Tečaj II:
V Gorici 19. novembra 1864
List H.
bh.j. 15. rsacfga	jr/il iS
BSf.ci nižino na Va poli. ■ Lj ^iMl to
Q'i f=w mm nh* Tu p 1 nH t~r t M	lM
MESEČNIK
Velja s poštnino vred en goldinar za celo leto.
Gora, morj', Ruda, luprija
p, Lemež klepaje —
Klepljem naš rod; & g S kruhom za duhom g
Tfbe rede.	-•< kmetijstvo, obrtuijstvo ^ Pol moj in hod. ^
>r	$
u.gosp.v %
drlrliie zadeve, ter za izobraževanje ljudstva sploh.
.Izdaja ga c. k. kmetijska družba goriška.
RAZGLAS U m nega Gospodarja „
z a sir a n n aro če vanj a zal. 18 6 5.
Leto 1864 se bliža koncu in xž njim sleče tudi II. tečaj »Umnega Gospodarja." Vabimo torej, ne le dosedanje p. n. naročnike, temuč vse domo-in ljudoljube po Goriškem in Slovenskem sploh, da bi si ga za prihodnjo leto naročili. Namenjen je sicer naš »Gospodar" goriškim b"lov<ncom, in je, ali želi biti pni v za prav deželen list za Ijad-slco ("Lokal-Volksblatt). On se ne peča z učenimi rečmi in tudi ne navlase (ex professo) z zgolj duševnimi iti zlasti ne z narodnimi zadevami, ampak (po namenu kmetijske družbe, ki ga izdaja) meri le bolj na podu!: v vsakdanjih, telesnih rečeh, in na malerjialuo blagostanje na-icgajjudslva na kmetih, drži se pa vendar le reka „ s kruhom za duhom«. Resnica je namreč, da s kruhom človeka nar loži uloviš, kakor
a	^I, .s... 1 % •	i «	_	.
It) IS
'S 3 spehom. Daj mu kruha, pa ga imaš, za kar hočeš (Panem et. »hruh je omika" to je, le premožnišetuu človeku je za omiko mar. • iromak, ki ga revščina tlači, ne praša po omiki, ampak po kruhu, t ridgaj lačnemu ali podučuj ga, kolikor hočeš, malo ti porajta za tvojo. se tako lepe iu ubrane besode. V tem tedaj, ko »U. G." lemež klep-
lje, kruh pridelovati uči, skrbi posreduje (po ovinkih) tudi za podaja ljudstvu ob enem, dasiravno v plitvi skledici, tudi dušno-trosi omiko. Gledo na vse to smo torej »Gospodar« po pravici prikovati, da mu tudi tisti domoljubi slovenski (in ne le goriški),, ki * kmetijsko in materijalne reči navadno ne marajo, ne bodo vrat zapiral;! «aj jo vendar-le (ako se sme s tim imenom ponašali) grebeniCa' res, da zdaj so šibka in malo rodovitna grebenica, zlatih, neprecenljiva i ljubljanskih »Novic" in — »naše Gorice list."__
Kako je »U. G." preteklih 16 mescov svoje dolžnosti spolno, val, naj sodijo bravci; samo to naj pomislijo, da, ker mu zmirom pro^ slom zmanjkuje, ni mogel vsega, kar bi rad. Godi se mu, kakor tiču v tičniku (čajbi). — Zakaj pa ni veči, porečete, zakaj ne izhaja vsaj dcakm ^na "mesec ? Zato ne, ker ne more vrednik družim svojim opravilo«, toliko časa pritrgati, da bi ga mogel redno in gotovo več ko enkrat iz. dajati, zakaj čisto brez vseh sitnosti tudi to delce ni. Kakor hitro Se pa v tem oziru okolnosti spremenijo, se bo začelo, če druzih zadržkov ne bo, na večkratno izdajanje misliti. Za zdaj ostane sploh vse, kakot je; samo »razno reči« mislimo nekoliko drugači predeliti. Obsegal bo nekmetijski del te-lo rubrike: 1. Občinske zadeve, obravnave deželnega zbora goriškega ali pa državnega zbora na Dunaji; občnokoristne (nekmetijske) sostavke ali pa kratke vesti take 2. Malo domačo kroniko in sicer,- a) cerkveno, b.) svetno. 3 Pobirke slovenske 4. Ogled po sve-tu. — Pri izbiranji novic se bo gledalo na potrebe in želje, na okus in omiko raznih bravcov. Vse ni za vsakega. Znabiti, da bo hotel „U. G.« kakošenkrat tudi kako svojo povedati, če mu kaj po volji ne bo. Treba je pa vedeti, da ves drugi del ( »razne reči" ) je le pri-vržek »U. G." Če se tedaj novičar včasih skrči, ali torbice prav polne ne prinese, naj se mu to ne šteje za krivico.—Zdaj pa še eno (in to izobražencom našim). Ako hočete, da bo »U. G.,, mikaven (interesanten). dopisujte mu pridno z vseh strani Goriškega. Sosebno rado pa bi hotelo vred-ništvo,^ da bi se kolo mladih pisateljev napravilo, ki bi se okoli »Gospodarja" zbrali in, čvrste svoje moči in znanosti narodu posvetivši, tukaj lepo po domačo in praktično za ljudstvo delali, kar bi gotovo več zdalo, kot če v prostih urah nehvaležnega Pegaza jezdarijo, zrak mlatijo in v oblakih zlate gradove zidajo. Mladina goriška, hicRhodus! *)—
*) Redni dopisovavci ali prestavljava bojo dobivali 1 istis „U. G.« zastonj. Vr.
Izhajal bo „Unmi Gospodar* 15. dan vsacega mesca na 1/l k-tknr Iclos. Veljal bo C1I goldinar za celo leto (šteto od novega I--H	n i p rej.) Ivar so tiče udov c. k kmetijske družbe, plačajo
»vaj goldinar za »Gospodarja samo tisti, ki oba družbina lista (to je, lih c mentoric* in ^Umnega Gospodarja:r) prejemajo; tistim pa, ki rta-hj inskcja časnika nočejo, ni treba za slovenskega nič plačati, pošilja so jiat n-.mreč, kot dru/.nikom, zastonj.—Da ne bo pri zarajtovanji(naroč-nine zmešnjav, naj pošiljajo vsi udje kmetijsko družbe vse, kar koli im tjo plačati, torej tudi naročnino za »Gospodarja", z letnino vred ali kakor hočejo, družbinemu denarničarju, žlaht. gosp. Galateo-tu (v kapucinski ulici, h. št 10) aH pa čuvaju (služabniku) kmet. družbe, Karolu Mnllcrju (x magistralni hiši, 2. nadstropji), kakor je bilo že v listu 10.tem tega leta (oktobraJ na strani 82. naznanjeno. Samo tisti naročniki, ki niso udje kmetijske družbe, naj pošljejo svojo naročnino vredniku (ki stanuje zdaj na Travniku, hišn. štev. 277, 1. nadstropji, odznd). Naročnini za 1S(J5 pa naj pridenejo vsi letošnji naročniki(in tisti družniki, ki povrh italijanskega tudi slovenski list prejemajo) še 20 soldov za zadnje 3 liste tega leta\ zakaj proo naročilno leto j e steklo že z meseom septembrom 1.1.-čas, naročnino (in sicer za celo luto li kratu) pošiljati, je od zdaj do 15. januarja 1SG5. Kdor se med tem časom ne oglasi, naj »Umnega Gospodarja" ne pričakuje. Pozneji naročniki bodo sami krivi, če jim no bo moč več z vsemi listi .postreči. Vsaki, zlasti novi naročnik mora naznaniti, po kteri poli naj mu „Umnega Gospodarja" pošiljamo, to je, ali po pošli ali po kom in kam.	'-.'..	,
Vredntffro.
Kmetje, živinorejci,
kedaj boste vendar pametni?
!
— .Znano je, da se gospodarji na Tominskem iu Bovčauskem z živinorejo in s plarrinarstvom pridno pečajo, kakor povsod, "kjer strmijo visoke gore pruti nebu. Lepe scuožeti in prostorni pašniki, polni dišečih cvetlic in redivne trav,-, ktonm planine pravijo, vabijo človeka, da živino redi; in če jo pametno glesta m umno gospodari, lahko dobro živi in nekteri tudi obogati. Tako se g'»Ii v Svajei, na Tiroljskem, na Štajerskem i. t. d., povsod, kjer marljivo iu umno za živino skerbe. Tmli Tominci in Bovčauje želijo kaj tacega, pa veliko izmed ujdi n »če, glede na živino ali na druge kmetijske razmere (opravila), umno gospodariti, čeravno moramo priznati, da se trudijo na vso moč. Sama moč, Um trud pa povsod le prav malo premore. Pri vsakem delu je premišljevanje
in želja, 2mirom kaj boljšega izdelati, prekoristivi, potrebna reč. Tako pa jib j malo dela, in vsaki kmetje tod že- premožen, če ima dosti goveje in drj.° 1 molzne živine, iu zadosti se mu zdi, da jo krmi (fotra), za drugo p:i mu ver" del mar ni. O sv. Ivanu ženejo govejo živino s konji vred na planine; tint J. pase, in" je noč in dan pod milim nebom. Strehe ni nobene po planinah, taki) da mora živina, doma gorlcih hlevov vajena, dosti trpeti, kedar je slabo vrem*' in k-i dar razsajajo po gorah nevihte. Ravno tako je v Ipavski dolini po gorah od čavna do Nanosa, in za voljo te pomanjkljivosti je preteklo spomlad več kot sto ovac na pasi za mrazom poginilo; vendar pa bi bilo prav lahko, staje na. praviti, ker je po gorah zadosti kamnja in lesu.
Živina ostaja na planinah do sv. Jerneja iu mlekarji delajo skuto iQ sir, po več krajih pa tako slabo, da ga ne morejo navadno dražji prodajati, k0 po 20-23 n. krajo. Švajcarskega sira funt pa velja v Gorici 70 n. kraj. in Je več. Kak razloček! Temu je krivo slabo ravnanje; zakaj mlekarji delajo p0 starem, 1000 let starem načinu (viži), si nič ne prizadevajo, da bi boljšega ali prav dobrega sira narejali. Kakor je oče, bom tudi jest delal. To je občni pa nar slabejši pregovor, če je oče slabo ali napčuo delal. Vse to gotovo ni umno gospodarstvo.
Govorili; so sicer lansko leto (v tomiiisjcem kmetijskem zboru), da poj-deta dva mlekarja v Svajco učit se, kako tam s sirom ravnajo, pa nihče ni šel, čeravno bi to očiten dobiček bil. O sv. Jerneju se' popuščajo višave, in živina se pase do zime po domačih travnikih in bližnjih senožetih. Po zimi se redi po štalah, iu znamnje umnega gospodarstva je, skrbeti, ne samo za dobro klajo (pičo), ampak tudi za to, da jo žvina čedna in prav čista, zakaj snažnost, pravijo, velja za pol krme. Tega se pa dosti naših slovenskih kmetov po vsi goriški grofiji ne drži. Nagnjusno je videti, kako da so v kakem hlevu krave, voli, in celo tudi konji umazani in blatni. To ni samo grdo, ampak tudi škodljivo in živini zoprno. Da je škodljivo iti nezdravo, učijo zmirom vsi zdravniki; tudi vidimo, da so konji pri konjištvu (cesarski kavaleriji), čeravno je krma pičla, idebeli, živi in krepki, gotovo zavoljo tega, ker morajo imeti vojaki za snago veliko skrb. Dalje vidimo pri človeku, da je nesnažnost izvirek hudih bolezni.
Da je pa nesnaga živini zoperna, prepričamo se lahko, če preudarimo, da skrbi že celo vsaka divja žival sama za to, da je čedna. Medved je zmirom snažen, in brlog njegov je čeden in suh; tako je tudi volku, lisici in vsem drugim živalim za snago mar. Tiči so prečedni od nar manjšega do naj veče-ga, do orla, ki po meglenih gorah kraljuje. Celo tiči, ki po mlakah in močvirjih živijo, ljubijo snažnost, ter skrbijo za suhe in čiste gnjezda. Pogledajmo še ebele, iu čudili se bomo čistoti v vsakem panju. Takšna je tudi domača živina, lctera ni privezana. Psi, mačke, vsa perutnina želi snažna biti. in se rada čisti in pere. Potem takem mora vsem tem živalim nesnaga prav wpema biti. Piavno falco bi gotovo skrbela tudi goveja živina, in skrbeli bi tudi konji za snago, ko bi prosti bili; ker so pa privezani po hlevih, ne morejo sami čistiti se. Zato jih mora človek ne samo krmiti (fotrati), ampak tudi čistiti; in to toliko več, ker jim je prostost vzel, in jih sili, da mu služijo in koristijo in pomagajo, da boljši živi iu tudi obogati.
Pojdite v Žvajco, ali pa saj vam ni treba tako daleč hoditi, pojdite v Monastir (biizo Ogleja) v g. Eitterjeve stale, in videli boste, kako tam skrbijo
sn.igo živino in hlevov. Blatna živina je dokaz (znamnje) raalo pridnega, jo
dokaz sirovega gospodarja.	„, . . . _ . .
Ne rečemo, da in umnih gospodarjev na lominskem m liovcanskem,
na Krasuin po Ipavski dolini, kteri pazijo na to reč; pa večina jih je, ki so
nemarni. Čiviua leži celo zimo na mokrem, in marsikteri je celo zimo ne o-
tisti To ni ne čedno, ne zdravo; treba je torej skrbeti, da bode to drugači,
posebno ker snaga malo stane (kosta). Naj tedaj vsakteri to reč premišljuje,
sosed naj soseda, in učitelji naj po šolah otroke v tem podueujejo, da bo kmah
doma in po planinah vse boljši, da bo domača živina zdrava, debeleji m vesela,
in da nam bode koristila, kar je le mogoče.
Kako se dajo žlahtni kostanji hitro l»a gotovo izroditi.
Jeseni naj se izkopajo mladi, za prst debeli hrastiči, kolikor mogoče, s korenikami vred, in naj se presadijo v kako sadišče, v prav dobro zemljo, kjer so eno leto pustijo. Ko so zadosti odrašeni, so prerežcjo šest palcov nad tlemi in se jim kostanjev cepič vcepi, ki naj bo dobre, in sicer naj boljši,, maronske sorte, če so cepič prime, rase drevo hitro, kakor vsako drugo sadno drevo, in še hitreji ko divji kostanj. Tako požlahtnjeui kostanji, no le da kinčajo kraj, kjer rasejo, so tudi zel<5 koristni.
V Ukrajni na Ruskem je tako požlahtnovanje kostanjev sploh navadno.
CGold. FamilienbuchJ Jelšcvo perje.
Bolhe se dajo lahko za dobro odpraviti, če se dene zeleno (frišno) jelšovo perje pod posteljo, ali, pri živalih, v njih lož.— Dobro je tudi jelševo listje, kedar se po leti meso kadi, da se no usmrdi iu da črvi (žužki) va-nje ue pridejo. Na drva ali kurjavo sploh, s ktero meso kadiš, vrzi vsako toliko za par pesti jelševega listja, in so ni bati, da se ti meso spridi.
Kakor ukupljeno, tako na prodaj.
Iz zanesljivih ust smo slišali to-Ie: Gospod Carnellije dal letos spomladi v neki svoji njivi v Deskii po eni planti (vrsti trti) zemljo za poskušnjo do korenih odkopali, potem nad korenine navadnega pepela natrosit^ ter poprejšnjo prst (zemljo)zopet na s pepelom potrošeno korenike
vreči. Tista plan ta ni imela lani skoraj nič grozdja, in kar ga je bilo, jo ma~ lo da no vse bolno bilo; letos pa so ga bile trte tako polne, da bi človek mislil, da so grozdi navlašč tako gosto našiti. Enega jagoda ni bilo videli bolnega. Stari ljudje, ki naj boljših letin pametijo, pravijo, da niso nikoli toliko in tako lepega grozdja videli. — Morebiti se tudi še komu druzemu ta poskušnja splača.
Ccrkveiac in cluliovske zadeve.
Pri zakonski sodniji so to le spremembo: Predsednik je prč. g. kanonik, Jan. Ev. Budal; nova svetovavca, čč. gg. kancelar Stef. Bensa in prof. dr. Alojzi Zorn, na-mestnik-svetovavec novi spiritual, dr. Karol Ev. Valussi; tajnik, eerkv. rač. č. g. Štefan Kofol, drugi tajnik, č. g. Jan. Globočnik. — Prestavljeni so: Na mesto g. Jan. Likarja (ki je začasno v pokoji) je prišel za adinin. na Lokve č. g. Štefan Breščnk iz Kanala; na njegovo mesto v Kanal g. Jan. IVolf iz Ročinja; v Roojrij g. Andr. Brezovšček mlajši iz Bukovega; g. Jož. Skočir, novomašnik v Podmevec; v Cerovo pride č. g. Št. Marini č iz Kozane; v (briški) St. Lovrenc za adm. č.g. Stef. Skodnik iz Vrhovlj. Fara na otoku Gradu je podeljena duhovnemu pomočniku v Fari, č. g. Jan. Rodaro-tu --Dvorni kaplan sveti, nadvojvoda Karola Lud. (zdaj v Gradcu), č. g. Jan. Abram se je kornega vikarstva prvostolne cerkve (v Gorici) prostovoljno odpovedal. — Umrl je 17. oktobra korni vikar v pokoji, č. g. Jan. K. Vatla, roj. v Maranu na Beneškem 1. 1793, mož globoke učenosti, bogosl ovske in svetne; velik prijatel in poznavec j tal. in franc. slovstva, zlasii pa v starinarstvu iznajden in izvrsten denaroslovec (numismatikar). Zadela ga je bila že pred več ko 1 '/„ letom za pri— jatle bukev nar hujši nesreča, bil je namreč popolnoma oslepel. — Izpraznjeno mesto (druzega) kaplana jetniškega t1 Gradišči je do konca t. mesca razpisano.
— '13 t. m. se je obhajala v Komnu (na Krasu) redka slovesnost. Fajmošter-de-kan ondašnji, prč. g. Andrej Kocman je pel drugo novo mašo. Pridgal je fajm. rihenber-ski, prč. g. Jan. Pire. — Rojen je častiljivi petdesetnik v Slivni (na Krasu) 24. novembra 1789, za mašnika posvečen 13. nov. 1814. V službi je bil narpopred v Sestjani (za be-ueficijata), potlo v Devinu (koop.), v Brestovici, admin. v Komnu, fajmošter v Volčah iu dekan v Komnu. Nj. vel. svetli cesar so mu bili ni davno po nasvetu prvzv. knezonadškofa v spomin tega godu častni kanonikat prvostolne cerkve goriške podelili. — Škoda, da je bilo vreme deževno.
Stari 4 zvonovi Vel. Cerkve, ki so jih 7. t. m. v Videm odpeljali, (sneti pa so bili že 4. t. m.) so vogali 3G. centov in 6S funtov. Večega (ubitega) je ulil I. 1G28 Jan. Franc. Locatelli v Gorici; srednjega Bernardin Franchi v Vidmu I. 1670; malega Frančišek Franchi v Vidmu 1. 1716. Zvon za umirajoče (s prav primernim napisom: „V Tvoje roke, Gospod, priporočam svojo dušo") je ulil v Ljubljani Gaspar Franchi 1. 1724. Srednji kaže ime naddijakona Jan. lv. Križaja (ktero ime ima v kroniki naše Velike cerkve dober glas) in bar. Aleša Coronina (tedanjega mestnega župana). Na malem se bere ime SInrio Cibeili de Cibellis, fajm. gor. in Rajmuud grof. Athimis, sindik (župan). — Nqve zvonove so že ulili (v Vidmu) 17. t. m. —
V starem turnovem klobuku, ki so ga 14. unega mesca sneli, so našli pod križem (i5/io seženj visokim) ostanke svetnikov z autentiko (potrdnim pismom) prvega našega
e,<Ulof, Karel. Mihela grofa Attems-n. Dvojni nadikofoTski križ jo bil na popravljeni klobuk' postavljen I. 1771. V drugo so preknli zvonik L 1805 (mojster je bil nek Bel-j-jsntc): in v trelje I. 1831.	._____•
SJruge <Ioasi;uv-e vesli.
_ 17. okt. j" vrgla Soča (pri goriškem mostu) truplo nekega malarja iz Trsta na %rh. ki .-i je bil, kakor sodijo, 3 dni popred utopil, in čigar klobuk so bili na mostu
—	21. okt. zvečer je prišla, potovaje iz Italije, cesarica Marijana v Gorico in je
pri rtrcb kronah" prenoč Ia.
—	Glavna jesenska seja kmetijske družbe c ttohasterju je bila, vkljub neugodno mu vremenu, 22. oktobra. Kosilo za vse deležnike je bil napravil g. vit. Ritter.
— 3. in 4. t. m. so se začele po navadi naše šole. V središčnem duh. se- " menišci bo vseh skupaj 92 vzrejaneov. V gimnazi jj 109 novineov sprejetih, v realko pa 80; lil in tam več ko lansko leto. Začeto se je učenje — po starem, in tudi končalo se bo brž ko ne po starem. Kar smo v listu 9. t. I. zastran učbenih prenaredeb v srednjih šolah naznanili, se ni spolnilo. V Trstu so neki dobre volje ne' manjka, ali na Dunaji so družili misli. Mi lahko čakamo I
—	8. t. m. so našli v Rastelu gospo St. (ki je sama stanovala) v zaklenjeni sobi mrtvo za mizo; zadel jo je bil, kakor se kaže, žo 2-3 dni poprej (iu sicer ravno ko je lezauje napravljala) mrtud.
—	10. t. ni. sla se podala naša poslanca, g<j. Anton Čeme in Anton Gorjup, v državni zbor na Dunaj.
—	Že zopet je naš gimnazi 2 profesorja zgubil. Dr. Jož. Frapporti (za italijanščino) je imenovan za direktorja v Kopru, in vrli naš in preljubi slovenski prof. g. Jan. Pajk"je odriiiil 10. t. m. v Kranj. %
—	Dvakrat že je bil naredil naš municipi pogodbo zaslran gazne svečavev poslednji "lvr.it z neko angležko družbo, in ,,U. G." je bil Ž6 naznanil, da bomo imeli do 15. okt. t. I. gaz, ali namesli z gazom se nam vedno še s kamenim oljem (pe-troleum) sveti. Prevzemna družba je namreč umanjkala in raji pologo (kavcijo) zgubila.
—	Na dolgu ostalih davkov (zastankov) je zdaj v naši grofiji 148,000 gold.
H>iž;mii zbor na !>?aisaji
sc je začel z navadno cerkveno slovesnostjo 12. t. m. ; v ponedeljek 14. pa ste bile povabljene obe zbornici v dvor pred cesarja. .Nj. veličanstvo je govorilo po ustavni (kon-stitucij>ki) šegi s prestola (trona). Med drugim je cesar napovedal, kaj da bo imel zbor zdaj iz prva opraviti. Preudarjal bo namreč dohodke iu stroške državne za 2 leti, "1865 in 1866;' davki se imajo neki poravnali in polajšati, železnice, kar jih manjka, izdelavati itd. — Zbor, kakor je zdaj zbran, zastopa, to je, dela in govori za vse cesarstvo, da si ravno ni ne Ogrov, ne Hrovatov, no Čehov (to je slovanskih Perncov), ne slovanskih Moravcov, ne bcuečanskili Italijanov na Dunaji. Kedar drž. zborza rse cesarstvo postave dela, ali kar bodi sklepa, se kliče vesoljni ali širji zbor; kedar pa samo poslanci slovansko-nemških dežel našega cesarstva skupaj ostanejo (brez Ogrov, Hrovatov, Erdeljcov, Lahov, tudi ko bi ti vsi v šir-jem zboru sedeti hoteli) in samo za te dežele kaj sklepajo, takrat je zbor ožji. 'Te razločke je treba poznali. (Zakaj da Ogri, Hrovati, Čehi in češki Moravci v dunajski zbor priti nočejo, bo „U. G." pri drugi priložnosti razlagal. — Sicer pa se delajo priprave, da se o-gerski ia hrvajki zbor zopet skličeta, da se z dunajskim ministerstvoin porazumota.)
Ogled po sretu .	7*
začnimo ta pot doma v Avstriji. — 27. okt. smo dobili novega ministra zunanjih zadev; grof JlensdorIT ^Poully mu je- ime. Poprej je bil skoz 5 let in pol grof Rechberg na tem mestu. — 30. okt. ob 2 u. popoldne je bil na Dunaji med zaveznicama Avstrijo in Prusijo in med Danijo mir podpisan. V 24 členih je zapoppdeno vse, kar se tiče denarskih povračil in poravnav in pa nove meje med Iutlandijo, ki ostane Daniji, in Slesvig-IIolštajnom, kteri vojvodstvi je moral kralj danski Avstriji in Prusiji prepustili, da storite ž njima, kar hočete. Kaj bo zdaj s tema deželama, se še prav ne ve. Prus bi ji rad za-se obdržal; pa mord ji vendar Augustenburgar dobi.— Čez S meseov že jo v Galiciji slan obsede (t. j. gospodarila je ojstra vojaška oblast); 11. t. m. je bil ta stau nekoliko polajšan. Ali brž potem je bita že zopet na nasprotnem koncu cesarstva nagla vojaška (stojna) sodba oklicana, in sicer ne daleč od nas, v nekterih okrajih v Karniji (gorah za Vidmom). Prikazalo se je bilo IG. okt. v mestih Jlauiago in Špilimbergo predrzno krdelce nekakih garibaldovcov, vzel so našim žandarmom orožje, oropali tu občinsko tam okrajno kaso, ter se nazaj v gore umaknili. Vojaki so brž proti njim odšli ter jih obdali, ali do današnjega dne jih niso še užugali, ker se še vedno zdaj tu, zdaj tam prikazujejo, tako postavimo" 8. t. m. v Venconu. Za tega voljo so ondotni kraji v stan obsedo djani. Tudi v Vidmu so, razun 2, vse druge vrata zaprte. Na Piemonteškem so že hrup zagnali, kakor da |>i se bilo vse Beneško spuntalo. Hudega ne bo, ali Lahe vendar ta reč draži. Sled temi prekucijskimi poskusi v Benečiji se posvetuje v Turinu (24. u. m. sklicani) državni zbor (parlament) zastran tiste pogodbe (konvencije) med Napoleonom in Viktorjem Em., ki smo jo v poslednjem listu omenili, ter ni dvomiti, da jo sprejme (potrdi). Kar se jc pretekli mesec o tej pogodbi pisarilo in bralo, bi prav smešno bilo, ko bi veš svet prepričan no bil, da se tako iu tako, poprej ali pozneji, kaj važnega viz nje. izcimi. Celo tisti pa, ki so pogodbo naredili, ne vejo, ali se delajo, kakor da bi no ' vedeti, kaj da prav za prav pomeni in kam da meri. Francoski minister trdi, da je Lahom jez (zagraja) na njih poti proti Rimu, Lahi pa pravijo, da preselitev v Florencijo so ravno vrata v Rim. Sv. oče papež molčijo in zaupajo v Boga. In z našo Benečijo kaj bo ? Italijani so prepričani, da jim jo bo pomagal Napoleon pridobiti, kakor I. 1859 Lotnbardtjo. — 21 okt. je pripeljal ruski car. Aleksander bolehno carico za čez zimo v Nico (na južnem primorskem Francoskem). Pri ti priložnosti ga je Napoleon (28. okt.) obiskal. Mislilo se je, Bog ve, kaj da bo iz tega njunega shoda; ali, kakor se kaže, ni Napol, nič dosegel. — 10. t. m. je prišel v Trst eden tistih (angležkih) parobrodov (vaporjev), ki popeljejo mehikanske prostovoljce r Mehiko. — Uni dan je šlo nekoliko nar boljših ogerskih vin za cesarjev dvor » Mehiko. — Neki zdravnik na Frančozkem (Blandet, v znanstv. akademiji) pripoveduje o čudno dolzem spanji neke 20le!ne dekline. L. 1859 je spaja 50dui, in se ni nikoli zbudila. Od začetka I. 1SG2 je kar na enkrat zopet zaspala in se še le 1. 1SG3 zbudila. Z nobeno rečjo je ni biio mogoče zbuditi, .ledin ni po tem takem nič, tudi od nje ni šlo nič. Da bi bila kaj shujšala, ni bilo poznati, (Vlksfrd.) .	:	t» .
Prišel je Ust še le 10. t. -m. na svello zalo, ker je imcl(i 'ii- ' slcarnica te dni preveč opraviti. Vr. . r t.jj*ji5m«.J V. •	.VfoiiiOi
•.'-itf li/Iin"'i'.'i ) h.;i\'ojii!f;t;!2 i;l)
Y imenu glavnega odbora, Andrej SaruHti odbornik, oderov. .vrednik. '
________'-'i'1	-it tn i/I
V Gorici na!, Paternolli. »M. V'-\»«iV. .V o