Listek. Prisega v večnost. (Resnična pripovedka; pre?el Ivan Vnk.) (Konec.) Tukaj obdržim konje, da stopajo v koraku in se ozrem na Evaida. Kaj se je zgodilo? To niso bile moje sanje? Evald se je zopet vsedel in zakril obraz. »Kaj se vam je pripetilo, gO3pod Evald«, ga vpraSam. »Nič«, odgovori mi kemaj sliSno. »Nekolik^ omotice!« Č;z nekaj časa me vpraša, ne da bi si odkril obraz: »Kaj ste videli in sliSali?« »Ničc, odgovorira smebljaje, »kakor nemir konjev, ki bi nama skoro vrat in voz polomili« »Kaj je bilo konjem?« »Tega ne vemN »Ne?< odgovori zamolklo. »Hm! straSno, vendar, vendar! — dalje, dalje! — domov, domov! < govori pretrgano in komaj slišno ter se naslcni nazaj. Jaz poženem kcnie in kmalu smo pred hiSo. Evald stopi h tro z voza in ne da bi rekel »lahko noč«, odide v sobo. Kolikor sem opazil, bil je smrtno bled. Zahvalil sem Boga, da sem prišel domov z zdravo kožo. Drugo jutro je bilo moje prvo, da vpraSam po E?aldu. Ker ni nikdo ničesar 0 njem vedel in ga Se ni nikdo videl, in ker sem mislil že oditi, sem šel k njemu. N^egova žena, ki je bila razumna gospodinja, vendar vse drugega misljenia, kakor njen soprog, mi stopi prestraSena nasproti in me^vpraSa: »Moj Bcg, kaj se je včerai zgodilo?« »Ali je gospod Evald bolan?« vpraSam nestrpno. »Brez dvcmbe! Prišel je pozno domov ter se podal, ne da bi me pogledal, v svojo sobo in se zaklenil, kar ni bila njegova navada. To me je vznemirilo, da sera posluSala. SliSala sem glasove, ne da bi kaj razumela; vsekako }e moral govoriti sam s seboj, ker ni bilo nikogar pri njem. Tudi bolestne vzdihe sem sliSala, potem je bilo vse tiho. Danes trkam na vrata, kar sliSim, da je hodil sem in tja. Zato nisem upala. Znabiti odpre vam.< Kaj se je medtem z Evaldom zgodilo? Ali je oni mrlic rešil svojo prisego? Potrkam na vrata, pa nihče se ne oglasi. Ko sem ga Se brezuspeSno parkrat poklical, sem cdžel. Tako sem odlagal moj odhcd v domovino od ure do ure, da je nastal večer, ne da bi se Evald dal videli. Ker ni bilo Evalda 8e drugi dan nič na. spregled, odpremo zvečer vrata s silo. Erald je ležal oblečen, kakor je bil včeraj, smrtnobled, skoro brez življenja, na divanu. Bil je v nezavesti in čez dolgo časa je zopet odprl oči. Vendar te oči, dasi so se Cudno bliSčale, niso spcznale in videle nikogar. Pcklicani zdravnik je konstatiral umobol ter je ostal celo noč pri njem. Divje fantazije, bolestni vskliki so se mešali z nerazumljivim govorieniem E?alda. Zdravnik si ni vedel pomoči. Eer je bil Erald Se včeraj zdrav, me vpraSuje zdravnik: »Vi ste ga spremljali v M., ali niste ničesar opazili na njem, kar bi povzročilo tako čudno, naglo bokzen?« Cjti! sem se dolžnega vkljub obljubi, da bom roolčal, izpovedati kar vem, in to v prid njegovemu zdravju. ZJravnik me je pazno posluSal in potem dejal, hvalcžno mi stisnivSi roko: »Ako je le mogoča reSitev, je mogoča le s pomočjo le izpovedbe. Vendar bodo prej pretekli tedni in meseci!« Drugo jutro sem vzel slovo tudi od ubogega prijatelja in od3el. Svak mi je obljubil, da mi piše, kako se bo bolezen cbrnila. Za atiri tedne dobim pismo, da je Eralda med tem čaaom vedno napadala mrzlica in je viael med življenjem in smrtjo. Sedaj ja mrzlica odjenjala in zdravnik ima upanje, da se bo obrnilo na bolje ter je zapovedal popolen mir in da ga ne spomiDJajo na bolezen. Torej jo upanje, da ozdravi! tega sem se iz srca veselil. Čez nekaj časa mi javijo, da ozdravljenje napreduje, da pa je duževno bolan in ne more drugega govoriti, kakor: »Gorje! proč, proč!« Zato pa je zdravnik ukazal, da mora bolnik kraj spremeniti in iti kam, da se rsztrese. Evalda so torej spravili v živahno mesto G. in ga tako odtegnili mojim očem, da nisem več zvedel o njem. Medtem sem nekega dne zapazil notico v nekem časniku, katera me je razburila. Ta je poslana iz M. Pretresliiva nesreča je zadela spoštovanega tovarnarja Lekolda, izdelovalca pusek. Poskušal je močno puSko s svojimi prijatelji, katero ie mislil poslati na razstavo. Ko je poskuSal moč te krasne puške, razleti se cev in zdrobi celo desno ramo omenjenega gospoda in to na tak čuden način, da si ga ne more nikdo raztolmačiti. Razmesarjena rama se \e morala odrezati in še se dvomi, ali bo mogoče ohraniti priljubljenega gospoda pri življenju. Pretresljiv je bil nesrečneža njegov duSni mir, akoravno je trpel grozne bolecine, in ko je prižel zopet k zavesti, rekel je čudne besede: ,Ž9 prav, to je roka prisege, za katero je on prije!!' To je rekel, drugega pa ni bilo spraviti iz njega in niti njegovi sorodniki niso imeli ključa do te skrivnosti. In prej tako vesel mož, je sedai molčeč in najraje sam.« To časnik v mojih rokah in meni tujcu, v daljnem kraju, je znan kljuž do ta skrivnosti. Kake misli so mi Sle po glavi! Nekaj dni pozaeje zvem, da ie Lekold umrl. Tek časa in ker sem cdpotoval na drugo univerzo, studiranje, izpiti in druge reči, je povzročilo, da sem pozabil na noCno vožnjo, »šepelsjočo smreko« in nesrečne ljudi. * * Pretekla je dolga vrsta let, ko sem bil uradno poklican, da obiSčem blazoico v D. Predstojnik in zdravnik, s katerim sem se poznal že daljo časa, mi pripovedujeta pri kupici vina o njunih čudnih bolnikih in med Diimi tudi o nekem posestniku, ki je neozdravljiv že precei let v tem zavodu. »On je rniren«, pripoveduje zdravnik, »le včasih se strese pred neko domisljavo prikaznijo in začne nekaj govoriti, česar nikdo ce razume in če ga tedaj kaj vpraSamo, postane besen in kriči: »Prisega — da — on jo je držal! — idi proč, ti si strašen!« in pri tem omedli. Vsi poskusi, da bi kaj več zvedeli, so zastonj.* Brez sape sem poslušal. »Ia ime?« vpraSam hitro. »Evald!« »Evald! torejres!« vskliknem presenečen. »Kaj, ti ga poznaš?« »Prej sem ga poznal. Ali ga lahko vidim in ž njim govorim?« »Seveda, ako želiS. Sedaj ie na vrtu. Vendar on ne govori z nikomur, niti z menoj ne.« Napolimo se na vrt, v drevoredu nam pride nasproli popolnoma siv starček, katerega bi ne poznal, ako bi mi zdravnik ne rekel, da je to isti. Kar streslo me je, ko zagledam to postavo z belimi lasmi in poveSeno glavo. »Gospod E?ald, vaa znanec je tu!« reče zdravnik. Evald ga gleda s široko odprtimi očmi, ne da bi se ozrl na me. Do solz ginjen primem njegovo roko in rečem: »Moj ljubi Evald, ali me ne poznate več?« Sedaj se strese celo telo, rude«5ica mu polije celo obličje, pcgleda me z žgofiim pogledom, potegoe z roko čez čelo, vzdihne globoko in se divje nasmeje. Potem reče žalostno in ob enem grozno: >Prisega! —prisega! — proč, proč! domov!« in s silno močjo me vrže na stran in cdbeži po vrtu. Lasje so mi vstali vsled groze, ko sem se ozrl za divje bežečim. »Kako? meni se zdi, da me je spoznal«, rečem zdravniku. »Ne veruiem, morebili kak teinen spomin.< »Kaj, ko bi več ž njim govoril?« »Ne prenese, ampak bo postal besen.« »Ali je revež neozdravljiv?« Zdravnik, ki je vse natanko opszoval, mi reče zainišljeno: »Moj dragi prijaielj, mislim, da se ne motim, če rečem, da ti veš kaj več o vzroku njegove blaznosti. Znabiti je tedaj upanje ozdraviti ga, če mi ti vse odkrito poveš.« >Hočem, ako bo to rešilo ubogega, pojdi!« Odidem v sobo nazaj in jaz mu povem natanko vso zgodbo. Zdravnik me je z veliko pazJjivostjo posluSal in ko sem končal, je stresel z glavo: »Ce je le mogoče ozdravljenje, se doseže le na podlagi tega pripovedovanje. Vendar imam zelo malo upanja. Skusiti pa hočem.« Zapustil sem zavod in poprosil, da mi poročajo o bolniku. Za nekaj tednov dobim od zdravnika pismo, v katerem mi naznanja poskuae, ki pa niso nič pomagali in da je Evald vsled tega umrl. »PrivoSSimo mu«, se je glasil konec pisma, »mir in prost vpcgled v skrivnosti onega sveta, katerega zastor je hotel na tako predrzen način odstraniti. Veselimo se tega življenja, dokler imamo čas in nikdar se naj ce predrznemo pogledati tja, kar je večni, modri Bog zakril nasira očem.« Nisem se mogel vzdržali solz in Sepetal sem: »Naj ti odpusti dobrotni Bog, da si dvomil nad tom, kar je bilo prikrito tvojim zemeljskim očem!