Janez Rožencvet
Kupčija
\ ragov sin se je prvi pot odprav-ljal na svet in oče ga je učil: »Ko bo.š duše lovil, lovi jih po pameti in obljubi vsaki v življenju le toliko, kolikor je vredna. Slabe kupuj po-ccni. za boljše plačuj kaj več. Če naletiš kdaj na posebno vredno du-šo. pa lahko obljubiš vsako ceno. saj ve.š, da sem bogat. Samo pazi, da ti preveč duš ne uide!«
>iladi vrag je hodil po svetu ter po očetovih naukih kupoval duše. Slabe je kupoval poceni, boljše pa kakor je prilika nanesla. Kar jih je premotil, jih je poslal očetu v pekel. Kadar inu je katera ušla, je pa grdo zaklel, tako grdo, da bi se pero raz-krečilo, če bi hotel človek tisto klet-vico zapisati.
In tako je prišel vrag k poštene-mu človeku, ki pa ni bil siromak. Pošteniak je bil že premožen. a se je vendar pošteno trudil. Ha bi še bolj obogatel. Vrag si je mislil: "le-gale bom prav lahko premotil, če mii povem, kako bo preje pri.šel do bogastva. In dcjal mu je:
»Ljubi moj, pehaš se, ali ker ne-spametno ravnaš, nimaš uspeha. Po-štenim potom ne boš obogatel, vzgleduj se raje po drugih, ki slepa-rijo in kradejo, pa se jim zato tudi dobro ^odi!«
Poštcnjak je odvrnil:
»Ne maram! Poštenim potom ho-tem obogateti, čeprav pojde morda bolj počasi.«
»Poštenim potom sploh ne gre!«
»Gre, samo pameti je treba.«
»f:e misliš. da gre pa stavi z me~ noj!« — predlaga vrag.
Poštenjak odvrne, da sprejme stavo kadar lioče in kolikokrat ho-če, nakar sta sedla skupaj v avto-mobil in se odpeljala po svetu iskat prilike za stavo.
Pripeljeta se do velike tovarne avtomobilov in vrag reče:
»Poglej to tovarno! Njen lastnik je pravi ptič. Slabe avtomobile iz-deluje, a vendar mu gre dobro, ker razume posel. Sam se vozi šest me-seeev v ]etu okrog in kjerkoli vidi, da se je nevednemu avtomobilistu ustavilo vozilo, kupljeno v drugi to-varni, mu priskoči na pomoč. Pa mu vozila v resnici ne popravi, marveC rau ga Sc pokvari, da mu potem laglje svoj izdelek na vrat obesi. S tem zasluži. Zdaj pa povej, če bi mogel ti delati ravno nasprotno in tudi toliko zaslužiti?«
»Prav lahko,« odvrne poštenjak.
»Dobro. pa staviva in poskusiva! Naj stane tovarna, kar hoče, na me-stu jo kupim in ti jo izročim. Če se potem v dveh letih poštenim potoni izkažeš, ti tovarna ostane, če ne, rai z njo vred zapadeš tudi ti.«
Poštcnjak je stavo sprejel in do-bil v roke tovarno. Precej prvi dan je razglasil delavcem, mojstrom in inženirjem, da bi čez pol leta rad začel izdelovati boljše avtomobile. kakor jih tovarna zdaj izdeluje, in bo zato slehernemu primerno pla-čal vsak dober svct, ki se bo čez le-to in dan obnesel. Nato se je od-peljal po svetu, kjer je povsod pri-skočil na pomoč avtomobilistom. če jih je našel v zadregi. Pa jim ni kvam ril vozov, ampak je pošteno popr« vil vsc, kar je mogel, ter pri te™ spoznal vse vrline in slabosti avt(9 mobilov \z drugih tovarn.             ¦
Tako je po šestih mesecih, pofl prt z lastnimi izkušnjanu in dobrfl mi svcti svojih ljudi začel izdelova™ ti avtomobile,  ki so  prekosili vse druge. Njegovi vozovi so kmalu za-sloveli in tovarna je imela promet in  dobiček. kakor pod starim go-spodarjem nikoli. Sam vrag je mo-ral to priznati, ko se je čez dve leti vrnil, pregledal knjige in s kislim obrazom dejal: »Posrečilo se ti je.«
Na tihem je vrag seveda grdo za-klel, tako grdo, da bi papir zardel, če bi hotel kdo vragovo ncmarno kletvico nanj zapisati, a potem je poštenjaka brž povabil na drugo stavo.
141
Spet sta sedla v vragov avtomo-bil in se odpeljala po svetu prilike iskat.
Pripdjeta se do razkošnega pla-ninskega hotela. Tam so bili zbrani bogataši vsega sveta, da so v pla-ninski samoti popivali, preoblagali svoje želodce z najbojšimi jedili ter ponoči s hruščem veseljačili, kakor so bili v mestu vajeni. In vrag reče poštenjaku:
»Poglej te ljudi! Vsi bi bili po trebni treznosti, zmernosti in pošte-nega dela in spanja, a lastnik hote-la bogato zasluži, keT jim streže ta-ko, da jim je v pogubo. Ali bi sc upal ti ravnati ravno narobe in tudi toliko zaslužiti?«
»Upal bi se,« je dejal poštenjak in sprejel stavo za eno leto, vrag je pa odkupil hotel in mu ga izročil.
Poštenjak je še tisti večer prire-dil zbranim gostom veliko pojedino. Predstavil se jim je kot novi Uistnik hotela ter jim razodel, da je prev-zel hotel s posebnira namenom. Zrak in lega se mu zdita kakor na-lašč za zdravilišče. Osem dni bo pu-stil še hotel kakor doslej, potem bo pa vse preuredil in sprejemal samo bogatine z bolnimi živci in želodci, ki jih hodo zdravniki na čisto nov način zdravili. Vsako zdravljenje bo trajalo šest tednov, ampak bo tudi zaleglo. Le cene bo moral na žalost še bolj povišati, in zaradi ve-likih stroškov preureditve in oskr-be bo moral vsak gost za vseh šest tednov naprej plačati.
Nato se je polovica gostov odlo-čila za bivanje v zdravilišču, polo-vica jih je pa čez osem dni odšla. Namesto njih so prišli drugi, in še več jih je bilo, zakaj poštenjak jc stvar medtem razglasil po vseh čas-nikih. Novo zdravilišče je bilo do zadnjega kotička polno, poštenja-kova blagajna pa nabasana. Zdrav-niki so zdravili bogatine s trdim delom, črnim kruhom, zgodnjim spancem in zgodnjim vstancem ter jih pridno merili, tehtali, pretrka-vali, presluševali in popisovali. zra-
ven pa kazali od sile učene in osor-ne obraze. Zdravljenje se je ime-nitno obneslo in po šestih tednih je imel sleherni bolnik utrjene živce. zdrav tek in trden spanec. Nikomuv ni bilo žal denarja, ki ga je zdrav-ljenje veljalo. Skoro vsak ozdrav-ljenec je prostovoljno napisal še imenitno zahvalo, ki je privabila spet nove goste.
Tako je šlo leto in dan, in pošte-njak je moral hotel 5e razširiti. Bol-niki zdravilišča so pa v tem letu da-leč naokrog popravili vse ccste in pota, napravili drva devetim vasem, kopali korenine in kamenje, pozimi kidali sneg in poleti urejevali hudo-urnike. Vrag, ki se je oglasil, je mo-ral priznati, da je poštenjak vsem ljudem dobro storil, zraven pa tak dobiček napravil, da je kar vid je-malo. S kislim obrazom je rekel: »Tudi to se ti je posrečilo.«
Na tihem je seveda spet grdo za-kle!, tako grdo, da bi se papir vnel, če bi človek hotel njegovo klctvico zapisati. Vendar pa ni odnehal in je povabil poštenjaka na tretjo sta-vo.
To pot sta se dolgo okrog vozila, zakaj vrag je prežal na posebno priliko, ki bi ji poštenjak ne bi! kos.
Pripeljala sta se v deželo, kjer je bil kralj dober človek, kraljev mi-nistcr, pisar in vratar pa sami nič-vredneži. Kdor si je hotel od kralja kaj izprositi, jih je moral drago podkupiti, drugače ni ptišel do nje-ga. Dostikrat jim je moral toliko odšteti, da mu ni od kraljeve milo-sti skoro nič ostalo.
V tej deželi naletita na človeka, ki je bil od jeze ves iz sebe. Vpra-šata ga, čemu se jezi. in človek jima pove zgodbo. Pri kralju si je bil ne-kaj izprosil, a je moral kraljevemu vratarju, pisarju in ministru toliko plačati. da je bil še na škodi.
»In zdaj,« je dejal. »sem take vo-lje, da bi prav rad drzal deset batin, če bi smel potem z lastno roko vra-tarju, pisarju in ministru po deset prav gorkih primazati.«
142
\ i-čiii malo pomisli, potem pu viv.-.-.ša poštenjaka: »Ali se upaš te-rnuk človeku v enem mesecu ustre-Ci iii pri tej stvari še dobiček na-praviti?«
»l pam se,« odvrne poštenjak.
in v tretje stavita vrag in pošte-,njak za dušo in premoženje. Nato |je odšel vraij po svojih opravkih.
da bo štirideset odstotkov kupnine vzel.
Kralju je bil lepi avtomobil, ki ga je videl skozi okno, všeč, in od mi-nistra je že slišal, da je poštenja-kova znamka dobra. Zato se je kaj hitro odločil za nakup ter vprašal poštenjaka, koliko stane voz. Po-štenjak odgovori:
_ oštenjak se je pa udomačil pri jez nem človeku in precej brzojavil svoji tovarni, naj mu pošlje najlep-ši voz. Ko je voz prišel, se je pošte-njak z njim odpravil pred kraljev grad ter obljubil vratarju štirideset odstotkov kupnine, če ga pusti v grad, da proda kralju avtomobil. In vratar mu jc odprl.
K.omaj je pa prišel po stopnicah v prvo dvorano, ga je ustavil kra-ljev pisar. Tudi tcrau je poštenjak obljubil štirideset odstotkov kupni-ne za avtomobil, da ga je pustil na-prej.
Potem je šel lahko skozi nekaj sob, dokler ga ni ustavil minister. Tudi ministru je moral obljubiti za nai*rado štirideset od sto, nakar je šcle smel stopiti pred kralja.
Ker so pa vratar, pisar in minister od poštenjaka zahtevali pisano po-trdilo, da jim bo štirideset od sto izplačal, je tudi on od vsakega za-hteval in dobil podpisano potrdilo.
»Veličanstvo, za ta voz zahtevam izjemno ceno. Kupnina je sto palic, odmerjenih vpričo ljudstva na trgu pred gradom.«
Kralj se je nenavadni kupnini za čudil. ali ko mu je poštenjak pova dal, da bi deset palic rad neki zna nec, in da jih je po štiridesei od st< obljubil vratarju, pisarju in mini stru, je zadevo razumel in na mo mu je bila v.šeč. Precej je velel raz glasiti, da je kupil avtomobil in ds bo po prodajalčevi želji kupnina od šteta na trgu pred ^radom. nakar si je zbralo Ijudi nič koliko.
Vprieo vratarja, pisarja in mini stra je kralj sam ljudstvu povedal da je kupil avtomobil za sto palic; katere bodo razdelili in odšteli po želji prodajalca, ki bo že sam skr-bel za doplačilo tega, kar je več ob-ljubil kakor si je izgovoril. Pošte-njak je pa vratarju. pisarju in mini-stru pomolil potrdila pod nos in vse tajenje ni nič pomagalo. Natanko
143
tako se je zgodilo, kakor je prera-čunil.
Najprej so biriči odšteli deset pa-lic človeku, ki se je bil jezil. Ko so se jim pri teh roke dobro razmajale. so odmerili po trideset gorkih vra-tarju. pisarju in ministru. S tem je bila kraljeva kupnina za avtomobil izplačana. Ker je manjkalo pa vra-tarju, pisarju m ministru še vsake-mu po deset palic do izgovorjene nagrade, jira je te v poštenjakovem imenu doplačal prejemnik prvih de-setih palic, ki je priliko pošteno iz-koristil. Tako mastne in vroče jim je priložil, da so kar cvrčale.
Vrag ie stal med Ijudmi, ki so vse to gledali in vriskali od veselja. da so trije ptiči mišli svojega moj-stra. Od začetka se je kislo dTŽal, ali potem si je dejal: »Tistemu člo-veku je res ustregel, toda sam od te-i>a nima dobička, saj je še avtomo-bil zastonj dal!«
Ze se je veselil, da bo poštenjako-va duša vendar nje^ova, ker je sta-vo dobil, toda kmalu je videl, kako se ljudje zgrinjajo okros poštenja-
ka in naročajo pri njem avtomobiH Zdaj pa ni rekel nobene besede v(i Prebledel je in samo na tihem nel nansko grdo zaklel. tako grdo. da T hišo na mah plamen objel. če bi iii vek le v mislih njegovo kletvico pa novil. V jezi je pograbil vratarja, Pl saTja in ministTa ter hkrati t&\L strašno udaril z nogo ob tla, da : je pri priči udrl do pekla. Tam j, zalučal svoje tri nemarne du5e , ogenj, nakar se je v ihti sesedel.
»Ljubi moj sin, kaj se ti je pripj tilo. da si ves v solzah?« — g vprašal stari vrag.
»Spoznal sem, da poštenemu čli veku sam vrag ne more do živejža je zajecljal mladi.'
Tedaj ga je pa peklenski oče ne; no objel, počehljal med rogmi tnu tolažilno dejal: »Nič ne joka sinko moj, zakaj vedi, da midva si mo tistim poštenjakom ne pride\ do živega, ki imajo kaj soli v gla^i a takšnih je na svetu strašno malo
In na žalost je stari vrag resni< povedal.