40. številka.___Ljubljana,	2.	oktobra.______H.	leto	1874.
Slovenski T ednik.
Politični in gospodarski list za kmetsko ljudstvo.
Izhaja vsak petek.
List velji za celo leto 2 gld. 80 kr., za pol leta ji Uredništva in opravništvo lista je v „N&rodni tis-I gld. 40 kr. — Posamezni list veljd 6 soldov. [| karni“ v Tavčer-jevi hiši „Hotel Europa.“
Domače stvari.
— (Od Svibnjega) se nam piše 29. sept: Če tudi se nijsem učil na kmetijskej šoli, vendar si dovoljujem svetovati svojim pajdašem, kar sem letos, pa vspešno poskusil —. Dolgo so mi nadlego delale po starem poslopji ostudne podgane, kar se omislim ter kauem tu pa tam po njih potih malo kolesnega mazila (šmira). Kakor bi odrezal, — mir je zdaj po mojih prostorih od tistega dne. Dragi pajdaš, pojdi in stori tudi ti tako , da zapuste podgane tvoje poslopje.
Davorin Pernišek, kmet.
— (Od Svibnjega) se nam piše : Po mojem predlogu aranžira slavna kmetijska poddružuica v Radečah izlet na Njivice precej po litanijah roženkransko nedeljo. Ta seja bode torej očitna zunaj na trati pri Plazarjevej gostilni. Veleštovana napredajaka gg. Šajar in Gutnoanstal razstavita tu več novega orodja: mašin i. t. d. kar želim tod živečemu narodu razjasniti. Poleg tega bodem tudi govoril o čebelarstvu in sicer bode tu praktična demonstracija z Dzirzonovim panjem s čebelami. Upam, da se zbere tu mnogo kmetskega in nekmetskega Btanu obeh spolov, da pokažemo svetu, ka smo tudi dolenjski Slovenci za narodni napredek, kar so uže nekateri lanske počitnice pokazal o predavanji govedarstva in kletarstva.
Blaže Pernišek.
—	(„Narodna |;iskarna“) je imsla v nedeljo občni zbor. Zastopanih je bilo 156 akcij. Sklenilo se je mariborske tiskarne ne prodati, nego od poČetka narejeni dolg
(od katerega pa je v letu 1874 uže plačanega nad 3000 gld.) poplačati s posojilom, katero se dobi po subskripciji mej rodoljubi.
—	V novi odbor so večjidel enoglasno voljeni gg.: dr. Ahačič, dr. Dominkuš, Fr. Hren, Kodela, veliki trgovec v Mariboru, Fr. Kolman, dr. Moše, dr. Munda, Naglič iz Šk. Loke, V. Pfeifer, Pirc iz Kranja, Iv. Ta nš e k, H. T ur k, Iv. Vi 1 ha r, dr. Vošnjak, dr. Zarnik.
— (Od Svibnjega) se nam piše 29. sept. da se je začelo tudi pod Kumom kmetovati z umom. Kamenikar Hrabroslav, P—ov svak, si je dal narediti v istini izglcdno gnojišče, kakoršnega morda nijeden Dolenjec nema. Gnojniščnica je tako s cementom zadelana, da doni po njej, kakor po sodu. Gnoj s tega gnojišča bode gotovo 3 krat boljši, nego pred, ko ga je voda izpirala in soince propekalo i. t. d. Sosedje, oglejte si to do sedaj nenavadno in vendar jako potrebno stbabo! Letina tod nij slaba, grozdje lepo zori, ali kaj pomaga — nakateri so uže sedaj ropotajo z brentami po goricah (!), če tudi grozdje ne gnije in ga ptiči ne zobljejo preveč. Kdor bode to vino pil, skoro gotovo se bode moral držati za črevia. „Navada je železna srajca“ tudi gotovo še po Dolenjskem in tudi se bode, dokler bodo ljudje brez narodnih šol odraščali, kakor glive po hosti. Žalibože!
— (Iz Mengša) se nam piše 24. sept.: Mengeš je dobil pretečeno soboto, 19. sept., v osobi gosp. Jakoba Cundra novega župana, katerega smo uže zelo pogrešali, kajti mesto županovo bilo je od 16. jun. izpraz-
neno. Gosp. Jakob Cunder je po naših mislih
za župana iz odbornikov občinskega zastopa najqolj zmožen in upamo, da bode tudi željam in potrebam občanov po moči v vsakem obziru ustrezal; voljeni župan je tudi ud mengiške čitalnice. Za svetovalca sta izvoljena gg. Podrekar in Kuralt. Volitev občinskega zastopa se je vršila uže pred dvema mesecema; nij treba omenjati, da so voljeni odborniki brez izjeme narodnjaki
—	kajti nasprotnikov narodnih teženj imamo tu jako malo — vendar moram žalibog trditi, da narodna zavest mej Mengšani nij na oni stopinji, na kateri bi morala biti, da je večini še vse eno, ali smo v svojej hiši tudi svoji gospodarji ali tujčevi hlapci. Volitev zastopa napravila je veliko nepotrebnih zmešnjav; občanov prišlo je jako malo k volitvi, komaj deseti; del, ali pa še ne, ter so s tem očividno pokazali, da še nemajo pravega razuma o občinskem življenji, katero si ravno z volitvijo sami ustvarjajo. Ta mlačnost vendar se da pri denašnjih razmerah opravičiti; nikakor pa ne morem umeti, da so ravno oni, ki se volitve nijso udeležili, pozneje napenjali vse svoje žile in moči, beračili po občini podpisov, katerih so tudi nekaj nabrali, da bi voljeno zastopstvo vrgli. Posrečilo se jim je, odstraniti oba učitelja. Da učitelja res nemata postavne starosti, rad priznavam, vendar ne priznavam, da bi tičal glavni uzrok protestovanja v tej reči. Nečem bolj natanko opisovati, od koga je izviral najprvo protest, akoravno mi nij neznano, nečem kritikovati tacega delovanja, katero mora koncem škodovati občini, nečem uznemirjevati sedaj uže nekoliko potolaženih src, morda sčasoma vendar spoznavajo, da le zedinjeno delovanje in sporazumljeuje, ne pa osobno mrzenje in ne zaupnost, oživlja posamezne ude v občini ter povspešuje njen napredek.
Novemu županu pa želim, da bi se mu posrečilo z zedinjenimi močmi vselej in v prvej vrsti povspeševati napredek in blago-stauje v občini, in upam, da ne bode nikdar iskal svoje osobne časti v škodo občine, ter sčasoma zabredel tako daleč, kakor nje-
gov kolega g. Janez v Kamniku ter 2 ne-^ premišljenimi in bedastimi peticijami blamiral sebe in občino pred vso deželo.
— (Na Krškem) se je odprla 26. sept. brzojavna postaja z omejeno dnevno službo.
— (Iz Slatine) se graškemu listu piše, da je sv. križki krajni šolski svet, v nemškutarskih rokah, sklenil šolo ponemčiti.
V	prvem razredu je slovenski jezik učni, v drugem in tretjem slovenski in nemški, v nadaljuih pa samo nemški! Taki sklepi so mogoči, ker se Slovenci volitev v krajne šolske svete premalo udeležujejo. Kam pridemo !
—	(Državni poslanec Martin Hočevar dolžnik kranjske dežele.) Sledeče poročilo je izročil deželni odbor, deželnemu zboru:	„Slavni deželni zbor je v
svoji 6. seji 10. decembra 1873 deželnemu odboru zaukazal, zaostale priklade na užit-nino z vso resnostjo in kakor ve in zna izterjati, ter deželnemu zboru v njegovem prihodnjem shodu posebej poročati, kaj se je v tem oziru storilo. Ta visoki ukaz spolnovaje je deželni odbor najprvo deželnema računovodstvu naročil, naj napravi izkaz vseh teh zaostankov. Iz tega izkaza se razvidi, da je koncem decembra 1873 na vžitninskih pri-kladah bilo dolga in sicer : za deželni zaklad 51.105 gld. 87 V2 kr., za zemljiščno-od-vezni zaklad 77.781 gld. 81 kr., skupaj 128.977 gld. 67 */« kr., v letih 1867-1873 se je vplačalo 329.070 gld. 90 Va kr. Največ je dolžan Martin Hočevar iz Krškega, državni poslanec dolenjskih mest in trgov in sicer 130.015 gld. 95^2 kr. Ker v pogodbah, ki jih je c, kr. finančna direkcija pred letom 1874 z zakupniki in pogod-niki užitninskega davka sklenila, deželne priklade čisto nič nijso omenjene, je slavna finančna direkcija odgovorila, da teh prikladnih dolgov nikakor ne more po navadni ekse-kntivni poti izterjati, iz česar je samo po sebi razvidno, da deželnemu odboru za izterjanje omenjenega dolga nobena druga pot ne ostaja, kakor tožca pri sodniji. Deželni odbor je tedaj vse potrebne pripomočke, kakor: zapisnike vzajemnih pogodeb, zakup-
niške pogodbe itd. si poiskal, ter je vso to stvar s potrebnimi razjasnili slavni c. kr. finančni proknratorij v Ljubljani izročil s prošnjo, naj te dolgove kolikor je v njeni moči in naj pred ko je mogoče iztoži. „Naj tedaj slavni deželni zbor to poročilo na znanje vzeti in odobriti blagovoli. Dežela mora denar na posodo jemati.
— (O posušenji ljubljanskega močvirja) bode vlada izročila deželnemu zboru postavo še v tem zasedanji zakonsko osnovo.
— („Rimski romar") Anton Petovar, se je pretečeni teden z Žabjeka preselil na ljubljanski grad.	—o—
—r (Obsojen.) Porotna sodnija v Celji je obsodila kovača Kunača, ki je umoril taščo, ženo in taščino vnuko enoglasno k smrti.
— (Iz Ljutomera) se nam poroča: Tudi pri letošnji šolski veselici se je videlo, da naša šola vrlo napreduje. Otroci so v lepi slovenščini govorili in deklamovali in posebno lepo je bilo čuti dobro vbrano petje pod vodstvom g. Žirovnika. Kaj dobro so se obnesli učenci učitelja Pernišeka. — Pri nas se bo vendar zidalo novo šolsko poslopje. Vsled sklepa krajnega šolskega sveta se baš zdaj ima kupiti za to primerni prostor g. Kukovca. Deželni šolski svet je vprašaje želel, da bi krajni šolski svet nemščino kot učni jezik v naše šole vpeljal. Toda na take limanice nijso hoteli iti naši možje (še nemškutarji nijso tega terjati upali), in izrekli se za sedanjo naredbo, po kateri je Slovenščina učni jezik, a nemščina samo predmet v višjih razredih. Tako je prav.
— (Iz Zidanega mosta) se nam 25. sept. piše: Srbski knez Milan, kateri se je z brzovlakom iz Italije pripeljal, je po pol ure trajajočem mudenji na Zidanemmostu na Dunaj dalje odšel. Spremljevala ga je šesto-rica gospodov, ki so v Italijanskem salonskem vozu poleg njega sedeli.
— (Umeteljnost mazačev.) Z Gorenjskega se nam piše: Po navadi mazači h la Ostriženec skrivajo svoje „črne bukve“ in svoje „zagovore“ le nerazumljivo mrmrajo, kadar hočejo „gadji strup panati“ ali sploh
kaj ozdraviti. Posrečilo se mi je pa vendar dobiti od nekega takega mazača formulo, s katero on „kri ustavlja". Napišem Vam jo po njegovi ortografiji. Glasi se: „Nej bu na tebi zapisanu tu svetu slatku jeme. Jest tebe vstavim skuis te besede, ozhe je biv malnar sin glih taku, kral David glih taku. Zhe so te tri dushe ferdamane, taku le tez, zhe pa ne, pa nimash kapelze pertezht. iest te sa-gavarim v jemen boga ozheta jen sina jen svetiga duha: tu je sa kri ustavit, kadar zhe vtezht.“ Pa takim sleparjem nekateri več verjamejo nego pravim zdravnikom! Omike treba!
Politični razgled.
Notranje dežele.
V	Spoti n j e-ftv Atrijskem je 722
sol več kar so nove šolske postave.
Hrvat&lca. vlada je činom pokazala, da razume svobodo naroda bolje nego pri nas cislejtanska vlada. Pri nas se uradniki z grdo komandirajo k volitvam in se izreja, da robato rečemo „k. k. stimmvieh". Hrvat-ska vlada pak je okrajnemu glavarju ga-rešničkemu, ki je kandidiral te dni za narodnega poslanca in volilcem rekel, da je vladni kandidat, pisala odločno, da če kandidira nikakor ne sme svojega službenega značaja vmes mešati, ker vlada ne postavlja oficijelnih kandidatur, tem menj ker je poslanstvo uradnikov na škodo njihovih služeb, katere se zanemarjajo. — Kedaj bomo pri nas prišli tako daleč, da bodo od same vlade c. kr. uradniki enako zavrneni iz uem-čurske politike — na delo in dolžnost!
Vnanje države.
/Spanjtka olipijalna „Gaceta“ objavlja dekret o novi organizaciji armade, ki povišuje tudi plačo vojakov, ki so na borišči. — „Politica“ poživlja zunanje oblasti, naj se zedinijo ter pomagajo Španiji premagati Karliste. — Kaflisti v enOtaer oškodujejo železnice in telegraf. Moriones žuga Karlistom iz doline Carrascal. Prehodi čez Ebro so obstraženi.
Telegraf poroča o novih grozovitostih Karli*tov, teh najnovejših braniteljev vere in božjega prava, kateri imajo nltra-montansko duhovenstvo za pokrovitelja. Zadnje dni so napali več vasij ob litoralni železnici, ter so v Arenys-de-Maru oropali 700 ljudij. V Masnau so postrelili več moških
in žensk, ki se ubežali v dva čolna. Še veliko grozovitostij bi se dalo povedati. Fanatizem je od dne do dne večji. Za Španijo so Karlisti to, kar so bili za naše kraje krvoločni Turki.
Fruslti listi poročajo, da se je začelo glavno obravnavanje proti 38 voditeljem, ki so napravili pri Konigsbergn kmetsk upor. — Prošt Kubaczek, katerega je dekan Rze-zniewski ekskomnniciral, je izdal spomenico na kapitel, v kateri proti izobčenju protestira ter je za ničevo razglaša, ker je more izreči samo papež ali škof. Prošt ob enem pravi, da bode dekana pri sodniji tožil.
Iz Hinia, se dementira, da se ima Bonghi imenovati za naučnega ministra. Bonghi uživa kot advokat, kot profesor in kot izdajatelj milanske „Perseveranze“ veliko spoštovanje, on je prebrisanega duha, a ob 'enem — odločen prijatelj Francozov, in ko bi v kabinet vstopil, bi to povečalo francosk upliv v kabinetu. — Iz Neapela se poroča, da se je tam zaprlo osemdeset članov slaboznane „Camorre“. Morebiti je to ravnanje v zvezi z dogodbami v Siciliji. Tam nij le strašno veliko roparjev, nego se nekaj drugega kisa. Nedavno so bili grofa Bari in Caserta in pa vojvoda iz Parme pri Don Karlosu. Z njim so govorili o njegovem dednem pravu na Francoskem, ter so je priznali. Dalje jih je pa tudi ta bandit vseh banditov podučil, kako najložje vržejo krvavo bakljo meščanske vojske v mirno in srečno Italijo. „Kol. Ztg.“ je dobila iz Parisa sledeči telegram:	„V	tukajšnjih	kle-
rikalnih krogih se pričakuje, da vzplamti te dni v Siciliji burbonsk upor. Popotovanje brata neapolitanskega kralja in nečaka grofa Chamborda k Don Karlosu je s tem v tvezi.w Lehko je. V Siciliji je jako veliko banditov, da se iz njih lehko naredi majhena armada. Saj je tudi sveta vojska žegnanega pretendenta sklep&na iz samih pocestnih lu-pežev in odsluženih tatov.
Deželni zbori.
Kranjski deželni zbor.
(IV. seja 23. septembra.) Poslancu J. Zagorcu se dovoli odpust 14. dni. Prošnja njegova je bila pisana v — nemškem jeziku!
Adjnnkt prisilne delavnice K. Drenik prosi za poboljšanje plače. (Izroči se finančnemu odseku.) M. Greselj ponuja svojo gra-Sčino v Trebnjem za kmetijsko polo, za ceno
140.000	gl. (Izroči se za to izvoljenemu odseku.)
Poslanec Kotnik izroča prošnjo po ognji poškodovane občine Vrhnika za podporo. (Izroči se finančnemu odseku.
Čitalnični odbor vabi poslance k njim na čast napravljeni besedi v soboto 24. t. m. v čitalnični gostilnici.
Dr. Bleiweis stavi od več poslancev podpirani predlog, naj se deželna vlada naprosi, da z ozirom na čedalje očitnejše potrebe, nastavi v vsakem polit, okraji, po enega zdravnika. Deželni glavar pravi, da bode predlog postavil na dnevni red prihodnje seje, da ga dr. Bleiweis utemelji.
Grof Bar bo in sodrugi stavijo na deželno vlado interpelacijo zarad silovitosti, ki so se pred kratkim v Št. Ruperski občini od žandarjev godile. Prišli so namreč po človeka, kateri nij mogel zarad tega, ker je bil na kozah bolan, k novačenju priti. Dasi-ravno je bil fant komaj okreval, torej nij še mogel priti k novačenju in tudi nij nič povabila dobil, sta mu žandarja roke z verigo zvezala, in ga črez noč zaprla zvezanega. Tudi proti drugim kmetskim fantom so se godile enake surovosti. Interpelanti tedaj vlado prašajo, kaj misli proti takemu ne-postavnemu ravnanju žandarmerije storiti?
Po volitvi za ljubljansko mesto poroča poslanec Murnik sledeče :
Rektificirani volilni zapisnik šteje 1241, oziroma po odštetih onih 39, ki so vsled odlokov deželne vlade izbrisani bili, le 1202 volilcev. Mej te je tudi 43 gospodov častnikov kot volilcev vštetih, izmej katerih eni nijso ljubljanski domačini in v Ljubljani od svojih dohodkov davka ne plačujejo in jim tedaj po mnenji deželnega odbora, akoravno to mnenje nij enoglasno, volilna pravica v Ljubljani ne gre. Te misli je bil tudi slavni deželni zbor, ko je v svoji drugi seji dnč
28.	novembra 1873 sklenil, da „da sprejetje onih gospodov neaktivnih častnikov, ki nijso niti ljubljanski domačini, niti davka v Ljubljani ne plačujejo v zapisnik volilcev za deželni zbor v postavi #ij opravičeno.11
Vendar gori omenjena okoliščina izida volitve ne more predrugačiti, ker bi bil gospod poslanec pri vsem tem še dosti veliko število glasov črez postavno potrebno absolutno večino imel, če bi ga tudi nihče gospodov neaktivnih častnikov volil ne bil.
Braneč gori omenjeni, lansko leto zastran neaktivnih gospodov častnikov storjeni sklep — deželni odbor nasvetuje: Slavni deželni zbor naj volitev gospoda dr. Roberta Schrey-a plemenitega Redhvertha, odobriti blagovoli.
Predlog se brez debate sprejme.
Poslanec Dežman poroča o prošnji deželnega vratarja J. Žitka za dovoljenje dveh petletnic in predlaga, da se Žithova prošnja odbije, kar se tudi zgodi.
Poročilo dež. odbora o dodatnem načrtu postave zarad začasnega preklica veljavnosti §. 45. postave od
29.	aprila 1S73. dež. zak. št. 21. in zarad razpisave dodatne 8°/0 dež. priklade za 1. 1874. na neposrednje davke se izroči finančnemu odseku.
Poročilo dež. odbora s proračunom za 1. 1875 in računskim sklepom za leto 1873 deželnega zaklada innjegovihpod-zakladov se izroči finančnemu odseku.
Poročilo dež. odbora s proračunom za 1. 1875 in računskim sklepom za 1. 1873 norišno-stavbinskega zaklada se izroči finančnemu odseku.
Poročilo dež. odbora o deželnem posojilu v znesku 122.000 gld. in o načinu povračila se izroči finančnemu odseku.
V	odsek za poročilo o kmetijski šoli se izvolijo: Karel Rudež, gr. Margheri, gr. Barbo, dr. Costa, Murnik in dr. Razlag.
Odbor za posvetovanje preselitve okr. sodnije iz Planine v Logatec se je konstituiral in izvolil: dr. Costo za predsednika, Murnika za namestnika in vitez Gariboldija za zapisnikarja.
(V. seja 26. sept.) Dvorni svetovalec Widman vabi poslance naj pridejo 4. oktobra ob 10 uri k slovesni sv. maši v stolno
cerkev, kjer bode škof maševal na godovni dan cesarjev.
Občini davkarskega okraja Bistrica in Metlika sti izročili peticijo, naj se rabijo v prihodnjič kot referenti pri okrajnih in pri deželni komisiji za uravnanje davka samo taki možje, ki imajo postavno sposobnost. (Postava zahteva, da morejo biti referenti domačini in slovenskega jezika popolnem zmožni.) Peticija se izroči naroduo-gospo-darskemu odseku.
Nasvet Dr. Razlaga in drugov:
„SIavni deželni zbor naj sklene: deželnemu odboru se naročuje, naj za preudarek, ali bi se uravnala reka Krk a od Belecerkve do Krškevasi na Dolenjskem, poizve potrebe niveliranja po deželnem stavitelju (inženirju), v prihodnjem zasedanju pa o tem poroča in nasvete stavi.
Dr. Bleiweis utemeljuje svoj predlog zavoljo pomnoženja števila okrajnih zdravnikov na Kranjskem. Govornik pravi, da Radovljica, Kamnik in Krško so okraji, ki nemajo okrajnih zdravnikov. Leta 1850 ko so se osnovala okrajna glavarstva na Kranjskem, bili so povsod okrajni zdravniki, ki so se pa pri organizaciji na število petih zmanjšali. To se nij zgodilo nikjer drugje nego samo na Kranjskem. Na prošnjo deželnega zbora je vlada postavila še dva okrajna zdravnika v Litiji in Črnomlji. Pa potreba jih je še več, to kažejo zmirom se bolj ponavljajoče kužne bolezni in posebno živinska kuga. Dr. Bleiweis stavi nasvet, da se njegov predlog sprejme in deželnemu odboru izvrševanje sklepa izroči. To se enoglasno sprejme.
Dr. Poklukar poroča dalje, v imenu finančnega odseka o prošnji občine Vrhniške, za podporo po ognji poškodovnih. Poročevalec pove da je odsek obžalovaje videl iz prošnje, kako malo se skrbi v deželi še za zavarovanje. 46 rodbin je poškodovanih za 28.000 gld. od katerih je bilo le kakih 3000 gl. zavarovanih. Končno predlaga, da se dovoli iz deželnega zaklada podpora 1000 gl. Sprejme se.
Dolenjska železnica.
m.
^Najvažnejše vprašanje, nadaljuje predsednik V. C. Sapan, je državno poroštvo za obre sti. O tem hočem jaz povedati obširneje svojo besedo, ker imajo, kakor sem se sam prepričal, celo inteligentni možje krive nazore o tej tako imenitni zadevi.
Pri obejeh zborih avstrijskih trgovinskih komor na Dunaji, pri katerih sem imel čast zastopati našo zbornico, se je posebno ob-ziralo na železniške stavbe, posebno glede stavb za unesrečene in glede na državno subvencijo.
Tudi tam v dvorani, kjer smo zasedali, nij manjkalo glasov, ki so hoteli polemizirati proti državni garanciji oziroma na dav-karski žakeljček. Gospoda! tudi tam na Dunaji sem te napačne nazore energično pobijal, kajti vsi oni, ki državno obrestno poroštvo zaradi davko plačevalcev perhores-cirajo, sami ne vedo, po čem se ljudstvu pomaga, da laglje plačuje davke.
Narodno gospodarsk aksijom je, da je prvi in najtežji davek, ki teži deželo in delo, prevožnina; to velja i za poljske pridelke, i za surove snovi, i za fabrikate.
Davek za prevažanje je najbolj čuteni, naj težji, ker je prvi davek. Železnice imajo namen, oddaljenje producenta do kon-sumenta zmanjšati, da se producent in kon-sument pomakneta bližje drug k drugemu, in tako se bode največji, namreč transportni davek zmanjšal.
Ako pak državno upravništvo na eni strani daje obrestno poroštvo, da bi se tem laglje ustvarila kaka železnica, zmanjša na ta način največji davek, namreč transportni davek. Drugi davki se s tem, kakor se samo razumeje, zlajšajo in sreča dežele se vekša.
Da to trditev opravičim, opozoriti vas čem, gospoda, na prometno razvijanje drugih dežel. Gospoda! Jaz sem zapazil, ko sem bil na Angleškem, na Francoskem, v Belgiji, v Švici, na Pruskem itd., kako tukaj železnice sem ter tja tekajo, da bi človek
od ene do druge lehko vstreli. Priznanol je pa, da je blagostanje teh v industriji tako naprednih dežel iskati le v tem, da imajo veliko racijonalno zidanih [železnic, ker te vedno materijalni in duševni napredek najhitreje pospešujejo.
Ta kratka, gotovo jako temeljita po-jasnjenja zaslužijo, da je vsi krogi jako v pretresanje vzamejo ter se na-nja obzirajo, posebno pa naj to store prečestiti gospodje državni poslanci. Kaj pomaga našemu producentu na Dolenjskem, ako svoj pridelek zaradi velikega oddaljenja trga, večkrat zaradi dragega prevažanja le z majhenim dobičkom more spečati! Pozneje pridemo tudi še do te točke, ter dokažemo, da le popolno neznanje narodnega gospodarstva je uzrok, če se tako ropota proti državni subvenciji pri železnicah.11
Razne stvari.
* (Druga ekspedicija na sever ni pol) je uže gotova. Payer pojde na vzhodno obala Grenlandsko in bode, kakor se bode dalo daleč proti severu šel. Grof Vilček bode v polarskem morji trdne zemlje iskal, nadaljevaje zadnje iznajdbe. Dr. Kepes pojde z Vilčkom. Payerja iz Weiprechta je dunajsko geografično društvo v navzočnosti cesarjeviča Rudolfa, nadvojvoda Rainerja in vseh ministrov v slovesni seji pozdravilo.
* (Stari svatje.) V Elberfeldu sta prišla 15. septembra dva para k poroki, ki sta skupaj stara 262 let. Nek 72 let star ženin se je poročil — denes je bil v tretjič ženin — se je poročil z 58 let staro devico, in 59 let star ženin je podal roko 73 letni gospe, ki je bila nže dvakrat vdova.
* (S t r a š n a do g o d b a) 22. p. m. je v Kronstadtu na Erdeljskem odpustnik in čevljarski pomočnik Karl Brajer svojo mater, 18 letno sestro, 15 letnega brata in samega sebe ustrelil.
* (Razstava nosov.) V Otakringu je nek nekdanji ljudski pevec razxtavil velikansko število nosov. Na odru v neki gostilnici je stalo namreč okolo osemdeset osob z čudnimi nosovi vsakovrstne velikosti in barve, o katerih je sodilo sodišče peterih mož jako resnobno. Prvo darilo izmej treh je dobil nek strašansk, kakor vijolica višnjev nos, katerega nosilec je nek dunajsk brivec, drngo neka perica, tretje pa nek mesar iz Otakringa.
* (Nesreča.) V Fall-ltiveru, v severni Ameriki, je požar uničil malim Zgorelo je 29 osob, 30 pa je opečenih. Skoda znaša
500.000	dolarjev.
* (Drage miši.) Iz Rutarž na Furlanskem se „Sočiu piše: Dolgo časa je hranil naš kmet sto goldinarjev v skrinji, da bi 'si nekaj zemlje ukupil. A ko je hotel stotak oddati, našel ga je popolnoma razcnfranega: prišle so namreč miši do njega in ga razjedle. Kedaj bodo kmetje tako pametni, da bodo v dobro zaprte shrambe denar shranjali.? —
Gospodarske stvari.
Ne preganjajte ptičev!
(Konec.)
Kdo najhuje preganja te sovražnike naših vrtov, travnikov in njiv? Vrane, srake, krokarji in drugi, in vendar je človek tako bedast, da strelja te tiče!
Naj tukaj povem iz svoje lastne skušnje, koliko tiči koristijo; Poslušaj kmetovalec! V nekem kraji so ljudje začeli preganjati in moriti uboge tičke, in kaj je bil nasledek? Po polji, travnikih, vrtih, in sadnih drevesih mergolclo je od škodljivih merčesov in njena neštevilna množica je pokončala vse, kar je bilo zelenega; namesto listja, cvetja in sadja na sadnih drevesih, vidile so se suhe veje, namesto sadja pa gosence. Šolarji so morali merčese in njegovo zalego nabirati, toda zastonj — več let se človek nij mogel v tem kraji razveseljevati nad kakim rudečo-ličnim jabolkom ali nad kako lepo hruško.
V	nekem drugem kraji so polovili vse tiče, razderli vsa gnejzda, polovili vse krte in plačevalo se je za vsakega 10 kr. Kaj je bil temu nasledek? Sprelepi travniki spremenili so se v pušče, kajti hrošči so lazili sem tertje in se ogrevali na solnci, hrana in seno je bilo proč in še le po storjeni škodi so pametnejši postali.
Friderik veliki na Pruskem je, kakor znano, napovedal vojsko vrabcem. Kaj se je zgodilo? Gosence, hrošči in drugi škodljivi merčesi poškodovali so žetev ter trpinčili ljudi iu živino. Na to on prekliče svojo zapoved in prizanese ljubim vrabcem zbog tega, ker so več obvarovali, nego so potrebovali češenj in žita z* živež.
Prizanašite tedaj ptičem, zlasti kukovi-cam, sovam, žolnam, senicam, vrabcem in sploh vsem, kateri se od mrčesov, žuževek itd. žive; kajti vsi so nam in našemu kmetijstvu najboljši prijatelji. Prizanašajte jim
posebno, kadar ležejo; — enkrat izpodene ne vernejo se kmalu.
Vsakdo iz navedenega razvidi, koliko nam koristijo te živalice. Ne dopuščajte, da bi se razdirala njihova gnejzda, da bi se lovili, streljali ali prodajali ptiči; dokler ži-valica pred človekom še trepeta, ptiček pred njim beži, dokler se živali, bodi si mladiči ali starke še zalezujejo, trpinčijo in mučijo, se kmetijstvo ne more zboljšati, kajti resnično je: „Živali pomagaj, s tem koristiš ljudem!“ —
V	varstvo živali in da bi so odpravilo surovo mučenje in preganjanje živali, je v Gradci društvo, katero ima tudi v Ljubljani svojo poddružnico. Kdor hoče vstopiti, plača na leto 1 gld., naj se oglasi pri g. Ferd. Janežu (Furstenhof) ali v kaki bukvarnici
Čebelarstvo.
(Spisuje Blaže Pernišek.)
(Dalje.)
III.
Kolikor lotov praznih voščin imajo čebele, blizo toliko funtov meda jim je mogoče spraviti vanje. En kvadratni črevelj meda polnih voščin tehta 3 — 5 funtov in 1 kvadratni palec pa 1 — ll/a lota.
Voščine, ki so za trote, naj se odstranijo iz prostora, ki je ali za lego ter devajo tja, kamor med znašajo čebele. Prvi roj malo kedaj dela satovje za trote, torej prej dodela prostor za zalego (navadno 4 — 6 satkov tik žrela), dočim se občasu rojenja (v maji in juliji) in občasu, ko naj jakse nose, jemlje čebelam veselje do zidanja (z odjemanjem polnih in z nadomestovanjem praznih satov in s hlajenjem voščin).
Voščine, ki so 4 leta ali še več stare, naj se odstranijo iz prostora ki je zalega, kajti v starih voščinah se ležejo premajhne čebele, ker so njih celice uže zožene zaradi mrenice, katero vsaka čebela ob steni zapušča, ko se izvalji.
To se ve, da mlade voščine dajo več voska od starih. Navadno se računa 3 — 4 funte voščin za 1 funt voska, ki je po 48 novičev do 1 goldinarja.
Vsak gospodar si z novo tako imenovano sredobženo medeno mašino, ki se dobiva uže po 8 gold., more urno in čisto izprazno-vati satke, da se le parkrat zaverti. To se zna, za to so tudi zopet le Dzirzonovi pan-jevi dobri, drugi ne. Nada mi je, da bode
prej ali pozneje slovenski kmetje sami: čebelarji, medarji, voščinarji in tudi trgovci se svojim medom.
Mej čebelami ženskega spola so v panji potrebni samci, — troti, kajti narava (natura) je tako uravnana, da niti v živalstvu, niti v rastlinstvu se ne more novi zarod množiti (nadaljevati), ako nij obeh spolov (moškega in ženskega) v ta namen skupaj.
Matica ima pri zahoda iz jajčnika mehurček, v katerega je dal trot z rodilom svoje sočnato seme na sprehodu matičnem v zraku
3	dni potem, ko seje bila izvalila. Ta dan trot (samo eden) matico za vse življenje u-plodi. Ko ide jajčice iz matičnega jajčnika mimo mehurčka, v katerem je trotov seme, dana je matici moč, da zmoči (nekoliko) mimo gredoče jajčice se semenom, ki je v mehurčku; matica pa tudi lehko iznese jajčice tako, da se prav nič ne dotakne s tem semenskim sokom. Iz jajčic, katera se do-taknč tega semena, prihajajo mlade čebele šenskega spola (delalke ali pa matica), iz onih pa, kojim se prav nič tega soka ne pridruži, prihajajo čebele moškega spola, ki se zovejo troti, ki nijso za nobeno drugo korist, nego za pleme matice. Da pa je mogoče to sveto nalogo dovršiti enemu ali drugemu trotu, izleže se jih od maja do avgusta kacih 800 — 2000. Troti ne bero niti cvetnega praha niti sploh prav nič ne pomagajo pri zalegi, delovanji satovja i. t. d. Meseca junija ia avgusta pomore delalke trote, ako imajo zdravo matico; v panji pa, kateri so brez matice jih dalje trpe (ker delalke pričakujo mlade matice — če tudi sploh zastonj, — da bi se uplodila). Ker trot 3 krat toliko meda potrebuje, kolikor delalka, gotovo je, da veliko veljajo (koštajo) čebele ti vasovalci. Celice, v katerih je zalega za trote, se razločujo od delalknih s tem, da so večje. Ako jih čebelar pozna, lebko jemlje čebelam preobilno trotno zalego, katero pa čebele ob času rojev hitro nadomestijo. To umetno ravnaje je pa tudi le z Dzirzonovimi panji mogoče. Ko začno čebele same preganjati trote navadno nekujč rojit in zidati satovje.
(Dalje prih.)
Tržna poročila.
—	Z Dunaja 26. sept. Sejm je bil slab, kupovali so samo konsumenti. P š e-nice se je prodalo 40.000 vaganov po 5 gl. 15 kr. do 5 gl. 85 kr. Reži se je precej kupovalo in so se zadnje cene obdržale. Prodali so je 1000 vaganov po 4 gl. 17 kr.
Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Maks Avm
po 4 gl, 35 kr. Ječmena pivovarji nijso kupovali, pač pa eksporterji 10.000 vaganov po 3 gl. 30 kr. do 3 65 kr. Stara koruza se je po nespremenjenih cenah prodajal. Oves se je 10 — 15 kr. dražje prodajal, a kupovali so ga samo konsumenti.
Iz Budapešte 26. sept. Sejm tega tedna je bil od početka miren, pa vendar se je za lepo pšenico še prav lehko dobila poprejšnja cena, a v drugi polovici tedna uže ne več, akoravno je je bilo manj na trgu, tako da je padla lepa za 10—15 kr., slabša za 15—20 kr. Vse skupaj so prodali
100.000	centov. Rež je imela malo kupcev in prodajalci so jo radi za 10—15 kr. cenejše dajali. Vendar so je jedva 9000 vaganov po 3 fi. 55—65 kr. vagan prodali. Ječmena so malo kupovali za žganje in so ga plačevali po 2 gl. 70. kr.—3 gl. Pivovarji so lepo blago plačevali po 3 gl. 20—40 kr. in so ga 8000—10.000 vaganov vzeli. Koruza cen nij spremenila. Prodalo se je 12.000 centov po
4	gl. 40—50 kr. Za oves se je na konci tedna dajalo 2—3 kr. več, kakor pretekli teden. Prodalo se ga je 10.000 vaganov po 2 gld.
7—10 kr. — Beli fižol je bil po 6 gl.—6 gl. 75 kr. grah po 6 gl.—6 gl. 50 kr. leča po 6—8 gl. pšeno po 6. gl. čolni cent. Proso po 3 gl.—3 gl. 25 kr., mak sivi po 4 gl., višnjevi po 12 gl. 50 kr. vagan. Laneno seme po 11 gl. 25 kr. poldrugi cent. Kono-pelj še nij na trgu. Češplje so bile po 22 gl., krompir po 1 gl. 60—8 kr. slabši po 1 gl. 40—50 kr. kolikor ga je kdo hotel. Plava detelja se je plačevala po 27 gl. Rudeče bo malo. Z m e d o m nij nič. Vosek je po 84—85 gl. Vinski kamen po 33 gl. 50 kr.—34gl.; slabši po 26—30 gl. Špeh je po 43—44 gl. prekajen po 46—48 gld. Mast, mestno blago po 53—54 gl., amerikansko po 47 gl.—47 gl. 50 kr. Ježice so bile po 13—13 gl. 50 kraje.
Tržne cene.
V Ljubljani 30., septembra 1874.
Pšenica 5 gl. 10 kr.; — rež 3 gl. 40 kr.; — ječmen 2 gld. 80 kr.; — oves 1 gl. 80 kr.; — ajda 3 gl. 20 kr.; — prosO 2 gl. 70 kr,; — koruza — gl.
— kr.; — krompir 1 gl. 80 kr.; — fižol 6 gl. 20 kr. t— masla lunt — gl. 54 kr.; — mast — gl. 50 kr.;
— špeh friaen — gl. 42 kr.; — spoli povojen — gl. 44 kr,; — jajce po 2% kr.; — mleka bokal 10 kr;, govedine funt 30 kr.; — teletine funt 29 kr.; — svinjsko meso, funt 31 kr.; — sena cent 1 gld. 25 kr.; — slame cent — gl. 75 kr.; — drva trda 6 gld. GO kr.; — mehka 4 gl. 70 kr.______________
Loterijne srečke :
V	Trstu 27. septem.: 71. 44. 4. 52. 55.
ič.	Tisk	^Narodne tiskarne1* v Ljubljani.