Poštnina plačana ▼ gotovini Leto IX., št. is. (mJutbo" xvn., st, 86 a> Ljubljana, torek 14. aprila 193* Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St-3122, 8123. 8124, 3125 to 3126, vsaV pooedeijeK zjutraj, — Naroča se posebej tn velja po pošt prejemana Din 4.-, po raznašal-db dostavljena Din 5.- mesečno Maribor: Gosposka ulica 11. Telefo* fit. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. TeL 65, Rokopisi se ne vračajo: — Oglasi pc tarifo. Ponedeljska Irdaib »Jutra« ?zhai» oti.a«Uu>t.VU, i^UUtjUlk, fin r Ijmih ulica ft. —. relefon fit. 8122, 8123, 8124, 3126, 8128. Lciaeratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 8492 to 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica tt. 11. — Telefon fit 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica fit. 2» — Telefon fit. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru tt. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta fit. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Banm-gartnerja. lu pa se je izkazalo, da napoved italijanskega letalskega napada ni bila utemeljena. Abesinski demanti Adis Abeba, 13. aprila, d. Abesinska vlada demant'ra vesti po katerih je ne guš brzojavil direktno angleškemu zu. nanj emu ministru B*ionu ter ga obvestil, da razpolaga samo še z nekaj tisoč vojaki, ki ščitijo samo pot v Adis Abebo, in po kateri ga je tudi naprosil, naj zavzame Anglija bolj energično stališče. Abesinska vlada pristavlja, da je zaradi pomanjkanja poročil s fronte nemogoče napraviti si točno sliko sedanjega položaja abesinske vojske. Na drugi strani protestira abesinska vlada pri Društvu narodov proti nepresta. nemu odlašanju ureditve spora, zlasti pa proti odločitvi roka za razpravo o sankcijah. Italijansko prodiranje v Abesiniji se nadaljuje V snežnem metežu pod Triglavom Strašna noč mladih smučarjev - Tragična smrt Stanka Dclharja Ljubljana, 14. aprila Ves velikonočni teden je bilo precej hladno in mnogi smučarji so se že veselili praznikov v nadi, da jih bodo prebili na poljanah bele opojnosti, na svežem zraku in v objemu sonca. Prav nič jih ni motilo, da so se vremenske napovedi glasile neugodno, saj je že pretekli teden Dunaj napovedal, da bo med prazniki najbrž deževalo in snežilo. Čeprav j€ bil že v soboto dopoldne barometer izredno nizko in je venomer padal, to smučarjev ni zadržalo in že prvi popoldanski vlak je odpeljal kar mogočno smučarsko armado tja na Gorenjsko, v vrhove Kamniških planin, Karavank in Julijskih Alp. Nekaj jih je ostalo v hribih, a večina se je vrnila in ti so prinesli s seboj tudi žalostno novico, da je v triglavskem pogorju doletela žalostna smrt mladega in simpatičnega fanta, 23-letnega Stanka Dolbarja s Karlovške ceste. Sedein smučarjev gre v Krmo Pred prazniki se je bila domenila večja družba turistov in smučarjev, med njimi Stanko Dolhar in njegov starejši brat Štefan, da pojdejo v triglavsko pogorje in da bodo praznike prebili na Kredarici. Bratoma so se pridružili Mirko Pugelj iz Trnovega, Miha Dernovšek in še dva znanca. V soboto z opoldanskim vlakom so krenili. Pred odhodom je še ena izmed štirih Stankovih sester opomnila brata, naj bosta previdna, ker je vedela, da je zlasti Stanko strasten smučar. Stanko se je nasmejal in dejal Štefanu: »Ti boš kje odletel, pazi. da se tudi pobereš, sicer bo sestra huda!« Še je stisnil malemu nečaku Pavelčku rdeč piruh v roke in odšel. V Kranju se je družbi priključil še en smučar. Sedmorica je takoj po prihodu v Dovje-Mojstrano nadaljevala pot v Krmo. Štefan in Stanko sta precej forsi-rala tempo, ker sta hotela, da dospe družba še pred nočjo v kočo na Krmi. Dva od družbe nista vzdržala tempa in sta polagoma zaostajala, naposled sta se pa vrnila, da je ostala le petorica smučarjev. Ko so bili sredi Krme na plazu, je pričelo deževati, a navdušenih fantov to ni strašilo. Nasprotno, še pospešili so tempo, čeprav je bila ozka gaz komaj vidna, sneg pa izredno južen in težak, da se je oprijemal smuči. Ali čim više so se pomikali, tem težji je postajal vzpon, tem neugodnejše vreme. Kmalu so se znašli v silovitem metežu, leden piš jim je bril v obraz in od dežja premočeni dresi so pričeli na njih zmrzova-ti. Okrog 20. ure so prispeli do koče na Krmi, ali tu jih je čakalo strahovito razočaranje: Kočo je porušil vihar ! Kaj sedaj? Obupani so si pogledali v oči. Vsi so bili prezebli, že na pol izmučeni in tudi gladini in upali so, da bodo našli v koči zasilno zavetje. Njih up je šel po vodi, zasilna kočica je bila razdejana. Nekateri so svetovali, da bi se vrnili, ali to ni kazalo, ker so na obeh straneh neprestano grmeli plazovi v dolino in bi smučarje tudi sami utegnili sprožiti plaz. Štefan in Stanko, ki sta poznala pot in okolico, sta bila mnenja, da se ne kaže vrniti ker itak nimajo daleč do Staničeve ali do Kredarice. Res so nadaljevali pot, ki pa je postajala vedno težja, a vreme neznosno. TuUla je strahovita burja. Oster, droban sneg, ki ga jim je veter metel v obraz, jim ie jemal vid. Naposled pa so se znašli v objemu goste, neprodirne megle, da so videli le nekaj pedi pred seboj. Izgubili so vsako orientacijo, saj v megli ni bila vidna nobena od redko posejanih markacij. Tako so tavali do 1. zjutraj, naposled so pa obstali, da se nekoliko oddahnejo in vsi so glasno vriskali, da bi jih čtrli ljudne na Kredarici. Odziv s Kredarice Na Kredarici biva pozimi stalna eks-pedicija SPD. Za veliko noč so bili tam gori Jože Čop, dr. Potočnik, Robert Kump, Matevž Frelih in drugi. Čuli so klice in takoj odšli iz koče ter dajali signale z močnim reflektorjem. Bili so prepričani, da prihaja družba smučarjev po običajni poti skozi Krmo, kamor so tudi padali snopi givetlih žarikov, ki jih pa družba smučarjev ni videla ,ker je bila zašla s poti in je bila nemara že nekoliko nad Kredarico. Družba je spet počivala, a Štefan je dejal, da pojde naprej. Ostali so mu branili, naj nikar ne cepi družbe, a Štefan je dejal, naj se zanj ne boje. Res jim je kmalu izginil, ostala četvorica ie pa sklenila, da gre rajši nekoliko nižje v kako dolino, kjer bo zatišje, saj v ledeni burji in metežu niso mogli več vzdržati. Počasi so krenili nazaj, le Stanko ni bil voljan. Nekaj ga je gnalo za bratom in dejal je ostalim trem, da pojde naprej, pa makaT samo do Staničeve koče, ki ne kronično zagatenje in njegoVE slabe posledice, posebno motnje v prebavi, se lahko odpravijo z davno preskušenim domačim sredstvom za čiščenje, z naravno FRANZ - JOSEFOVO grenčico. Ki se tudi po daljši uporabi odlično Izkaže. Oni, ki so bolni na želodcu in črevesju, a pijejo FRANZ - JOSEFOVO vodo, so zelo zadovoljni z okusom Kakor tudi z njenim učinkom. Ogl. reg. 8. br. SH8&S8 more biti daleč. Prigovarjali so mu, naj opusti to misel, a ni se uklonil. Res jih je zapustil in med tem ko se je trojica previdno spuščala po plazu navzdol, je pa Stanko z zadnjimi napori sopihal kvišku. Trojica preostalih je kmalu našla markacijo in se spustila precej nizko v dolino, kjer so čakali do 4. zjutraj, ko se je polagoma jelo daniti. Čakali so Štefana in Stanka, a nobenega ni bilo na spregled. Štefan je taval do 7* zjutraj, Stanko pa izdihnil na Kredarici Ko je Štefan zapustil družbo in krenil proti Kredarici, ga je objela še bolj gosta megla, da ni videl niti korak pred seboj. Taval je do smrti izmučen, kamor ga je pač zaneslo, nazadnje je pa prišel v tak položaj, da ni mogel ne naprej ne nazaj. Hotel se je vrniti k družbi, pa ni bilo mogoče. Naposled je obstal na tem kraju in prezebal do 7. zjutraj, ko se je megla malo razkadila. Takrat je videl, da je komaj 20 m oddailjen od Kredarice in naglo jo je ubral v kočo. Povedal je, da so bili ž njim še štirje in je prosil, naj jim gredo na pomoč. Člani ekspedicije SPD so si navezali smuči in se spustili v Krmo in eden izmed njih je nekako med StaničeVo kočo in Kredarico naletel na Stanka. Sedel je v snegu, njegove hlače pa so bile okrvavljene. Član ekspedicije ga je vprašal, kaj mu je, nakar je Stanko odgovoril: »Nič hu- dega!« Stanko se ie dvignil na pot z re Sevalcem. Gazil je"še kakih 150 m visoko, nato pa je nenadoma omahni i. Spremljevalec mu ni mogel pomagati. Prihiteli so še ostali reševalci in so prenesli Stanka nezavestnega na Kredarico. Tu pa je nesrečni Stanko takoj izdihnil. Umrl je po prevelikem naporu, kar je ugotovil neki v koči se nahajajoči zdravnik. Revež je najbrže ponoči bruhnil kri. Člani ekspedicije so nato naleteli na ostale prezeble smučarje in jih okrepčali. Še v nedeljo so prenesli Stanka s Kredarice v dolino in ga položili na mrtvaški oder na Dovjem. Pokojni Stanko Dolhar je bil rojen 20. novembra 1913 na Reki, stanoval pa je pri svojih sestrah na Kariovški cesti. Po poklicu je bil pasar. Bil je izredno značajen in simpatičen mladenič, dober po srcu, vne+ član Soko'a II. že od na-raščajnika, dalje član športnega kluba »Korotana« in kot velik ljubitelj planin tudi član SPD. Za njim žaluiejo štiri sestre in dva brata, očeta je izgubil že v rani mladosti, mater pa pred tremi leti. , Na željo svojcev bodo niegovo truplo prepeljali v Ljubljano. Eodi simpatičnemu mladeniču lahka domača gruda, preostalim naše iskreno sožalje! Uprava Sokola II. obvešča svoje članstvo: Planine so ugrabile iz naših vrst našega zvestega in neumornega brata Stanka Polharja. Na zadnji poti ga bomo spremili danes ob 16. iz mrtvaške veže na Vidovdan?Ki cesti (hiralnica) v civilu z znakom. Bratie in sestre, pridite vsi in počastite spomin našega nepozabnega Stanka! Velikonočna kronika Vreme je mnogim Ljubljančanom prekrižalo račune Ljubljana, 14. aprila Vztrajno deževje je v veliki meri zavrlo običajni velikonočni promet. V soboto je bilo živahno po ljubljanskih kolodvorih, najbolj navdušeni in najbolj oddiha potrebni prijatelji prirode so se požurli na pot, takisto so odibrzeli domov vsi tisti, ki so željni potic in p:rhov v domači fari. Ali veliika noč nam je vsem skupaj pokvarila račune. 2e v soboto zvečer so se iznad Krima pripodili temni oblak; in vsul se je tako gost dež, da križevniška procesija, ki slovi po svoji pestrosti, ni mogla v, cerkve. Vso noč je lilo, večkrat se je tudi za-bliskalo in sledil je zamolkel grom. Tudi je temperatura naglo padla in v nede.jo zjutraj je bilo hladno, kakor sredi zime. V hribih je že ponoči močno snežilo. Čez dan se vreme ni izboljšalo in ker je popoldne obenem pritisnil močan sever, je začelo v nedeljo višje ležečih krajih gosto snežiti. Tako nam poročajo, da je na veliko nedeljo okrog 7. zvečer nad Kranjem, Skofjo Loko, in Medvodami naletaval sneg kakor cunje in davi sta Mi pobeljeni bv. Katarina iin Grmada prav do znozja, a sneg je ležal tud; na pabočjdh Krima. Sele ^ v ponedeljek popoldne se je jelo spet poa-goma vedri«, kaT je sicer meščane navdalo z unanjem, da se bo vreme zboljsaio, a .kmeta s strahom, da utegne leči slana. Kinematografi polni . . . Del smučarjev in izletnikov se je vrnil domov že na velikonočno nedeljo. Spričo takega vremena je seveda razumljivo, da so Ljubljančan'?, polni'i kinematografe in kavarne. Naši kinematografi za velikonočne praznike skoraj že ne pomnijo tako ugodine žetve. Skoro vse predstave, zlasti pa popoldanske so bile razprodane, velikega slovesa pa je bil zlasti deležen Elitni kino Matica, kjer so se ljudje kar trgali za vstopnice k predstavam prekrasnega Rima Jana Kiepure: »Daj mi to noč« Ljubitelji lepega petja spet lahko občudujejo prekrasni belcanto slovitega Poljaka ki je našel v lepi Američanki Gladys Swar-thout dostojno partnerico. Strašna smrt pod vlakom V soboto ob 7.30 je pri km 344 na tržaški progi skočila pod vrhniški vlak 19-letna tovarniška delavka Marija Gregor- č;čeva z Viča. Vtak je nesrečn co strahovito razmesarH, odrezal ji je obe nogi iin posamezni deli trupla so ležali ob progi. V ročni torbici so našli dva s svinčnikom popisana lističa, v katerih se Marija poslavlja od svojcev in jih prosi, naj ji oproste obup-korak. Pismo je napisala že na veliki petek v postelji in v njem tudi navaja, da gre v smrt, ker ji ne puste, da bi hodila s fantom, ki ga ljubi. Nesrečno mladenko so že pokopali. Iz obupa je pil salmiiak Na velikonočno nedeljo so brli reševalci poklicani na Glince, kjer je v obupu_ pil salmijak tobačni delavec Jože Č. Mož je bil zaradi nerodnost4 v -tovarni v petek suspendiran in zdaj je ostal z ženo in otrokom brez zaslužka. Ker ni videl drugega izhoda, je pM salmijiik, in to takšno količino, da je njegovo stanje ^rezupno. Nepovabljeni nočni gostje Na veliko soboto so neznani vlomilci vdr-! li v gostilnnSki lokal Drage Guštinove, na vogalu Rimske in Bleiveisove ceste. Pobrali so iz predala nekaj gotovine :n tudi nekaj zlatnine, pripravili so si pa tudi nekaj jestvin in pijače, a tega niso odnesli. Skoda znaša okoli 1000 Dn. Pol;cija je aretirala dva fanta, ki sta bila večkrat v lokalu in sta osumljena vloma Dve nesreči V soboto je v Rožni dolini padel trgovski sotrudnik Vladislav Čater s kolesa :n se poškodoval na desni rami in na g avi ter na levi nogi pod kolenom, da so ga morali z reševalnim vozom prepeljati v bolnišnico. — Na vel iki ponede jek se je pripetila nesreča v Dremeljevi družini v ho-te'u Balkanu. Dveletni Janezek Dremelj ie zvrnil nase posodo vrelega mleka in se strakovito opekel po vsem telesu. Otroka so prepeljal' v bolnišnico. Iz policijske kronike Med prazniki se je podjetni tat splazil v stanovanje Frančiške Š. v Fugnerjevi ulici in odnesel za 500 Din manufakture. — Di-nes je policija aretirala nekega_ 34-letnega trgovskega zastopnika iz Semiča. ker ga zas eduje okrožno sodišče v Novem mestu zaradi poneverbe Maribor čez praznike Smučarji so dobili nadomestilo za Božič Maribor, 13. aprla. V znamenju snega in deževja . . . Stari Mariborčani že dolgo ne pomnijo tako vztrajnega deževja za veliko noč kakor smo ga imeli letos, ko je že na veliko soboto nastopilo deževno vreme ki ie neprenehoma IMo do nedelje ponoči. Na velikonočni ponedeljek pa je zasijalo .solnce, da so mnogi Mariborčani skusa.i z izleti in izprehodi nadomestit to, kaT jim je zaradi deževja na prvi pravnik onemogočeno. Običajne izletne postojanke so v nedeljo izumrie, meščani so sc zadrzah doma ali pa po kavarnah in drugih javnih lokalih v središču mesta. V mariborski g o-beli je bilo precej hladino in mrzlo, saj so vrh Pahorja in Korajaka zaiblesteli bel: možanci, ki so vrhove odeli s precejšnjo snežno plastjo. Česar n-so imeli mariborski dilčarji za božične praznike, to jim je prinesla velika noč. ... in v znamenju prazničnega miru V zvezi z deževnim vremenom je tud" popolna praznota v kriminalnih in policijskih bukvah. Bilo je oba dneva jedva nekoliko prijav zaradi streljanja po mestu s karb:dom. Nosilci in organi javne varnosti so pač nedvomno zatisnili spričo praznikov morda več kakor eno saimo oko Deževno vreme pa je bilo očividno yzrok, da ni bik) na veliko soboto in nedeljo nobene žrtve velikonočnega streljanja, kakršnih je sicer v mariborskem okolišu običajno vsako leto precej. Bilo je le nekaj manjših nezgod: 27-letni orkostavec Val- Cirkus v Mariboru Veliko 9oboto zvečer je bila v cirkusu Robemigg otvoritvena predstava, ki je obiskovalcem povsem uga,a a Oba dneva je bilo tam okoli cirkusa ob Tomšičevem drevo i edu obilo drenja m gneče, ki pa ni mariborskih radovednežev in ljubiteljev cirkusa prav nič motila. Cirkus ostane v Mariboru predvidoma še ves ta teden. Nesreča z gasilskim avtom Danes dopoldne se je pri poskušnji vožnji nekega požarnega avtomobula zgodba precej buda nesreča, k:, je zahtevala tudi dve žrtvi. Blizu Selnice se je gasi&aai avto zvrnil v jarek in so bile štiri osebe poškodovane Dva izmed njih, posestnika Šiker in Ka zer, sta dobila občutnejše poškodbe in jiih je bulo treba prepeljati v mariborsko bolnišnico. 9 e ter Bobanec si je v soboto v tukajšnji Ci-rilovi tiskarni pri padcu natrl levo nogo v gležnju. 20-letni nožarski pomočnik Rajko Lešnik, stanujoč v Jan Kolarjevi ulici, si je pri brušenju kuhinjskega noža na desn-roki ves porezal. V Dravski ulici pa je posta! usoden oranžni olupek, ki je bil na cesti, za 50-letnega delavca Švajgarja, ki si je pr padcu radi spodrsljaja na oranžnem olupku stri desno roko Krvavo kresovanje pa so imeli v Bistrici -ri Rušah, kjer so v soboto zvečer po star .m običaju fantje kurili kres. Nenadoma je pristopil nekdo k 16-letnemu Janku L-pniku m mu z nožem zadal sunek v p rs a, da se je v krvi zgrudil na tla. Za krivcem sedaj poizvedujejo. Vse štiri ponesrečence so odpremrU v tukajšnjo splošno bolnišnico. M a lez-nem je v noči na nedeljo navakla skupina mlajših ljudi na 23-letnega delavca Franca Novaka iz Taborske ulice, ki so ga premi-kastili z nekim topim predmetom. Novaka so prepeljal-5 v splošno bolnišnico, za storilci pa se vršijo poizvedbe. »Sv. Anton« v gledališču Veliko nedeljo zvečer je bila v nabito polnem gedališču premiera znane č<.like operete J Beneša »Sv. Anton, vseh zaljubljenih patron«. Stvar je kakor drugod tudi v Marboru zelo užgala in navdušila občinstvo. Predvajanje te znamenite revijsžce operete, ki jo je zrežiral g. Anton Hara-stovič, je bilo gladko in brezhibno, tako da je povsem ustrezalo operetn:m okusom 4 in željam operete ljubečega občinstva. Umor ali samomor v goreči hiši Orožniki raziskujejo tragično smrt Ane Skerbutove Pragersko, 14. aprila. Pragerski orožniki intenzivno raz* is-kujejo tragični dogodek, ki se je pri* mer i na veliki petek v Zgornji Polska* vi. Tam j^e zgorela komaj 45*letna go* spodinja Ana Skerbutova m treba je pojasniti, ali je postala žrtev zločina, aLi pa je morda prostovoljno storila ta* ko strašno smrt. Anton Skerbut, posestnik in zavaro* valni agent, se je v petek dopoldne ob 9. odpeljal po opravkih v Maribor Kmalu po njegovem odhodu je v nje« govi hiši na Zgornji Polskavi nastal požar. Ogenj je hitro objel poslopje. Dasi so domači gasilci takoj prihite* li na pomoč, je hiša močno pogorela. Reševanje domačih gasilcev je bilo tem bolj otežkočeno. ker so našli hišna vra* ta zaklenjena, gospodinje Ane pa ni« kjer. Ko so ogenj pogasili, so hitro za* čeli razkopavati kadeče se tramovje. Slutili so, da utegnejo najti gospodinjo mrtvo — in njihova slutnja se je žal uresničila. Nudil se jiim je strašen pri« zor, ko so v kotu podstrešja našli po* polnoma zoglenelo žensko truplo — brez glave, brez rok in nog. Vse je bilo strašno ožgano, vendar se je že gasilcem posrečilo po nekate* rih znakih ugotoviti, da je zoglenela oseba identična s posestnico Ano Sker* butovo. Seveda so bili tudi pragerski orožniki nemudoma na mestu in so ta« koj uvedli preiskavo. Da se razčisti tragična smrt Ane Skerbutove. se vrši* jo vsestransko poizvedbe. Splošna že* 1 ja prebivalstva je, da bi zagonetno za* devo čimnrej pojasnili. O dogodku je bila obveščena tudi mariborska polici« ja. Zanimivosti z novosadskega turnirja Vasja Pire poroča o borbi s Kosti čem in Frydmanom Novi Sad, 12. aprila. Danes se igrajo v turnirju prekinjene partije: Schreiber—Kostič iz 1. kola in moja s Friedmanom iz 6. kola. Skednja je bila zame popolnoma dobljena, a sem za. radi napake dosege! le rem s. Tako bomo imeli predvidoma po 6. kolu sledeče stanje: Pfrc 5, dr. Trifunovič 4«/* Konig. Pelikan, Frydman 4 Opočensky, Broder 3«/i, Schreiber 3 (1), Kostič 2*4 (1), S. Vukovič 2, Nedeljkovč, Popovič, Tomo, vi 1%, Kulžinski 1h- Stanje v vodstvu se je v zadnjih treh kolih zelo razčistilo. Frydman je odpadel zaradi poraza in tudi dr. Trifunov č je izgubil partijo, tako da sem jaz ostal sam na čelu tabele. Kostič se še vedno ni znašel in je oddal že 2>/t tečki, ki mu jih bo pač že težko nadoknaditi. V dobri formi je Konig, tudi Pelikan je igral zadnje partije dobro. Izvrstno se drži Schreiber, ki bi stal še mnogo višje, da je dob:i svojo partijo s Trifunovičem Pomanjkanje treninga — služi ravno vojaški rok — se mu nič ne pozna. Opoiensky igra trenutno nekoliko preveč ležerno, da bi mogel priti na prvo mesto, ena izmed nagrad pa mu bo pač sigurna. Broder se drži dobro; na koncu tabele pa so novosadski in beograj. ski igralci. Zame sta bili važni v zadnjih treh ko. lih partiji s Kostičem in Frydmanom. S Kostičem sem igral Retijevo otvoritev, da iznenadim nasprotn ka. Kostič je odgovoril z najostrejšo varianto. Jaz sem pariral čim bolj enostavno 1« zadržal v otvoritvi majhno prednost. Radi male Kostičeve neprevidnost1 sem nato dobil še prednost dveh lovcev. Lovca sta postajala polagoma tako močna, da je moral Koatič kon. čno žrtvovati figuro za prosta kmeta. Ta žrtev pa mu je dala dobre taktične San-se. zlasti, ker sem bil v hudi časovni stiski. V dobljeni pozciji sem tedaj res napravil napako in je Kostič, lepo žrtvujoč mimogrede damo. izenačil materijall. Ob neenakih lovcih bi b'l radi slabše pozici. je imel Kostič pač še vedno samo male izglede za remis. v naglici pa je napravil še napako, ki je vodila do takojšnjega mata S Frydmanom sem igral CoHejevo otvoritev in sem prešel v prednost, ker Frydman ni odgovarjal z najboljšim siste-mco. Pozneje je Frydman sicer popravil svoj položaj, z napako v srednji zanimiva je bila partija med Pircem in Frydmanom. Pire je igral Collejevo otvoritev in nadigral nasprotnika. Imel je že doblieno končnico, je pa nato napravil malo napako, nakar se je Frydman z lepo kombinacijo rešil v remis. Kostic in Vukovič sta remizirala. . Stanje po VI- kolu: Pire 5. Tnfunovic 4 in pol, Frvdman, Konig. Pelikan 4. Opocen-ski Broder 3 in pol. Schreiber 3 (1) Kostič 2 in pol (1). Vukovič 2. Nedeljkovič, Pcroo-vid, Tomovič 1 in pol. Kulžinski pol- • Eno srce — ena radenska • Tovarna JOS. REICB sprejema mehk® in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Objave Razpisane službe zdravnikov. Banska uprava razpisuje naslednja službena mesta zdravnikov-uradnikov pripravnikov: dve mesti v splošni bolnišnici v Mariboru, dve mesti v javni bolnišnici v Celju, dve mesti v javni ženski bolnišnici v Novem mestu ter po eno mesto v javnih bolnišnicah v Slovenj-gradcu in Ptuju. Poleg tega le razpisana služba zdravnika v združeni zdravstveni občini Rogaška Slatina in Oplotniea. Prosilci za službena mesta pri banovinskih bolnicah morajo imeti poleg splošnih pogojev za sprejem v banovinsko službo dovršeno pripravljalno dobo (staž), prosilci za službo zdravnika zdravstvene občine pa poleg tega vs3j 6 mesecev bolniške prakse iz porodništva in ginekologije. Prošnje se naj vlože pri kr. banski upravi do 20. t. m. Na inciativo in po zaslugi di rigenta našega radijskega orkestra g. D. M- Sijanca je uvedla radijska oddajna postaja Ljubljana s sodelovanjem Glasbene Matice ljubljanske v letošniri koncertni sezoni večere solističnih koncertov za simfonično glasbo. IH- tak večer bo v petek 17. t m. ob 20. v Fiilharmoničnj dvorami in nosi naslov: Klasična glasba. Zastopani so s svojimi! deli na tem koncertu skladatelji: Myslivaček, Mozart in Beethoven. Cene sedežem in stojišču za te koncerte so ifiako nizke, da je po-set pač vspikomuT omogočen. Sedež se dobi za 10 Din, stojišče pa za 5 Din v Matični knjigami. Nihče naj ne pozabi, da bo jutri, v sredo 15- t. m- ob 30. v FilhaTmonični dvorani koncert tenorista Antona Drmote, kafte-rega spremlja na klavirju prof. Janko Ravnik. Spored in vstopnice se dobe v Matični kniigonni- Občni zbor društva »Probnda« v Ljubljani bo v nedeljo 26. aprila ob 10: v gostilni »Pri bobenčkuc, Sv. Petra cesta 35. P© RTTM e e o brez vremena le brez sporeda Velikonočne športne prireditve v LJubljani je prekrižalo muhasto aprilsko vreme • drugod pa so le rešili sporede Ljubljana, 13. aprila. Velikonočni prazniki &o bili v dobrih starih časih« prvi pomladanski termin, ko je vse za živelo po športnih igriščih, ko so aktivni športniki in njihovi številni prijatelji spet v trumah pohiteli na športne prireditve, ko se je prav za prav na veliko začela vsakoletna športna sezona. V tistih lepih časih namreč je z zimo in snegom skoraj zaspalo naše idilično sport.no življenje na prostem in oživelo je šele spet potem, ko so zapihale pomladanske sapice, gotovo pa na splošno na vsakoletni praznik nove vigredi. Ob takih dnevih se športnemu kronistu kar tako prikaže razveseljiva slika z naših športnih igrišč iz polpretekle dob s. Začuden in zaskrbljen mora predvsem ugotoviti, da se je od tedaj spremenilo marsikaj, in skoraj vse na slabše. Kje so časi — takole se sprašuje — ko je za takšna praznika, ki sta pravkar minila, prihajalo Ljubljani v goste dobro nogometno moštvo iz Zagreba ali Beograda ali celo iz rencmirane tujine in so imeli športniki z njimi še svoj praznik posebej. Kje so časi, ko je ves teden pred takšnim dogodkom trepetala številna nogometna družina — čeprav razdeljena v dva »sovražna« tabora — za vsakega izmed njih, ki so takrat zastopali »časti« in barve ljubljanskega nogometa. Kje so časi, ko so si blagajniki ob vhodih na nooometna igrišča komaj sproti otirali pot s čela, da bi dovolj hitro odpravili množice navdušenih gledalcev, posebno, ker pač nihče n,- hotel zamuditi niti sekunde vse tekme in čimprej »zasesti« najboljši prostor, ki ga je imel v mislih rezerviranega. že dolgo pred svečanim dogodkom. Ali še veste, kako so po dobljenih — ali tudi puščenih — lavorikah mnoge družbe zapuščale igrišča zadovoljne in navdušene še bolj kot prej in je mar-sike d še pozno v noč imel edino in glavno besedo samo tisti, ki je vedel kaj o nogometu ali njegovih junakih na zelenem torišču. Kar vprašajte nekdanje funkcionarje naših vodilnih klubov, koliko sto in sto članov so šteli med armado zvestih navijačev, ki bi šli za svoje ljubljence v dresih kamorkoli, če treba tudi s posebnim vlakom do konci« sveta. In tako je bilo takrat še mar. ;aj, kar je danes le še — bajka! Kako je bilo pa. oziroma naj bi bilo letos? Nogometni spored, ki je povrh vsega še utonil v dežju in mrazu, je obsegal skromen turnir domačih nasprotnikov doli nekje na mestni periferiji in pa preizkušnjo neka i garnitur deloma razkropljenih in še zmerom neorientira-n:h nogometašev Ilirije in Primorja. Kluba, ki sta nekoč — zdaj smo v spominih na nogomet — igrala glavno vlogo, sta danes pred dogodki, ki bodo potegnili črto pod vse njihove vesele in žalostne, slavne in neslavne nogometne dneve. S križi in težavami kuje zdaj peščica idealnih prijateljev te igre iz ostankov obeh sekcii novo nogometno enajstori- co, kj naj spet dvigne nogometno ime Ljubljane in pribori njenim nogometašem dostojno mesto med ostalimi središči te vrste v državi. Precej — pravijo — je kandidatov za ta novj in brez-konkurenčni nogometni klub Ljubljane, toda kdo ve, če bodo močni in vztraini dovolj, da bodo popravili vse, kar je bilo na tem polju slabo ali narobe z zadnjih letih. Kdo ve, če tudi oni in njihovi današnji voditelji ne bodo nazadnje opešali pod pezo prevelikih bremen in pretežke naloge. Tako je danes z najboljšimi ! Za njimi je še lepa vrsta manjših, samih klubov za brcanje žoge, ki so se z dolgoletnim trudom in veliko požrtvo valnostjo dokopali do prostora na soncu. sedaj nekaj svetlejšega, odkar sta »velika« nasprotnika zašla v krizo m razkroj. Pridno so na delu njihovi tihi in nikjer imenovani delavci, teden za tednom prosijo in vabijo svoje miljen-ce na treninge in sestanke, dokler se ne spustijo na tekmo, obvezno ali neobvezno, in kar čudovito lepo je takrat, če jih pride razen najožjih prijateljev gledat in bodrit še nekaj takšnih, k; bi radi gledali nogomet, pa zaman sprašujejo za njim po Ljubljani. Velike so zasluge teh tihih pobornikov nogometnega športa in pohvalno naj bodo omenjeni zaradi stremljenja, da bi ta igra v dostojni formi ostala ohranjena tudi Ljubljani, toda na žalost so njihovi uspehi skromni in v primeri z nekdanji. mi še malo vzpodbujajoči. Tako je zdaj z malimi. Letcšnja velika noč športnikom ni bila naklonjena in so bila nogometna igrišča precej prazna tudi drugod, kjer slavi nogomet lepše uspehe kot pri nas. Toda ne glede na to se človeku tik pred otvoritvijo sezone vsiljujejo črne m: sli. ko se spomni na nekdanje dni in v duhu gleda letošnji- spored Morda jih je nekaj, ki bodo dejali, da jih je zapisal prehud pesimist. tod3 žal je mnogo in le preveč resnice v njih Naš nogomet leze neizbežno navzdol in treba mu je — čimprej seveda — krepkega zdravila, če nočemo, da bo izgubil še zadnjo privlačnost. Brez širokega zanimanja pa, brez podpore — bolj materijalne kot moralne — tisoeev, k; so včasi polnili ze"'ena nolia v strahu in vesel iu za »svoje«, brez temeljite in hitre obnove v temeljih si n?š nog-emet n? bo mogel spet opomoči. nit; ne do višine, kjer je bil v dobrih starih časih! Čeprav to od srca želimo vsem ki se pr novih in starih klub;h trudilo zn ta cilj! Pri hemoroidih (zlati žili), zapeki, vrtoglavosti, povzročeni po za-gatenju, prinaša uporaba FRANZ-JOSEFOVE grencice prijetno olajšanje. 0?1 reg. S. bT. 9fM74«6. Velikonočni furnir v z udeležbo štirih klubov so železničarji orgamzira^ Lpel nogometni turnir - Dunajski gostje so bOi uspe* 5 najslabši nasprotnik od njih. V polju so bili sicer do odmora v A-. „ lpr^n n(l tleh. tod'J Maribor, 13. aprila-Na stadionu i*. Železničarja se ie za prazniiike vt nir, na katerem so ribana, Rapida, dunajska h 'VOCNI KINU v _ oOKOLSKl DOM- Telefon Dve uri imenitne zabave in smeha ! Bogovi se zabavajo (Asnphitrion) \Villv Fritseh kot Jupiter, Adela Sandrock kot Juno, Paul Kemp kot Hermes. Kot dopolnilo: Foxov zvočni tednik. Predstave: v torek, sredo in četrtek ob 20. V petek ob 20: Premiera filma »V O L T A I R E«. Za vsak sedež cena 3 Din. Prihodnji program: »KRALJEVI VALČEK«. V glavni vlogi Willy Forst. ršil velikonočni nogometni tur sodelovala moštva Ma- WfVeSUV^rS^eljrSK železni! 5 okoli 800 gledalcev, danes pa ph je prišlo celo preko 1000, tako ^ ie hnancna stran turnirja pozitivna. Glede športnega izkupička je treba poudariti. d^predvsern Dunajčanri niso izpolnili orvcakcvanj. kar ie delen,a opravičljivo zaradi tega ker «o pa>č amatersko moštvo toda kljub temu b morali pokazati več, kakor neKaj ig-aeka nja in trikov Med moštvi se Ve najbolje odrezalo moštvo Železničarja, ki je vce-S p?em.,galo dunajske goste, danes pa se domačega nasprotnika Rapida Za pnrodn-ieliem je napravil še najbolj* vhs Rapd-ki Te danes podlegel samo žete z mor, em. v nedeljo sta kot prvi par nastopila Rapid ; Maribor 2 : o (1 s O) Repidu je uspelo, da je zmaga
  • i0ro, pred rtolom pa se je spet pokazalo, da napada,-oi ne znajo izkoristiti zrelih pozicij. V ostalem je nudila igra vendarle nekaj zanimivih prizorov, zlasti po oden^ru. toda kljub temu rti mogla navdušili gledalcev, ki so s- kar oddahnili, ko ie sodnik g- Nemec od/vižgai! konec. Naslednji por sta bila Železničar : Wiedner SportSreunde 5 : 2 (1:1) Ta tekma je bila že na nekoliko v^jem niivoju kakor prejšn:a. in po zaslugi Železničarja tudi zaimimivejša. Gostje so prav zo prav razooaraili, ker so vsi pričakovali več | Elitni kino Matica - TeL 2124 JAN KIEPURA poje danes ob 4., 7 Vi in 914 uri V BOŽANSKEM VELEFILMU DAJ MI TO NOČ" NAJVEČJA SENZACIJA SEZONE. :gurna. svo- Sreisiie šole na ljubljanskem aerodromu »Aeroput« je dal marca-aprila v;šjim razredom ljubljanskih srednjih šol priliko, posetit: naše letališče in naprav'ti kratke brezplačne polete. Odziv je bil dober, moralni uspeh še boljši. Naš zavod je kren;l 2. aprila popoldne izpred garnizijske bolnišnice na Zaloški cesti proti ograjenemu koobarju. na katerem stoji letalska lopa. Pogeslu: »Mladost je norost, čez potok skače, kjer je most« so gibki dvonožci poskakali preko žiSne ograje :n kmalu smo se rokovali z junakom dneva, drjem St. Rapetom. »Hud veter je. dosti ne bomo mogli frčati danes?« »Pod noč se navadno poleže. Bomo pa nekoliko počakali.« In govornik je stopili v beli halji pa raz-oglav na svojega metulja — recimo mu Repni belin, Pieris rapae — :n skoraj eno uro razgrinjal pred 2U0 poslušalci svoja čustva m izkustva iz Ikarove umetnosti. Vila Zračnica ga je z nevidno roko boža'a in mu mršMa lase, ko je poveličeval njeno carstvo. Kaikor hitro je predavate'j pojasnil, da v aeroplanu človek nikoli ne občuti vrtoglavice, čeprav je drugače podvržen tej slabosti na primer na gorah ali visokih stavbah, kjer lahko meri globino pod seboj ob sten? — se je oglasil tiik mene moj študent: »škoda, da tega nisem poprej vedel, bi si biil od očeta izprosili pismeno dovoljenje za letanje.« Od obilnih drugih podatkov, podanih v gladki govorici, naj omen;m trditev, da je domala do vseh letalskih nezgod kriv pri-vodnik, pilot, ki v trenutku slabosti ali objesti zagrešii nedovoljen pokret. Ker je dr. R. početkoma izjavil, da bo prvi polet opravil sam, brez potnika, sem biil žal predaleč od aparata, da bi se bil mogel prvi vkrcati. Talko je ta ugodnost doletela mlajšega tovariša, prof. Petkov-ška, ki so mu nataknili čepico na glavo iin ga privezali v oprsju našega metulja. Vkljuib močni sapi sta se dvignila in brenčala _ — — na lik orlu iz apokalipse — __visoko do 1200 m. Ondi smo zdajci zapazili, da sta se spustila v drzne akrobacije. bacije, ki so baje letalcu igrača: prekopi-c a vala sta se ali kozolce preobračala (angleško se reče looping) iin potem svedra,'a ali vijačiia (po francosko vrille). »No, koga ste si i »brali iz našega razreda, da stopi v nebotične visočine?« vprašam svojo seksto. »Zedmif se ne moremo, vsi bi radi leteli. Pa sme le eden ii vsakega razreda. Kaj pa če bi šli vi namesto d;jaika v aero-plan?« dobrohotno ponuja odičmjak Srda.n. ki mu preefarbna mama ni hotela podpisati rezerva. Tako je Srdan pokazal premoči in so zaigrala lepo po tlen, to ie bilo tud« vse, kar so pokazali. Njihova i«ra je bila komaj senca slovitega dunajskega nogometa- Moštvo je bilo se-stavljeno iz igralcev raznih kakovosti in m napravii'o vtisa homogene enajstonce, kakršna bi smela na gostovanje v možem stvo- Pogrešali smo pri njih celo požrtvovalnosti'in elama, kar je slednjrič skrajno, kar mora pcikazaiti vsako nogometno moštvo tedaj, ko mu prede trda za rezultat. Vrh tega so pripeljali s seboj zelo slabega vratarja, ki je deloma tudi odločilno posegal v dogodke z negativne strani. " Železničarji so vzeli stvar od vsega po če,tka zelo resno ter posebno v primen z nasprotnikom podali zelo lepo »n efektno igro Zmaga bi bila gotovo še izdatne,sa, če bi si igralci sami ne bili pokvarili mnogo lepih pozicij- Gonilno si^o «o imeli domačini v dobro razpoloženem napadu, k' so oa p-av soretno pod m nato tudi krilci. Obramba je bila res nekoliko nesrgui pa je v splošnem le zadovoljivo resvla s je naloge. Sodil je g. Jamčič. Danes se je turnir nadtailjcvoil, in sicer najprej s tekmo premagancev včerajšnjega dneva Wiedner SportSreunde: Maribor 4 s 3 (2 : 2) Dunajski gostje so danes pokazali še manj kot včeraj in je bila ta tekma naj slabša od vseh štirih, kar aiw jih ta dva dni gledali v Mariboru. Oba nasprotnika sita zaigrala pod vsako kritiko, posebno še Mami bor, kii ga že dolgo nismo videli ta. ko slabega. Enaistorica je odreka v v-eh jiimiHah od vnefeurja pa do napadalcev in ker PRIDE VLASTA BUMAN kot LAŽNI VITEZ blago srce svojemu učitelju, ne da bi bil žrtvoval svoj sedež, ker ga ni smel upati. »Jaz bom letel na svoje ime. Med vami bomo pa enega pripravnika izžrebali.« Upravičenci, kakih 15 jarih junakov, so me obkrožili in začel sem šteti, »ernpro-ger« reko Francozi: »Ekete pekete cukateme abe'e fabele domine erc bere konjederc aus draus kaus.« Usoda je zadela Velimira S Ta se bo kosal z Bleriotom! Naš »zračnik«, ki je preplašil kot ujeda vse drobne ptice in golobe, je lepo prsta! na črno zemljo. Vitki kolega se je izpurl iz metuljevega glavo,pnsja. Kdo zavzame njegov prostor? Abecedni red in še drugi razlogi so govorili za prof. Andreja, ki je na kratko opravil svoje vzdušno romanje, a bo zato pač daljša njegova knjiga o aero-planskih zadevah. S prijateljsko obzirnostjo sta mi dva Bejevca dovolila, da t sem ju preskočil in prišel kot D. tretji na vrsto. Z mehanikom .zdirjava od naše skupine proti sred;šču aerodroma, kjer je pristali dvokrilnik. Levo nogo v stremen pa hitro v drobovje metuljčku. Ali me bo res obšla tesnoba, ko se bo zemlja o'dmikala pod nama. kakor je napovedal predavatelj za vse začetnike? Reči moram, da se tega občutka ne spominjam. Zato tudi nisem mahal z roko v pozdirav. Imenitno pa se mi je zdelo gledati, kako osebe bolj in bolj lezejo med Liliputance, kako se krajina spreminja pod je bil tudi nasprotnik okrajno šibek, je bila tekma prav dolgočasr.a- Domačini 60 popustili ce'o taiko daleč, da so morali nazadnje prepustiti zmago enajstorici, ki je b'a brez dvema še sabša od njih. Sadil je g- Vesnaver. V zadnji tekmi sta sc nato sreča'a včerajšnja zmagovalca Železničar : Rapid 3 : 2 (3 : 1) Ta tekma je bila gotovo najzanimivejša in tud j po kako vos. i na j bol ša na vsem turnirju. Oba nasprourka s:a zaigrala resno in ostro ter pokazala tudi za oko lepu igro. Železničar je postavil izenačeno moš'vo, ki se je borilo z valiikrim elanon in volijo do zmage. Od'ična je bila ny.gova obramba z vratarjem Mabanjcem na čelu, toda prav tako v dobri formi s-o bi'!ii kni.lci- Nič manj razpoložera ni b'la napadalna vrsta, ki je poskrbela nasprotni obrambi za precej težflk pose!- Rapidova napai^alna vr?'a je zaostajala <>d r.osprotne predvsem v tempu in je za. radi tega pustla nekaj prilik neizrabljenih. Zdelo se je, da je Rapid tudi premalo za-poslnl svoje levo krilo, ki «e je že v več zadnjih tekmah pokazalo kot odiična moč. RezuVat ustreza po>teiku igre. pri čomr pa bi b:ilo le omeniti, da ie b'l Železn;ča>r boljši do odmora, Rapid pa v druGo«paski dom« ki nam slika družinska življenje in njegove zapletljaje v meščanski rodbini, bo 15. t. m. za red Sreda. Šostakovičeva opera »Katarina Izmajl.tja se vprizori nepreklicno poslednjič v letošnji sezoni v četrtek 10. t. m. za red Četrtek. Dolo je imelo pri nas v resnici velik u.-^cii in zalo še prav posebno opozarjamo na našo poslednjo predstavo. Ljubljanska opera pripravlja premiero^o-nizettijeve opere >Lucia di Lammenuoors pod taktirko in v režiji ravnatelja Polica. Kapelnik Neffat in režiser Primožič pa študirata Verdijevega »Othella«. v katerem lo gostoval naš junaški tenor Mario Šimenc-Obe premieri bosta v drugi polovici meseca- Ljubljana: Sora : Vrhnika 2 Dunaj: V nedeljo: Austria 5 : 3 (4 2), Raird : Sparta 5 Reprezentanca Dunaja (1 : D; 1 : 0 (1 2 01 : 1); Humgaria 1 (5 : 1), Oxford 3: 2 v ponedeljek: Austria : Sparta 0). Ilungaria : Rapid 3 : 3 (3 : 0); Praga: V nedeljo: Viktoria ž žikov : \\rAC (Dunaj) 3 : 1 (2 : 0). V ponedeljek: WAC: DFC 2 : 2 (1 : 1), Proetjejov : Tepliitzer FC 4 : 2, SK Židenice : ASK Kolin 5 : 1. Viiktoria Plzen : DSV Žatec 7 : 0; Bukarešta: FC Oradea mare : Slavia (Praga) 2 : 0 ( : 0), Bratislava: FTiobus : SK Plzen 5 : 3; Bordeaux: \Viener Sportverein : FC Bordeaux 5:1; Amsterdam: V nedeljo: Viena : Aiax 4 : 0. V ponedeljek: Viena: Uipest 1 : 0; Rim: Italijansko prvenstvo: Bologna : Turin 2 : 0, Florenca: A essan-dria 0 : 0. Palermo : Milan 0 : 0. Rim: Sampierdarena 2 : 0. Genova : Bari 0 : 0, Triestina : Brescia 2 : 1, Amb^osiana zio 3 : 1. Jventus : Napor 2 0. La- menoj. V naglici sem si bil pozabil zapeti svoj tremčkot im mrzli veter rrv je nemilo iskal vse dohode: skozi oba rokava in nedrje je prodiral vame. Neka krat me je udaril z jermeinom po nezakritem deu lica. Ko sem spodaj pozneje to povedal, so se mi tovariši smejali, češ da nisem pr? čepici imel nobenega visečega jermena, ki bi bil mogel treskati po mojih kosteh. Torej je bH mestoma sunek zračne struje tako silovit? Tedaj pa tedaj se je od piša letalo malce nagnilo, kar mi je rodil.o občutek guganja na prevesici al: na ladji, tudi na konju: rahlo ščegetanje pod popkom. To se oglaša želodec. A da bi žrtvoval podzemskim božanstvom, me nit? najmanj ni skrb. Saj še na ladji, ko je vse kar leze ino grede brusil o iin bruhalo, sem bil poleg nekega Medmurca edini, ki je ohranil predjužnik v sebi. Dr. Rape nr je menda nekaj zaklical, a ker je A olos imel odprte vse mehove, nisem ujel nobene besedice. Glave pa si nisem belil zato: was ich nicht \veiss. das macht nreh nicht heiss. Svoje kopete sem pokorno vekel k sebi. da se ne bi zadel ob kak vzvod, kakor se je baje pri nekem drugem zavodu pripetilo, da je božjasti podvržen gost ob napadu bolezni zakrivil nevaren op srce enega najpriidmejših predstavnikov škofjeloškega gospodarskega življenja. \ svojii hdsi na Mesrtnem trgu je umrl veletr-govec in industrijec, posestnik g Rafael Thaler, sitar 63 let- Neizprosna bela žena je sicer že dolgo posegala po telesu, kj fe je van j prikradla zavratna bolezen, a l:'jub tonu je njegova smrt globoko <>dje' ~' i ne le v mestu smem. marveč po vsej G« -renjski in povsod, kier je imel pokoi.V svoje trgovske stike. Po rodu je bil g. Thaler iz Železnikov, iz staro^nane ugledne hiše enaikega imena, toda že m-adeniška leta so ga privedla v FjK» Loko. ji ie ostal! zvest nrijatelj m sotrudnik na vseh področjih. K't poslovodna Dri takratni Do'enčevi podružnici v Škofiii Lokii (seda i prostori Bait'e) se je seznanil s svojo bodočo soprogo go- Rezi i Juvanovo, kri mu je povila v srečnem zakonu četvero otrok, od katerih sta še pr. življenju hčerki ge. Ela in M elita in sin g. K--do. Pot g • Thalerja v Škofiii Loki je b la n z Gospodarskih uspehov, ki jih je dosegel s posnemanja vredno žilovostjo. trgovsko b;strovidinost'o in aktivnostjo, ki ni poznala počitka G- Thaler je bil rojen trgovec. V tei smeri se ie uveljavljal in pripeljal slednjič trgovski obrat na dan?snjo vrvno. Bolezen, ki se je v poslednjih letih čedalje huje zajedala v pokojnika", je za ustaviit i telo. a ne duha- Sredn s no van, in ogromne podietno^ti je dozorela v njem zamisel lastne tekstilne tv»m,ice. ki jo ie sin g Rado tudi uresničil: že p^ej ra so imeli Thailerjevi tudi lastno tvormeo za odeje. ... . , , Kot ene«a najimoviteis h in gospodarsko najnanredne sh mož ga je ocenila peve a mdi Šckofja Loka, ki ;e zavzemal v njenem oroanizatoričnem. društvenem, pre-.vcn pa" gospodarskem življenju m v njem k -muw.ini polrit-iki n-i ina^^čne jše položaj-. Med svetoivno vo,:iro 'e hU na obenn in sodelavec v apTov-zaci-kem odboru. Okra-n hranilnici je bi! vse-k^ č^n v racetetju. stanovski n krogom je bil vešč m preuda- ren svetovalec i«n vodnik podnomik in d^-br-vtiTk pa je b;l menda prav vsem škofjeloškim društvom. . Pokopali so ga danes ob 17. m ,-> n^ poslednji poti ogromni množica ljudi ir me-ta in obeh do n: prisodH so in ^.rud-V, od rsen c.t'?ui Nai počiva v miru v domači zem-lirci uglednim svoicem pa izrekamo n-j- globje sožalje! HgsemrrEg*^ Z. K* D« Danes ob pol 3. uri VESELA OTROŠKA RINGARAJA ^ Sillv in Miclcy in prešisKi zapada, sem proti vzhodu obrnjen laglje opazoval pod seboj stavbe in strelske jar- Žal mi je bilo, da je že konec. Izstopila sva. Pilot izjavi, da ne bo takoj vozil. Mehanik ma dobre pol uire posla pri motorju. Potem je »potez« še večkrat prhnil navzgor, da je popeljal po&amez 10 učencev in ne dosti manj učenikov na devišKi poet Le Jutša Kozaka je potegnil precej daleč in visoko, da bo mogel bolj realistično popisati v bodočem romanu svojega Laura Bosr-ja. Vsi so sc vrnili na mater zemljo brez kvar, tudi naš kozmograf S. Breskvar. Poslovi vsi se po poljsko, če hočeš po francosko ali angleško, sem si pač mislil o piotu. da je danes zaslužil »lauri plus quam auri«. Pa tudi v bodoče, ako bo vozi,! sredn ešolce po 10 dinarjev, bo veljaj stari izrek: večja slava kaikor krava. Toda tega ali onega naraščajnika pa utegne von-drle pridobiti, da se poveča mikroskop® o število našiih zračnih strokovnjakov. Ali smemo upati, da naredi naša aviacija takšen skok naprej kakor Sovjerija. kjer je bilo L 1925 samo 500 letal, vsa tujoga izvora. L 1935 pa že 4000 prvovrstnih aparatov (4 do 5 krat toliko kaikor Velika Britanija!)), visi domačega izdelka. A. Debeljak Pol stoletjtTie~deluje CM.D, darujmo še za pot stoletja! Teden dni filma Ali ste že šli gledat film „Daj mi to noč"? Jan Kiepura je senzacija za vsak kino in tudi za Ljubljano je bil. Najlepši dokaz je dejstvo, da so tile doslej razprodane vse predstave v Elitnem kinu Matici in da bodo najbrž tudi še vse naslednje- Film to po vsej pravici zasluži, saj ie v vseh pogledih delo visoke kvalitete. Pevsko je najboljši, kar smo jih doslej videli. Pozna se, da imajo Američani, ki so ta film posneli, dosti boljše in natančnejše aparate za snemanje glasu kakor pa drugi narodi, in prav zaradi tega lahko občudujemo v tem filmu Kie-purov glas v vsej njegovi prirodnosti, v vseh najneznatnejših odtenkih. Za vsakega ljubitelja dobrega petja bo film »Daj nn io noč« resnična slaščica. Ker je navai pii vseh predstavah ogromen, svetujemo vsem, da si že dovolj zgodaj rezervirajo vstopnice. Film se bo predvajal samo še v torek in sredo. Tistemu, ki si ga ne bo ogledal, bo resnično lahko žal. Prikrajšal se to za užitek, kakršnega ne bo imel izlepa. Spet se bomo smejali Vlasti Burianu Elitni kino Matica nam je preskrbe] v zadnjem času lepo število res odličnih filmov. Vidi se, da skrbi njegova uprava, za izbrana dela visoke kvalitete. Sredi tedna bomo dobili spet senzacijo, najnovejši film slovitega češkega komika Vlaste Buriana »Lažni vitez«. Kdor je videl njegovega »Lažnega feld-maršala« in druge filme, ki smo jih v Ljubljani že gledali, temu pač ni treba še posebnih priporočil. Med komiki je Vlasta Burian nedvomno razred zase in srednja Evropa nima filmskega komika, ki bi se lahko z njim meril. Film je pa zanimiv še zlasti po svoji vsebini. Godi se z začaranem gradu, kjer prevladujejo strahovi in med njimi doživlja Vlasta Burian svoje komične pustolovščine. In zaljubi se seveda tudi. drugače film ne bi mogel tako potekati, kakor je treba. Toda v svoji ljubezni je segel previsoko in bridka resnica ga je vrgla nazaj v njegovo nekdanje okolje. Seveda se je to zgodilo po mnogih komičnih zapletkih. kjer se gledalci ^ nasmejejo do solz. Režija Maca Friča je izvrstna in glasba E. Fiale tudi. Sploh je »Lažni vitez« najboljši film. kar so jih letos Cehi napravili. Nedvomno bo imel obilo vnetih gledalcev. pa veliki, ker tvori vsako okoli 36 šibic, kar nam jasno priča o njih velikosti. Kakor so polži v močvirnatih vodah slabih lupin, zaradi pomanjkanja apna. tako ie tudi okostje te v močvirjih živeče ribe nepopolno poapneno. Kakor že rečeno, so te ribe silno trdne in če zmrznejo, kar se v sladkih vodah in močvirjih ob obali Severnega Ledenega morja često pripeti, iim to ne škoduje. Ker jih razpošiljajo v košarah, zmrznejo v njih in so Irde kakor led sam. Ce se pa zračna toplota dvigne se led stali, ribe pa ožive brez najmanjših posledic za svoj organizem. Turner, resen mož priča o neki pahljači ci. ki jo je zmrznjeno pogoltnil velik pes. V želodcu je pa riba ivxl vplivom loplote oživela, a pes. čuteč, da se mu v želodcu nekaj premetava, jo je živo in nepoškodovano izbljunil. Da je to mogoče, nam dokazujejo tudi poizkusi znanstvenikov na raznih organizmih ki zmrznejo in zopet ožive, žal je pa nemogoče, da bi človek dosegel umetno popolnost v oni meri, ki je lastna pri rodi. Novi grobovi Smrt je imela ob praznikih obilno želev. V šiški na Gasilski cesti 3. ie umrl v starosti tO let ugledni trgovec in posestnik g. Jernej Štele. K večnemu počitku ga bodo spremili danes ob 15. — V Uiici na Grad št. 2- je umr! v starosti 92 let g- Josip Štor, žel. delovodja v pokoju. Pogreb bo v sredo ob 15. — V cvetni mladosti je umrla na veliko noč sdč. Jana Renda. dijakinja TSŠ. Pogreb bo danes ob 17. z Ambroževega trna 3. — V šiški na Jernejev! cesti 19. je umrl g. Evgen I>ettie. steklar. Pokopali ga bodo v četrtek ob 17. — V hiralnici na V:-dovdanski cesti je umrla ga Marija Bukov nikola. vdova po brivskem moistru. Pogret bo danes ob fh>i 14. izpred ondotne mrtvašnice — Pokojnim bla« spomin, žalujočim naše iskreno sožalie! Dunaj. Naš dinar šil'ngu ni kos in to, kar vidiš tu, kupiš doma skoro kar za polo_ vično ceno. Noge so nas začele kmalu peči na dunajskem vročem tlaku in že dav. no pred odhodom našega vlaka smo se zbrali na južnem kolodvoru. Prav iz srca smo se oddahnili, ko so zaropotala kolesa in smo zdrveli proti domu Bodi pozdravljena naša dobra in kakor nevesta vsa V cvetje odeta ljuba domovina! —č. Pogajanja za mir v Afriki če mirovna pogajanja med Italijo in Abesinijo ne bedo uspela, bo Anglija zahtevala poostritev sankcij Iz akvaristove torbe Ko akvariramo na južni strani Barja vidimo počasni napredek flore z vznožij proti vrhovom hriiovja. Vodno in kopno rastlinstvo v dolini je že v polnem razvoju, plasti gruče rumenih kalužnic se nam blišče že od daleč naproti, na rebrih v višjih legali je pa še vse rjavo, od brstja dreves do na tleh ležečega listja. Okolica Ig-Studenee je zdajle prav privlačna za ljubitelja vodožit-ja. ne samo zaradi ribnikov in obilnih potočkov. ki hi le z enoolično in tiho pesmijo čez plitvine, temveč tudi zaradi vališča postrvi nahajajočega se pri mlinu g. Palmota v vasi sami. V koritih zagledamo zarod na raznih stopnjah svojega razvoja. Ikre, postrvi z manj ali več potrošenim redilnim mešičkom in 3 do 6 cm dolge postrvi. Tudi večji lipani so v korilih. Z rahlim pritiskom s prsti jim bodo odvzeli ikre. na isti način bodo za tem ikre oplodili s semenom in ko dorastejo lipani na nekaj centimetrov. jih spuste v razne vode. Pri izletih proti Igu pogledamo >mimogrede v botanični vrt,- kjer se vodno rastlinstvo že bujno razvija in kier se živahno sučejo v dveh večjih koritih nežne, majhne, za akvarije prikladne zlate ribice. Po obvestilu iz Beo vir rada se je tudi akvaristovstvo že precej razširilo in upati je da ustanove tamošnji ljubitelji svoj klub. Zanimivo je, da je prispela neka pošiljka živih ribic z letalom prav dobro iz Nemčije v Beograd za poginule ribice je pa podjetje brez oklevanja poravnalo škodo. Ali neka druga pošiljka po železnici iz Maribora v Beograd, se je ponesrečila, ker ni bila posoda z ribicami odpravljena takoj z naslednjim vlakom v Beograd, škoda ni bila povrnjena, ker je železnica dostavila pošiljko še v predpisanem roku. Razumevanje potrebe za hitro odpravo in usmiljenje do živalic s strani železniških organov bo akvariste obvarovalo nepotrebne škode Pošiljke rib je treba komisionelno odposlati in tudi komisionelno sprejeti, o škodi pa obvestiti dotično železniško direkcijo s prošnjo za polreben ukrep glede najhitrejšega prevoza takih pošiljk v bodoče. Sicer se pa lahko obrnejo zainteresirani akvaristični klubi neposredno s kolekovano prošnjo ministrsivu prometa, ki bo šlo gotovo s potrebnimi ukrepi prosilcem na roko. Daleč na severu, v zloglasni Sibiriji in sploh na severu Evrazije in v močvirjih A laske naletimo na ribo pahljačico (dallia peetoralis Rean). ki ne zraste čez 20 cm, vredna je pa zanimanja zaradi svoje vna-njosti in svoje trdnosti v mrazu. Sicer je podolgovata ribica kakor ščuka In tudi spodnje čeljusti so daljše. Hrbtna plavut je ne-' daleč repne, ki je zaokrožena, podrepna in trebušni so blizu skupaj, prsni plavuti sta ženeva, 13 aprila d. Jutri bo predsed-n:k odbora trinajstih Madariaga nadaljeval razgovore z italijanskim delegatom Aloisijem in abesinskim zastopnikom Vo'.de Mariamom, da bi zvedel za pogoje obeh sprtih strank za ustav tev sovražnosti in obnovo miru Kakor znano, se oo odbor trinajstih sestal spet v četrtek Čeprav je bil odklonjen predlog, naj bi odbor trinajstih zasedal permanentno, so vendar vsi soglasni, da je na'oga Vasconcellosa. da skliče po četrtkovi sej^ odbora trinajstih sejo odbora osemnajstih če bi bilo to ko. ristno za mir. Na dnevnem redu se torej zopet pojavlja možnost poostritve sankcij proti Italiji, predvsem z njihovo razteg-nitvijo na petrolej. Kakor izjavljajo v merodajknedli-kih« se na.n je zelenjadna prikuha izvrst. no prilegla. Našo deputacijo je jugoslovenski poslanik minister g. Nastasijevič, sprejel izredno ljubeznivo in gostoljubno ter z velikim zanimanjem poslušal naša poročila o prašk h nastop.h slavčkov. Po. veda ti smo mu. da so slavčki v Pragi prejeli pozdrav in telegram, ki ga je poslal v imenu 500 jugoslovenskih pevcev odbor iz Clevelanda v Ameriki, da smo se v Pragi dogovarjali s švcarji o povabilu slavčkov v Bern, v Francijo itd. Otroci so si ogledali do večera glavne dunajske ulice, trge in poslopja Marsikaj bi si'mi vsi rad: tu nakupili, saj so trgovinske izložbe silno mamljive, toda za nas velja danes še bol-" kakor nekdaj, da moraš pustit: trebuh zunaj, če hočeš iti na Naznanjamo žalostno vest, da nas jc naš ljubljeni brat in stric, gospod STEKLAR danes, dne 13. aprila 1936.. previden s tolažili sv. vere, za vedno zapustil Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 16. t. m ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Jernejeva cesta 19, Ljubljana VII na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 13. 4. 1935. ŽALUJOČI OSTALI. Večje hiše fcrrovske in stanovanjske. i "dobrim donosom, v Ljub ljani in periferiji. Lepe vile eno ozir. dvodružinske, komfortne, po ugodnih cenah. hipoteke za prevzeti. Pripravne hišice npokojence po nizkih Poizkusite ta nov NAČIN PŠANj cenah. Posestva po vsej dravski banovini, v različnih cenah 'n velikostih, ugodne lege. - Gozdovi Stavbene parcele v eentru Ljubljane in na periferiji proda Pristavec Franjo Ljubljana .Erjavčeva c 4a. Tel.iion ---i-.».:. —. Nasproti dramskega sto-IaliSfa. 9283-20 Denar na hranilne vloge vseh denarnih zavodov, pre skrbi takoj. Strogo solidno poslovanje. Bančno komis pisarna Rudolf Zore Ljubljana, gledališka 12. Telefon 38-10. Priložite jnamkel 110-16 Dragocenosti Vsakovrstno zlato kapnie no najvišjih -enab Cerne - juvelii Ltubliana tVoltova nlica i Končno nam je uspelo da izdamo prvi, res odličen in posebno za jugoslovenske prilike sestavljen baterijski — okfodnl veliki Super aparat tipa E 3043 Ta izvrstni sprejemnik je enak najmodernejšim aparatom s priključkom na električni tok in ima ravne take moderne naprave. Cena je nizka. Z uporabo najmodernejših cevi od 2 voltov, t. j. TKK TKF 3 TKBC 1, TKL 4 ali TKL 2 je doseženo poceni obratovanje. — Valovna dolžina: 20-60, 200-000 in 750-2000 m. Stari aparati se zamenjajo po ugodnih pogojih za ta odlični sprejemnik pri Konrath d* d. Subotica in pri njegovih preprodajalcih. Katalog pošljemo zastonj Na Veliko noč je nehalo biti zlato srce naše nadvse ljubljene JANE KENDA DIJAKINJE S. T. Š. Zapustila nas je neutolažljive v cvetu mladosti in odšla v večno pomlad. Na zadnji poti jo spremimo v torek, dne 14. t. m. ob 5. uri pop. iz hiše žalosti, Ambrožev trg št. 3, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA-BOVEC, 13. aprila 1936. KENDA IVAN in VIKTORIJA, starši; MILKO, brat in ostalo sorodstvo. -M- -k- Sveže najfinejše norveško RIBJE OLJE iz lekarne DR. G. PICCOLIJA V LJUBLJANI — se priporoča oledim m slabotnim osebam. Telefon 2059 Snha drva premog, r Y KarbopaKete jf Tj dobite pn I. POGAČNIK Bohoričeva aL §1 5 Poizkusite še danes ta enostavni način, ki nikdar ne odreče. Dobili boste prekrasno mladostno poli. kateri se bodo divile in io zavidale vse Vaše prijateljice. Namažite pazljivo vse lice in vrat s kremo Tokalon bele barve (ne mastna), potem pa se polagoma napudrajte najbolje z »mat« pudrom Tokalon. ki je specijalno napravljen v to svrho. Izprememba, ki jo boste zagledali v svojem zrcalu, bo Vas presenetila Krema Tokalon bele barve pokriva lice kakor neviden ovoj lepote in učinkuje tako. da se puder povsod enakomerno razprostre in da se ne napravijo nobene kepice. Na ta način ostane puder štirikrat dalje časa na licu. Krema Tokalon bele barve vsebuie očiščeno smetano in olivno olje in nenavadne sestavine za hranjenje in belienie kože. Te sestavine odstranjujejo zajet? alce, zožujejo razširjene znojnice ter omehčajo in obelijo tudi naitemneišo in najbolj raskavo kožo. Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je preminul v 80. letu starosti, previden s tolažili sv. vere, naš dobri soprog, oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod -.i Skladišče za Jugosl.: Jugotarmacija d. d. Zagreb, odd.: Kozmetika Umrla je moja zilata nepozabna mati gospa Marija Bukovnik VDOVA BRIVSKEGA MOJSTRA K večnemu počitku jo bomo sipre mili v torek, dne 14. aprila- ob pol 14. uri ;z mrtvašnice hiralnice na Vidovdanski cesti. LJUBLJANA, dne 13. aprila 1935 Globoko žalujoča hčerka Mira. Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nesrečno preminul v Triglavskem pogorju naš nepozabni brat, stric, nečak in svak, gospod STANKO DOLHAR PASAR. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 14. t. m ob 4. uri popoldne iz Vidovdanske ceste 9. na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 13. aprila 1936. PAVLA, por. MENCEJ; VERA, por. STANIČ; ANGELA; ŠTEFAN; JOŽE in ANICA bratje in sestre — in ostalo sorodstvo. €>f*ff@f POSESTNIK IN TRGOVEC. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 14. aprila 1936, ob 15. uri popoldne iz hiše žalosti, Gasilska cesta št. 3, na pokopališče k Sv. Križu. Sveta maša zadušnica se bo darovala ob osmini v cerkvi sv. Frančiška v šiški. Venci in cvetje se po želji pokojnika hvaležno odklanjajo. LJUBLJANA, dne 12. aprila 1936. MARIJA ŠTELE, soproga; DR. ALBIN ŠTELE, sin; HELENA, por. DR. BOGATAJ, hči. Rodbine: STELETOVA, DR. BOGATAJEVA in MURNIKOVA. rej u je Davorin ttavljea. - izdaja «a Konzorcij »Jutra« AdOll tUbniKac. — 6a Narodno uaaarno a. d. *ot ciattnrnarja iTranc JezerseiL — Za tnaeratni del je odgovoren Alojz Nova*. — VsJ t Ljubljani