeniki, ki so ta status imeli že doslej, MO Ptuj ima zelo stari odlok iz leta 1989, čas je pokazal, da je potrebna revizija, nekatere dopolnitve in spremembe. mO Ptuj je zaprosila za pripravo teh predlog že pred dvema oziroma tremi leti. Tehničnih, strokovnih in drugih vprašanj je bilo zelo veliko, zdaj pa so
— ^ '<	r
— J I«" '	--—
	
^ ' - V - 1. v\ \>l ' .,	■ 1 ; i/" -
Foto: Črtomir Goznik
Srečko Štajnbaher: »Na območju MO Ptuj so samo trije spomeniki državnega pomena. Že devet let pa je star predlog, da bi tak status dobili še nekateri objekti, kot na primer vodni stolp ob Dravi, Ljutomerska hiša na Slovenskem trgu 1, hrib Panorama.«
zadeve že tako daleč, da so strokovne podlage MO Ptuj oddali 5. junija. Vsa procedura do sprejema je seveda v pristojnosti mestnega sveta. Za vse občine so pripravili tudi strokovne osnove za planske dokumente, kjer so poleg obstoječe kulturne dediščine, ki je imela po zakonu status spomenika, evidentirali tudi ostalo kulturno dediščino. To so naredili za vseh 72 občin. Večina občin je prostorske plane uskladila in jih sprejela. Objekte so izrisali, vsakemu pa so dodali tudi najbolj značilno fotografijo. Območna enota Zavoda za kulturno dediščino Slovenije Maribor je tudi edina enota, ki se je teh zadev lotila na ta način. Drugi se na to šele pripravljajo. Za tak pristop so se odločili zato, ker želijo kulturno dediščino približati ne samo uporabnikom, temveč tudi občinam. »Ko sem hodil po občinah, sem videl, da imajo velike težave, ker je bilo iz obstoječih planskih dokumentov težko razbrati, kje kaj je in tudi kaj pomeni,« je med drugim povedal Srečko Štajnbaher, ko je predstavljal opravljeno delo na področju priprave strokovnih osnov za planske dokumente.
Odlok MO Ptuj o kultur-
Zaščitili naj bi tudi objekt v Slomškovi 24.
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: PRASKA, LUSTER, EPIRKA, SERDAR, KRK, NATAŠA, PAR, KNA, SKLOP, AKAGI, PRA-GERČANKE, LAKOTA, STOA, AMARO, SZEL, KO, ESTONKA, ALEVTINA, CUC, SIR.
nih spomenikih lokalnega pomena je bil sprejet že leta 1989. V tem času je izšel tudi nov zakon o varstvu kulturne dediščine, na vidiku pa je že novi. Medtem je prišlo tudi do delitve velike občine na več manjših, nekatera področja so bila v tem odloku slabo obdelana. Pripravo novega odloka so narekovala tudi nekatera nova spoznanja.
Za MO Ptuj predlagajo v razglasitev 181 enot kulturne dediščine
V razglasitev predlagajo 181 enot kulturne dediščine, bodočih spomenikov, večina je starih, novih je 35. S področja arheologije je predvidenih 15 spomenikov, etnološki spomeniki so bili doslej slabo obdelani, na območju MO Ptuj ni bilo nobenega, zdaj jih predlagajo 11, naselbinska sta dva, večina je umetnostno zgodovinskih, hiše v mestnem jedru, znamenja, cerkveni spomeniki, teh je skupaj 138, doslej v odloku tudi ni bilo vrtnoarhitekturnih spomenikov, zdaj predlagajo tri. Zgodovinski spomeniki so trije, toliko je tudi tehničnih, ki jih prej ni bilo. Skupna številka je po besedah Štajnbaherja zavidljiva, v Območni enoti Zavoda za kulturno dediščino Maribor so prepričani, da si jih mesto, kot je Ptuj, toliko tudi zasluži. Gre za najstarejše mesto v Sloveniji. S seznama kulturnih spomenikov lokalnega pomena pa so nekatere objekte tudi izločili, kot na primer stavbi v Jadranski ulici 12 in 16, Ormoško 24, kjer so bili opravljeni posegi na kulturnem spomeniku brez soglasja, zato ta objekt nima več tega statusa, še vedno pa ima status dediščine, izločili so tudi Potrčevo 49, kjer je danes otroški dispanzer, območje vil iz začetka prejšnjega stoletja pa v novem odloku predlagajo kot vilsko četrt.
Na novo naj bi zaščitili vse tri parke, Mestni park, Ljudski vrt in drevored, ki je še ostal od starega sejmišča, kjer pa obrez za zdaj zelo slabo kaže. V zavarovanje predlagajo tudi staro Mestno pokopališče, kjer se nahaja vrsta kvalitetnih nagrobnikov in tudi drugače ima zgodovinski pomen, Florjanov spomenik, Jadransko 2, tudi vinsko klet, saj se spodobi, da se vinska klet na Ptuju zavaruje kot kulturni spomenik, stara usnjarna, vila Štrafelova 14, Vičava 107, domačija Vrabl v Spodnjem Velovleku, domačija Kralj v Podvincih, kužno znamenje v Budini, pa Pinčarjev mlin in še nekaj drugih. Zavarovali naj bi tudi arheološko najdišče ob železnici, ob Selski cesti
in na Štukih. Za vsak spomenik, ki ga predlagajo v zavarovanje, so pripravili natančno parcelacijo. S tem so poleg hiš zajeli tudi vsa dvorišča, ki so v dokaj nezavidljivem položaju. V urejanje bodo po novem tako zajeta tudi dvorišča. Tisto, kar utemeljuje nek objekt za spomenik, bo tudi predmet varstvenega režima, je na tiskovni konferenci prejšnji teden dodatno pojasnil Srečko Štajnbaher. Vsi ti spomeniki se vpisujejo v centralni register, register nepremične kulturne dediščine pri ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Do danes je vpisanih že več kot 24 tisoč enot.
MG
Foto: Črtomir Goznik
V nov odlok o razglasitvi spomenikov lokalnega pomena spome-niškovarstvena služba predlaga tudi vrtnoparkovne površine, med njimi tudi Ljudski vrt.
Ptuj • Podelitev nagrad mladim literatom
Mihčev festival
Tudi letos je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ptuj, organiziral 2. Mihčev festival. V ponedeljek ob 16. uri je nagrajencem festivala nagrade podelil pisatelj, novinar in dramatik Zdenko Kodrič. Od skupaj 20 likovnih in 25 literarnih del, ki so se prijavila na festival, so nagrado prejela štiri literarna in tri likovna dela.
Mihčev festival je bil letos vsebinsko bogatejši še za eno dejavnost osnovnošolcev. Literarnem ustvarjanju, ki so ga ocenjevali lansko leto, so organizatorji dodali še likovno. Likovna dela sta ocenjevala akademski slikar Dušan Fišer in profesor likovne vzgoje Jože Foltin, literarna dela pa predmetna učiteljica slovenščine Alenka Zenuno-vič in profesor slovenščine David Bedrač. Vsa dela so bila razdeljena v dve kategoriji, razredno in predmetno.
Pri ocenjevanju so upoštevali kopico kriterijev, pri likovnih delih predvsem izvirnost dela po vsebini, tehniki, podlagi in formatu. Nagrajena literarna dela pa odlikujejo izvirnost idej, ki so primerne razvojni stopnji avtorja, sveža raba jezika in dodelan ritem. Nagrade za likovno ustvarjanje so prejele tri slike. Nina Knapič, Tadeja Zavec, Janja Smi-goc, Suzana Milošič, Klemen Kozel in Gorazd Per-nek z OŠ Videm - podružnica Leskovec so prejeli nagrado
za sliko Cvetoči travnik. Tudi druga nagrajena slika je nastala v OŠ Leskovec, in sicer slika Radi imamo živali, ki so jo ustvarili Sebastjan Krajnc, Robert Koletnik, Lea Hos-jak, Danijel Hercog, Uroš Kete in Lea Kosi. Tudi Sandi Vaupotič in Uroš Kmetec z OŠ Videm pri Ptuju sta prejela nagrado za sliko Abstrakcija. Na literarnem področju je nagrade prejelo pet osnovnošolcev, in sicer Alen Harb z OŠ Ljudski vrt, Anja Rašl in Saša Sešerko, prav tako z OŠ Ljud-
Foto: Dženana Bećirović
Nagrajeni učenci Mihčevega festivala
... Z Bank@Netom, TeleBanko, SMS, Moneto in na bankomctih!
Vaša sodobna banka je za vas odprta ne glede na to, koliko je ura in kje se nahajate. Bodite vedno na vrsti prvi in poslujte prek interneta z Bank@Net-om, prek telefona s TeleBanko, prek mobilnika s storitvama SMS (Sporoči mi stanje) in Moneta ali na posebnih bankomatih, kjer lahko z nižjo provizijo plačujete položnice, ter tako prihranite svoj čas in denar!
Bank@Net in Moneta nagrajujetal
Do 5. julija opravite vsaj eno transakcijo preko Bank@Neta in/ ali Monete pri Novi KBM in z malo sreče boste v dvoje doživeli romantični Pariz ali prejeli katero od drugih privlačnih nagradi Več informacij na www.nkbm.si.
^^Nova KBM<
ski vrt, z OŠ Videm Barbara Krošel ter iz šole v Leskovcu Klemen Lovenjak. Mihčeve-ga festivala se je letos udeležilo šest šol, in sicer OŠ Videm s podružnico Leskovec, OŠ Hajdina, OŠ Cirkovce, OŠ Ljudski vrt Ptuj, Dijaški dom Ptuj in OŠ Mladika Ptuj. Kot je povedala vodja festivala Nataša Petrovič, je namen Mihčeve-ga festivala popularizacija in usmerjanje osnovnošolcev v likovno in literarno dejavnost. »Potrebno je prepoznati otrokove nadarjenosti. Želimo povedati in pokazati, da mladi ne sedijo zgolj za računalnikom, da so tudi taki, ki počnejo še kaj drugega,« je poudarila Petrovičeva. Hkrati je dodala, da je razočarana, da se podelitve nagrad Mihčeve-ga festivala ne udeležijo starši nastopajočih otrok: »Gre za posebno angažiranost otrok, in res bi bilo lepo, če bi se podelitve udeležili starši, sošolci in ravnatelji. « Pred prebiranjem del osnovnošolcev, ki so sodelovali na Mihčevem festivalu, letos so prebrali tudi dela, ki niso bila nagrajena, se je z dvema pesmima predstavil tudi Mladinski pevski zbor OŠ Olge Meglič pod vodstvom Marka Feguša.
Dženana Bećirović
Borisu Irglu v sl^vo
V nedeljo zjutraj, 4. junija, nas je pretresla tragična vest, da nam je cesta vzela našega zlatega prijatelja Borisa v cvetu njegove mladosti, takrat ko bi lahko z vsemi pljuči zadihal v življenje!
Boris Irgl se je rodil v decembru leta 1976 v Janežovcih pri Destrni-ku. Kot edinorojenemu otroku sta mu starša že v otroštvu poleg svoje neizmerne ljubezni vcepila tudi športni duh, ki je že takrat močno izžareval iz njega, saj je bil že kot otrok nadobuden športnik in je s svojim športnim talentom močno poudarjal nase. V zadnjih letih pa je postal ena od gonilnih sil športa na Destrniku. Kot član športnega društva Destrnik se je udejstvoval v veliko športnih panogah, največ pa pri nogometu, košarki in odbojki. S svojim pristopom do mladih in do nas ostalih, ki smo ga imeli čast spoznati, nam je bil in nam bo tudi za vedno ostal velik vzornik, ki ga bomo vedno nosili v svojih srcih.
Po mnogo prerani smrti bo tako za Borisom ostala velika praznina, ki je ne bo mogoče več zapolniti. Kot poklicnemu vojaku pa mu je bila vcepljena tudi poštenost, discipliniranost ter veliko srce. Saj ni bilo prijatelja, soseda oz. kogarkoli, ki bi mu Boris odklonil svojo pomoč. A to veliko srce se je na našo žalost mnogo prerano ustavilo. Z Borisom smo tako občani Destrnika izgubili velikega športnika, vzornika in velikega prijatelja. Prijatelji Boštjan Caf, Boštjan Čeh, Uroš Zelenik, Bojan Potrč, Dejan in Boris Perkovič ter Mitja Mohorič, ki smo bili z njim kot bratje, pa smo z njim poleg nenadomestljivega prijatelja izgubili tudi del svojega srca.
M. Slomšek je zapisal: »Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.«
Iskrenemu prijatelju zadnjič v slovo. Počivaj v miru!
Tvoji prijatelji
Boč • Srečanje invalidov
Invalidi iz Ptuja na srečanju na Boču
V planinskem domu na Boču je v soboto ob 9. uri Območno društvo invalidov Zgornje Posotelje organiziralo srečanje invalidov. Srečanja so se udeležili tudi člani Medobčinskega društva invalidov iz Ptuja.
Društvo MDI Ptuj je za svoje člane organiziralo prevoz z avtobusom, kar nekaj ljudi pa se je srečanja na Boču udeležilo v samostojni režiji, z lastnimi prevoznimi sredstvi. Navadno se srečanja udeleži okrog 1000 invalidov in tudi letos je bilo podobno število udeležencev. Ob 9. uri sta vse prisotne nagovorila župan in predsednik ZDIS-a, od 11. ure naprej pa so se odvijale športne igre. Druženje se je po 14. uri nadaljevalo z živo glasbo. Tisti, ki so se srečanja udeležili z organiziranim
prevozom, so se proti Ptuju odpravili okrog 18. ure. Predsednica Medobčinskega društva invalidov (MDI) Ptuj pravi, da se člani njihovega društva radi udeležujejo tovrstnih srečanj. Tudi MDI Ptuj je izredno aktivno in prireja kopico različnih projektov. Zadnjega junija se bo prva skupina članov MDI Ptuj odpravila na letovanje v Izolo, teden dni kasneje pa še druga skupina. Avgusta bodo v prostorih MDI Ptuj v Platani priredili tudi razstavo ročnih del članic, priprave za to razstavo pa
Foto: Dženana Bećirović
Tudi letos se je srečanja na Boču udeležilo ogromno ljudi.
so že v teku. Septembra MDI Ptuj prireja področno tekmovanje v pikadu, pričakujejo pa 22 ekip iz Štajerske in Prekmurja. Prav tako septembra bo potekalo zdravstveno predavanje o osteoporozi in predavanje namenjeno delovnim invalidom ter tistim, ki iščejo zaposlitev. Podobno predavanje so v MDI Ptuj organizirali že marca letos. O pravicah in obveznostih invalidov v delovnih razmerjih, aktualnostih na področju zaposlovanja in podobnih vprašanjih, s katerimi se srečujejo invalidi, je predavala pravna svetovalka Katarina Bervar iz pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij. O podobnih zadevah bodo razpravljali in postavljali vprašanja, ki se tičejo pravic in dolžnosti delovnih invalidov, tudi septembra. V MDI Ptuj imajo tudi ogromno vsakodnevnih aktivnosti, člani društva pa imajo na voljo tudi cenejše kopanje v ptujskih Termah.
Dženana Bećirović
Prireditvenih
Torek, 20. ^unij
19.00 Ptuj, Minoritski samostan, promocija občine Videm, kulturni program, kuli-narika in pevke upokojenke DPD Svoboda Ptuj, prireditev ob 120-letnici TD Ptuj
20.00 Maribor, galerija Kibla, otvoritev razstave, Vizualni objekt Antilopa in enigma mentalne strukture prostora avtorja Du{ana Fi{erja, razstava bo na ogled do konca avgusta
-	Ptuj, Terme, otroke lahko vklju~ite v aktivne po~itnice, organizira Plavalni klub Term Ptuj
-	Ptuj, CID, razstava Likovne sekcije Gimnazije Ptuj, razstavo so pripravili mladi likovniki ustvarjalci s ptujske gimnazije skupaj z mentorjem, akademskim slikarjem Du{anom Fi{erjem, razstava bo na ogled do konca avgusta
-	Ptuj, CID, k sodelovanju vabijo mlade, ki bi želeli voditi ulične delavnice med poletnimi počitnicami
Sreda, 21. junij
19.30
21.00
Ptuj, Minoritski samostan, promocija občine Dornava, kulturni program, kulinarika, prireditev ob 120-letnici TD Ptuj
Ormož, dvori{če gradu, koncert Pevskega zbora Gimnazije Ormož pod vodstvom Klavdije Zorjan Škorjanec, v primeru slabega vremena bo koncert v Domu kulture Ormož Ptuj, CID, Jazz koncert Norway.si
Četrtek, 22. junij
10.30 14.00
15.00
18.00
18.00
Miklavž pri Ormožu, pri zadružnem domu, tekmovanje dru{tev upokojencev občine Ormož v kegljanju
Ptuj, Mestni stadion, nogometno druženje osnovnih {ol Miklavž pri Ormožu, predstava Zadrega nad zadrego, predstava KD Miklavž pri Ormožu
Ptuj, dvorana gradu, počastitev dogodkov ob petnajsti obletnici osamosvojitve Slovenije in predstavitev knjige dr. Borisa M. Gombača, Na drugi strani, knjigo bo predstavila ga. Marija Hernja Masten Maj{perk, amfiteater {ole, prireditev ob zaključku {olskega leta in dnevu državnosti
Ptuj, Pre{ernova 37, razstavi{če Stari zapori, odprtje razstave Ne damo se!, Slovenska osamosvojitvena vojna, dogajanja na ptujskem in ormo-{kem v desetdnevni vojni 1991
Slovenska Bistrica, Center domačih in umetnostnih obrti, Odprtje razstave slikarskih in keramičnih del, nastalih v prvih delavnicah centra v letu 2006 Maribor, v Sinagogi, Židovska 4, četrto srečanje cikla, Novi horizonti, gost mag. Vinko O{lak, tema predavanja Od Sokrata do Kristusa
KOLOSEJ Maribor
Torek, 20. junij, ob 16.50 in 19.20 16 ulic. Ob 15.10, 17.20, 19.30 in 21.40 Divjina.
Ob 21.55 Melissa P Ob 17.30, 19.50 in 22.10 Omen 666. Ob 16.40, 18.50 in 21.00 Očka, ne ga srat! Ob 17.05, 19.25 in 21.45 Možje X: Zadnji spopad. Ob 15.30, 18.40 in 21.50 Da Vincijeva {ifra. Ob 15.20, 18.10 in 20.50 Misija: nemogoče 3. Ob 17.00, 19.10 in 21.20 Čez 30 in {e pri tastarih. Ob 15.00 Ledena doba 2 (sinhronizacija). Ob 16.30, 19.00 in 21.30 Ameri{ke sanje. Ob 15.50, 18.30 in 21.10 Oliver Twist.
Sreda, 21. junij, ob 16.50 in 19.20 16 ulic. Ob 15.10, 17.02, 19.30 in 21.40 Divjina.
Ob 21.55 Melissa P Ob 17.30, 19.50 in 22.10 Omen 666. Ob 16.40, 18.50 in 21.00 Očka, ne ga srat! Ob 17.05, 19.25 in 21.45 Možje X: Zadnji spopad. Ob 15.30, 18.40 in 21.50 Da Vincijeva {ifra. Ob 15.20, 18.10 in 20.50 Misija: nemogoče 3. Ob 17.00, 19.10 in 21.20 Čez 30 in {e pri tastarih. Ob 15.00 Ledena doba 2 (sinhronizacija). Ob 16.30, 19.00 in 21.30 Ameri{ke sanje. Ob 15.50, 18.30 in 21.10 Oliver Twist.
Odšla si tja, kjer ni trpljenja, ne gorja,
kjer ti le rože novi dom krasijo in sveče v spomin gorijo.
V SPOMIN
17. junija mineva eno leto, odkar si za vedno odšla od nas, draga
Ivanka Ranfl
IZ POLENCEV 18
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, prižigate sveče in ohranjate lep spomin na njo.
Njeni najdražji
[e včasih na dvorišču tvoj korak in glas se sli{i, a pogled zaman te i{~e, da bi vsaj še enkrat te objeli ... To le naše tihe želje so in sanje. Morda pa slišiš tih šepet, da globoko v naših srcih si ujet.
V SPOMIN
Martinu Petroviču
STOJNCI 31 A
Minilo je leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in tast.
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDEUKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČEniTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male ogiase)
02 749-34-10 aH 02 749-34-37, faks 749-34-35 aH elektronski nasiov
justlna.iah@radlo-t£dnlk.sl, za večje objave predhodno pokličite.
RADIOPTUJ
tt^ á^iíctcc www.radio-ptuj.si
Jí
1.	NAVIHANKE - Banjo, flavta, saksofon
2.	STORŽIČ - Rad bi iskal
3.	GAŠPERJI - Moja prva ljubezen je pesem
4.	KATRCA - Bela preproga
5.	Ans. MIRA KLINCA - Nismo vsi muzikanti zabušanti
6.	RUDI ŠANTL - Hiia s slamo krita
7.	OTAVlO BRAJKO - V Izolski lukl
1.	boštjan konečník - Po Sloveniji
2.	skuter - Zapojmo skupaj
3.	korado - Čas ženitve
4.	rok kosmač - Premalo lepega
5.	ČUKI - IVli gremo pa na morje
6.	frajkinclarji - Pa je le fajn
7.	makadam - Prihaja spet poletje
Sopek poskočnih
pop 7 top
_ Glasujem za: _ . Naslov:_
Tel. številka: _
« na dopbnicali na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13. 2288 Hajdma
Orfejžkove
SMS glasbene iel|a:
041/818-666
Nagrajenec: Jože Polajžer Draženci 36 2288 Hajdina
miHo m M
r v t PIK J
i/ somo, 1. juujfi og u^f
Bogat zabavni program:
-	Dou Amor, Natalija Kolšek, Saša Lendero, Tanja Žagar, Viktorija, Mili, Brigita Šuler, Dolores, Boris Kopitar, Jasnovidka Maruča
-	druga Orfejčkova gostilna, kjer vas bosta gostila Luka in Pepi
-	zabavne igre
-	brezplačno kopanje
Vstopnico izrežite v tej številki Štajerskega tednika na strani 10.
Vabijo: Štajerski tednik, Radio Ptuj, Terme Ptuj
: RADIOPTUJ
89,8-98,2 104,3
Termalni Park
TmmPtiij
Mali oglasi
STORITVE
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Hasanagič, s. p., Cesta 8. avgusta 18 a, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
KMETIJSTVO
PIŠČANCE, {tiritedenske, težke okrog 1 kg, za nadaljnjo rejo, po 450 SIT za žival, bomo prodajali 23. in 24. junija. Naročila na tel. 688 13 81 ali 040 531 246, Re{ek, Star{e 23, za večjo količino možna dostava.
PRODAM klinaste brane, prikolico za živino ter traktor Fendt. Tel. 02 746 13 21 ali 031 557 940, po 20. uri.
PRODAM motorno {kropilnico ter samokolnico. Telefon 768 00 98, po 19. uri.
KUPIMO gozd. Telefon 051 236 097.
NEPREMIČNINE
NA PTUJU kupim novej{o dvosobno stanovanje z atrijem. Tel. 041 924 060.
MOTORNA VOZILA
OPEL CORSA 1,0 world cup, letnik 98, metalno srebrne barve, z alu plati{či, v dobrem stanju, prodam. Tel. 041 899 842.
DELO
OKREPČEVALNICA PONGI, Danijel Pograc, s. p, Zavrč, zaposli dekle ali {tudentko za pomoč v strežbi, možnost redne zaposlitve. Tel. 031 597 349.
IŠČETE izziv, ste ambiciozni? Pridružite se timskemu dolgoročnemu poslu pri trženju tehničnega proizvoda in osebnih fran{iz. Informacije 051 425 082.
www.tednik.si tednik@tednik.si
NaroČite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
v
Štajerski
TÉIN1K
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
NAKOÙLNICAZA TEDMIK Ime in priimek:			
Naslov:			
Pošta: ^Ě Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis:	* RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj		
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Vurberk • 15. festival narodno-zabavne glasbe
Nagrajeni Storžič, Tapravi faloti in Vandrovci
Na jubilejnem, 15. festivalu narodno-zabavne glasbe, ki so ga zaradi večerne nevihte pričeli s krajšo zamudo, se je navdušenemu občinstvu iz vse Slovenije predstavilo 14 ansamblov; med njimi kar devet debitantov. Občinstvo je izbralo Taprave falote, radijske postaje Vandrovce, strokovna komisija pa ansambel Storžič.
Čeprav je bilo v soboto, 17. junija, ves dan sončno in vroče, so se proti popoldnevu nad vurberški grad in širšo okolico zgrnili črni oblaki, ki so organizatorjem povzročili skrbi že pri izvedbi generalke, saj so jo zaradi dežja morali dvakrat prekiniti. Še huje je bilo tik pred osrednjo večerno festivalsko prireditvijo, saj se ulilo kot iz škafa. A niso klonili, ne prizadevni organizatorji iz Turističnega društva Vurberk, ne zvesto občinstvo iz raznih krajev Slovenije, ki je z dežniki v rokah vztrajno čakalo pred vhodom na grajsko dvorišče, da so jih spustili na tribune. Ko so nekateri
Foto: M. Ozmec
Ansambel Storžič z Goinjka je prejel prvo nagrado strokovne komisije In plaketo Jožeta Šifrarja.
bili že prepričani, da bodo zaradi slabega vremena prireditev morali odpovedati, pa je tik pred 20. uro, torej pred napovedanim televizijskim
Foto: M. Ozmec
Vurberško občinstvo so najbolj prevzeli Tapravi faloti iz Šoštanja.
in radijskim prenosom, vsem odleglo, saj so nevihtne oblake prepodili sončni žarki.
Potem je bilo na Vurberku spet vse kot nekoč, obnovljene tribune so bile v nekaj trenutkih pobrisane in polne občinstva, ki je z navdušenjem spremljalo nastope 14 ansamblov narodno-zabavne glasbe. Ti so bili izbrani med 26 prijavljenimi na predi-zboru v Podnanosu, sicer je bilo kar devet takih, ki so na Vurberku nastopili prvič. Vsi so se predstavili s po dvema skladbama, tudi jubilejno 15. festivalsko prireditev sta prijetno povezovala Ida Baš in
Foto: M. Ozmec
Obnovljene tribune na grajskem dvorišču je navdušeno občinstvo napolnilo do zadnjega.
Napoved vremena za Slovenijo
Kakor vreme kresnic, takšno bo tudi žanjic.
Danes bo pretežno jasno, popoldne ali proti večeru bodo predvsem v severni in vzhodni Sloveniji možne posamezne vročinske nevihte. Pihal bo rahel jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 19, najvišje dnevne od 28 do 32 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek bo povečini sončno in vroče. Verjetnost za popoldanske nevihte bo nekoliko večja.
Janez Toplak, čas med preštevanjem glasov in razglasitvijo rezultatov pa so letos zapolnili člani Ansambla Braneta Klavžarja.
Strokovna komisija, ki ji je letos predsedoval Slavko Av-senik mlajši, v njej pa so bili še Tomaž Tozon, Irma Rauh, Urška Čop Šmajgert, Ivo Umek in Alojz Toplak, je prvo nagrado prisodila ansamblu Storžič z Golnika, ki je prejel tudi plaketo Jožeta Šifrarja za najboljše štiriglasno petje; drugo nagrado je strokovna komisija prisodila ansamblu Ceglar iz Velikega Gabra, tretjo pa ansamblu Rubin iz Novega mesta.
Nekoliko drugačen okus je imelo letos občinstvo, saj je prvo mesto in zlatega zmaja prisodilo skladbi Za ljubezen gre v izvedbi ansambla Tapravi faloti iz Šoštanja. Drugo nagrado občinstva in srebrnega zmaja je prejel ansambel Vandrovci iz Dolenjskih Toplic za skladbo Stari prijatelj, tretjo nagrado občinstva in bronastega zmaja pa ansambel Golte iz Mozirja za skladbo Če je ljubezen greh.
Nekoliko svojstven okus je imela tudi komisija enajstih radijskih postaj Slovenije, saj je za najboljšo skladbo letošnjega festivala izbrala pesem Ti me razumeš, avtorja besedila in glasbe Jožeta Umka, ki jo je izvajal ansambel Vandrovci iz Dolenjskih Toplic. Nagrado za najboljše besedilo, Združenja skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic, je prejela Fanika Požek za pesem Deklica iz spomina, ki jo je izvajal ansambel Rubin iz Novega mesta, drugo nagrado za besedilo je prejel Adi Smolar za pesem Vse hitro mine v izvedbi ansambla Šum, tretjo pa Ivan Sivec za pesem Adijo, zdrava pamet v izvedbi zmagovalnih Tapravih falotov. Posebno spominsko nagrado - častno plaketo organizatorja - pa so izročili ansamblu Vigred iz Laškega, ki je sodeloval na vseh dosedanjih 15 vurber-ških festivalih.
Turistično društvo Vurberk je festival pripravilo v sodelovanju z agencijo Geržina Videoton iz Maribora, RTV Slovenija - Regionalnim centrom Maribor, Založbo kaset in plošč RTV Slovenija in dnevnikom Slovenske novice. Tudi letos je izšla festivalska zgoščenka z najbolj všečnimi skladbami, posnetek celotne festivalske prireditve pa bo na sporedu na 1. programu TV Slovenija v petek, 23. in 30. junija.
M. Ozmec
Osebna kronika
Rodile so: Monika Verdenik, Padeški Vrh 14/a, Zreče -Jakoba; Mojca Bračko, Prešernova ul. 23/b, Ptuj - Adriano; Petra Hadler, Vlahovičeva ul. 9, Kidričevo - Niko; Le-onela Bavdek, Apače 194, Lovrenc - Gala; Jana Pliberšek, Preloge 1, Zgornja Ložnica - Blaža; Anica Valant, Nova vas 75/c, Markovci - Domna; Anita Brodnjak, Dornava 147/c - deklico; Nevenka Munda, Loperšice 47/a, Ormož - Leo; Suzana Magdič, Pršetinci 35, Sv. Tomaž - Saro; Bra-nislava Mesarič, Tlake 18/a, Rogatec - Lucijo; Nataša Bed-njanić, Obrež 48, Središče ob Dravi - Majo; Halyna Masten Voxtovych, Opekarniška c. 27, Ormož - Milana; Natalija Rep, Belšakova ul. 15, Ptuj - Evo; Monika Šešo, Lovrenc na Dravskem polju 86 - Tomaža; Vesna Mohorko, Grdina 34, Stoperce - Katjo; Klaudija Stepišnik, Dornava 30/a- Jana; Urška Trstenjak, Pušenci 39, Ormož - Žanamarijo; Gabriela Kodrič, Finžgarjeva ul. 17, Ptuj - Žiga; Marjetka Fric, Sp. Velovlek 50, Ptuj - Neli.
Poroke - Ptuj: Tomaž Murko in Simona Turnšek, Ul. 25. maja 14, Ptuj; Aljoša Hodnik in Saška Vurcer, Kraigherjeva 20, Ptuj; Aleš Lorenčič in Maja Verbole, Dolga Brda 75.
Umrli so: Vekoslava Andrejević, rojena Lesjak, Mariborska c. 18, Ptuj, rojena 1939 - umrla 6. junija 2006; Drago Pišek, Pongrce 28/b, rojen 1960 - umrl 1. junija 2006; Janez Medved, Cirkovce 34, rojen 1923 - umrl 14. junija 2006.
Črna kronika
Pušenci • Zgorelo ostrešje skednja
Na kmetiji Janeza Tropa v Pušencih 23 Je minuli četrtek ob 17.30 zagorelo gospodarsko poslopje. Že čez nekaj minut so bili na kraju požara gasilci PGD Ormož, Hardek in Središče ob Dravi in tudi nekaj članov PGD Loperšice, skupno okrog 30 gasilcev s potrebno opremo. Prvi je požar opazil enajstletni Jernej, ki je mamo Lidijo opozoril, da krma, ki jo spravlja s puhalnikom na skedenj, gori. Gospodar je medtem delal z drobilcem koruze, tako da prvi trenutek ni slišal, kaj se dogaja. Takoj so poklicali gasilce, ki so se hitro odzvali, toda kljub njihovim naporom in pomoči sosedov je zgorelo celotno ostrešje skednja s kritino, vsa nova krma, ki so jo pravkar pospravljali, in nekaj delovnega orodja. Janez Trop pravi, da gre za okrog 150 kubikov krme, po njegovi oceni pa je škode za okrog štiri milijone SIT. Na srečo je živina najhujšo nevarnost dobro prestala, saj so hlev polivali z vodo, najhujšega pa jih je rešila betonska plošča, ki je preprečila, da bi se požar razširil v hlev. Požar je bil pogašen v nekaj urah, gasilci pa so odšli šele proti polnoči, saj se je skedenj vedno znova vnemal. Požar je mimo, nekaj strahu pa je pri domačih še ostalo, zlasti sinova Žiga in Jerneja ter mamo Anico je nesreča zelo prizadela. Janez Trop je povedal, da je to že druga nesreča, ki jih je prizadela letos. Pred časom jim je veliko škode naredil tudi zemeljski plaz v vinogradu v Pavlovskem Vrhu. Lidija Zorjan in Janez Trop se za pomoč pri gašenju požara zahvaljujeta gasilcem PGD Ormož, Hardek, Središče ob Dravi in Loperšice ter sosedom, ki so jima priskočili na pomoč v težkih trenutkih.
vki
> Vnela se je pnevmatika
V petek malo po 13. uri se je na cesti Ljutomer Ormož izven naselja Ivanjkovci vnela pnevmatika tovornemu vozilu s priklopnikom. Najprej so vozniku priskočili na pomoč ostali vozniki, vendar tudi potem ko so izpraznili kar pet ročnih gasilnih aparatov, pnevmatike niso uspeli pogasiti. Bolj učinkoviti so bili gasilci PGD Ivanjkovci, ki so prihiteli na kraj nesreče in se goreče pnevmatike lotili z vodo. Ta se je še nekajkrat vnela, na koncu pa so ogenj vendarle ukrotili. Na cestišču je bila v času gašenja enostranska zapora.
vki
Foto: vki
Foto: vki