Poštnina platana v gotovini.
Izhaja
mesetno dvakrat.
Uredništvo in uprav.
nIStvo Je v Salendrovf ulici St.6.
Posamezna Številka velja 1-50 Din.
Oglase se raiuna po posebnem ceniku.
Tiska tiskarna Hakso Hrovatin v Ljubljani.
Odgovorni uredniki Ivan Frelih
Glasilo Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenite v Ljubljani.
Štev. 2.
Ljubljana, 15. «ebruarja 1929.
Leto IX
Kako je Izpolniti davčne prijave za pridobninoT
Davčne uprave v Sloveniji so pretekle <lni pozvale vse davčne zavezance, da naj do konca meseca februarja t. 1. vlože davčne prijave za pridobnino za tekoče davčno leto.
Pozivi so sicer zelo izčrpni, vendar naravno ne obravnavajo vseh bistveno važnih vprašanj. Zato priobčujemo tu natanč-neja pojasnila, kdo mora vložiti davčno prijavo, kako se naj ta sestavi in kje naj se vloži.
Kdo je zave/jp pridobnini?
Po členu 42. zakona o neposredni li davkih z dne 8. februarja 1928, Uradni list z dno 15. »ušca 1928., št. 75-26, je zavezano pridobnini: a) vsako pridobitno poslovanje, ki se opravlja obrtoma in I)) vsak samostalni poklic in sicer pod pogojem, da se pridobitno poslovanje in samostalni poklic opravljata na ozemlju naše kraljevine zaradi dobička.
Že ia priori so po pravkar navedenem členu izvzeti od plačevanja pridobnine, če tudi imajo sicer vse zgoraj navedene ob-dačevalne pogoje:
a)	podjetja, ki so zavezana k javnemu polaganju računov, ker so taka podjetja podvržena družabnemu davku in
h) poslovanje v kmetijstvu in gozdarstvu, ker je to poslovanje zavezano zemlja-rini. Vendar je pa tudi poslovanje v kmetijstvu in gozdarstvu v izjemnih primerili vzlic temu podvrženo pridobnini; toda o tem pozneje!
Člen 42. leg. cit. našteva kot pridobnini zavezana zlasti sledeča podjetja, obrti in samostalne poklice in sicer deljeno po skupinah, ki s« davčno pravno zelo važne.
Prva skupina:
1.	Trgovinska, industrijska, rudniška in podobna podjetja in istotaki obrati.
2.	Obrtna podjetja (obrti), ki prodajajo najsi le deloma nabavljeno izdelano blago.
3.	Bančni, eskontni in drugf?kreditni obrati, zastavljalnice in njim podobni obrati.
4.	Lekarne, sanatoriji in vobče vsa podjetja v stroki narodnega zdravja. v.
5.	Hoteli, penzionati, kavarne, gostilne, kinematografi, vaieteji, bari in podobna zabavna podjetja.
6.	Vozniška, spediterska, brodarska, železniška, tramvajska in ostala prometna in prevozna podjetja (kamor se štejejo tudi poštna podjetja glede prevoza potnikov in blaga).
7.	Zakupi pri zakupnikih kamor se štejejo tudi zakupi z delno udeležbo pri dohodku v kakršnikoli obliki, razen zakupnikov zemljišč.
8.	Lov vobče in ribja lov v svobodnih javnih vodali in morju, v vodah, vzetih v zakup, kakor tudi v ostalih vodah, ki so oproščene plačevanja davka na dohodek od
zemljišč.
9.	agenture, komisijski obmti in vse vrste posredovalnic.
10.	Kupovanje in preprodajanje nepremičnin.
11.	Pitanje živine in svinj in gojenje rib, rakov in podobnega za prodajo, če prestopa meje poslovanja iz člena 45. tega zakona.
12.	Trajna izredna eksploatacija zemljišč (kamenolomi, apnenice, kopanje peska, kuhanje lesnega oglja in poriobno) ob pogojih v členu 45., točki 2.).
13.	Vsakovrstni posli inozemskih delniških in podobnih družb, zadrug itd., ki niso zavezani davku na dobiček po odredbah členov 74. do 88. davčne reforme.
14.	Vsakovrstna druga podjetja, obrati in poslovalnice za dosezanje dobička, ki ne spadajo v prihodnji dve skupini.
Druga skupina.
L Poklici oseb, ki so samostalno drugim na službo za odškodnino, z izključno ali pretežno uporabo lastne duševne moči, in sicer:
a)	odvetniki, pravni zastopniki, javni beležniki (notarji), zdravniki, arhitekti, inženjerji merilci, geodeti, občinski beležniki po dohodkih izven službenega razmerja, veterinarji, carinski posredniki, potujoči agenti, trgovski potniki in zakotni pisarji;
b)	književniki, privatni učitelji, novinarji, umetniki, izvedenci, babice, glasbeniki, godbeniki in ostali.
2.	Obrtna podjetji (obrti), ki niso obsežena v prvi skupini, in sicer:
a)	ki delajo s stroji na pogon ali delajo z več nego štirimi kvalificiranimi pomočniki;
b)	vsi ostali obrtni obrati in podjetniki po akordu.
3.	Obrati,, ki se ne vodijo v stalnem lokalu, nego s hojo od hiše do hiše in od kraja do kraja.
4.	Zakupi pri zakupnikih zeml jišč v kakršnikoli obliki, če zakupljena zemljišča ne obdelujejo sami.
Tretja skupina.
Poklici oseb, ki so samostalno drugim na službo za odškodnino, z izključno ali pretežno uporabo lastne telesne moči.
Že kar tu n^vjljamo, da znaša pridob-nina za zavezance druge skupine pod točko
3.	daven. zak. na leto 60 dinarjev in za vsakega pomočnika po 30 dinarjev. Potujoči agenti in trgovinski agenti (semkaj pa ne spadajo tudi zavarovalni agenti!) plačujejo na leto 1000 Din pridobnine.
Za pravkar navedene vrste poslov veljajo specialne določbe; zato jih sledeča pojasnila in navodila uprav nič ne zadevajo.
Nadalje omenjamo, da ima pridobnina več davčnih stopenj, čim večja je v splošnem davčna moč posameznih obratov in samostalnih poklicev, tem višja je tudi njihova davčna stopnja (osnovne) pridobnine. Tako plačujejo kol (osnovno) pridobnino davčni zavezanci:
a)	prve skupine 10%,
b)	druge skupine pod točkama 1. a) in
2.	a) 8%,	- j
c)	druge skupine pod točkami 1. b),
2.	b) in 4. 6%,
č) tretje skupine 4% od 100 dinarjev čistega dobička. K temu pride še dopolnilni davek od 2%—12% po določeni lestvici in stopnjah.
Iz tega pojasnila izhaja povsem jasno, da je od pravilne in točne označbe davku zavezanega obrata ali samostalnega poklica v veliki meri odvisnia tudi višina pridobnine. Zato izpolnite rubriko »vrsta obrata (poklica) z vso skrbnostjo in se poslužujte po možnosti označb, ki jih obsegajo zgoraj navedene skupine.
Pridobnine se oprošča:
1.	Poslovaje, ki se vrši v okviru svojega gospodinjstva, zgolj v lastne namene, n. pr. delam v lastno zabavo aparate, kipe, slike itd., a jih ne prodajam.
2.	Hišni obrt pri onih, ki ga opravljajo samo s svojimi domačini, ter ne najemajo posebnih delovnih moči, če delajo po naročilu in za račun drugega; prtav tako tudi postransko gospodarstvo malih kmetovalcev, ki se opravlja zdaj pa zdaj in nima značaja stalnega obrte;
2. Podjetja s posebnimi zakonskimi ugodnostmi.
4.	Obrati vojnih invalidov, nesposobnih za vsak zaslužek, in drugih oseb, ki bi drugače obremenjale državo ali samoupravne edinice, če ni povprečni dnevni dohodek po ocenitvi davčnega odbora večji od običajne dnevne mezde v dotičnem kraju.
5.	Poklici književnikov, umetnikov in novinarjev, če se izvršujejo kot postranski poklici in z zaslužkom, ki ne zadošča za njih vzdrževan je; poklici z duševnim in telesnim delom oseb izpod 16 let vobče in dijakov glede dohodka od poučevanja, kmetijski sezonski delavci, pa tudi telesni delavci nad 65 let starosti.
6.	Zakupi pri zakupnikih zemljišč v ka-ki sni koli obliki, če obdelujejo zakupljeno zemljišče sami.
7.	Zavezanci tretje skupine člena 42., ki ne delajo v stalnem lokalu, kakor dninarji, žagarji, nosači itd.
(NB. Davčne prijave morajo vložiti tudi pravkar pod točkami 2. do 7. navedene osebe, ker se jim davčna prostost priznat šele naknadno.)
Glede poslovanja v kmetijstvu in gozdarstvu. smo že zgoraj omenjali, da tu v splošnem ne pride do obdačbe s pridobnino, ker je kmetijstvo in gozdarstvo zavezano že zemljarini. Če se pa vrši kmetijstvo in gozd rastvo preko običajne in naravne mere, jo pa tudi tako poslovanje zavezano pridobnini.
Člen 45. se glasi: Tega davka (t. j. pridobnine) ne plačujejo: vse grane kmetijstva in gozdarstva, ki so zakonito zavezani davku na dohodek od dotičnega zemljišča. Vendar pa je umetno in trgovsko vrtnarstvo, ki se opravlja obrtoma, vedno zavezano temu davku.
Za kmetijstvo in gozdarstvo se smatrajo tudi:
1.	Poljska in gozdna postranska go-
spodarstva, s katerimi se redoma predelujejo lastni prvotni pridelki (n. pr. konser-viranje sadja, pridelovanje vina, izdelovanje lanu, konoplje, volne, ličja, kolcev itd.), kolikor ni to predelovanje izrazito industrijskega značajai. Potemtakem ne spadajo semkaj:	pivovarne, tvornice za sladkor,
kmetijske tvornice za špirit in podobno. Prav tako ne spadajo semkaj: čebelarstvo, živinoreja, pitanje živine in svinj, prevozništvo in vobče vse vrste postranskih gran kmetijstvo, če se opravljajo redno in pretežno kot samostalno obrtno podjetje.
2.	Ukoriščanje lastne zemlje, uporabljane za drugo gospodarstvo izven kmeto-valstva, če ni čisti dohodek takega ukori-ščanja večji nego dvakratni katastrski čisti dohodek in če se pridelki ne predelujejo in ne prodajajo v predelani obliki.
3.	Prodajanje lastnih živalskih ali gozdnih proizvodov, če se prodajajo ti proizvodi obrtoma na drobno v stalno otvor-jeni prodajalnici v drugem kraju, ne pa tam, kjer je sedež poljskega in gozdnega gospodarstva), je zavezano davku v tej obliki. Za sedež poljskega in gozdnega gospodarstva se smatra kraj, kjer leži del posestva, pa tudi stanovališča davčnega zavezano», kolikor neposredno iz njega obdeluje dotičino posestvo.
Koliko davčnih prijav je vložiti?
Davčno prijavo je vložiti posebej za vsaki objekt (obrat), a istotako tudi za vsako vrsto posllai; n. pr. ako ima trgovec centralo in filijalko, vloži eno davčno prijavo za centralo in eno za filijalko. Ako trgovec z mešanim blagom toči v istem obratu tudi pijače, vloži posebno prijavo za trgovino z mešanim blagom in posebno prijavo za točenje pijač. Ako krojač zajedno prodaja izgotovljeno obleko, tedaj vloži eno prijavo za krojaško obrt in drugo prijavo za trgovino z zgotovljenim} oblekami. Rudniška podjetja, ki so Zavezane pridobnini, vlagajo prijavo za vsak rudnik in posebej za vsak samostalni pomožni rov. Pri gozdnih podjetjili je smatrati posebej vsako sečnjo v okolišu druge občine. Založišča takih podjetij v drugih občinah se smatrajo prav tako za poseben davčni predmet. Prav tako se smatrajo za poseben davčni predmet nabiralne postaje trgovcev s kmetijskimi in živalskimi produkti v okolišu druge občine, če upravitelji teh postaj disponirajo z blagom, t. j! ga kupujejo in prodajajo.
Če izvršuje n. pr. zdravnik v delu leta svojo prakso v stalnem stanovališču, med kopališko sezono na, v zdravilišču, se ob-dači posebej v vsakem teh krajev.
Ločeno prijavljanje davčnih osnov za vsako na zunaj obeleženo panogo podjetja ali. obrata istega davčnega zavezanca je važno tudi zaradi eventualnega odpisa p dobnine, ako se obrat med letom opusti.
Na vprašanje, za katere objekte ali vrste obratov je vlagati posebne davčne prijave, bo dala važna pojasnila zgoraj po skupina izvršena razvrstitev obratov, podjetij in samostalnih poklicev. Zato preštudirajte podrobneje posamezne skupine obratov in poklicev, predno vlagate davčne prijave.
Končno obravnavamo tu še primer, da se kak poklic izvršuje istočasno samostalno in nesamostalno (t. j. v službenem razmerju). Dohodek od samostalnoga poklica spada pod pridobnino in dohodek od ne-samostalnega poklica pa pod uslužbenski davek.
Za katero davčno leto je meseca februarja vložiti pridobninsko prijavo. Meseca februarja vlagamo davčno prijavo za pridobnino za davčno leto 1929. in sicer na podlagi razmer (brutto dobička, režije,
netto dobička, število nameščencev itd.) koledarskega leta 1928.
Katere rubrike davčne prijave izpolni stranka? Davčni zavezanec izpolni le rubrike, ki se nahajajo na prvi strani tiskovine in sicer:
a)	občine (kjer se obrat vrši);
b)	davčno leto (letos se tu navede leto 1929.);
c)	ime in priimek (obrata, podjetja odnosno samostojnega poklica; navesti je tu firmo!);
č) imena družabnikov (članov podjetja);
d)	vrsta obrata (poklica-; tu se navede vrste obrata, podjetji» ali samostalnoga poklica, kakor smo jih zgoraj našteli v treh raznih skupinah;
e)	ako se izvršuje več raznih poslov (poklicev) pod enim obratom, kateri so ti posli in kateri je glavni; (glej pojasnila, ki smo jih dlaili pod točko d) zgoraj);
f)	kraj, ulica in hiš. številka obratova-lišča;
g)	vloženi kapital; tu se navede lastni in event. tuji, trajno v podjetje vloženi (investirani) kapital;
h)	število nameščencev (pomočnikov);
i)	pričetek poslovanja (davčno pravno je važno, ali se podjetje izvršuje že izza dobe pred 1. I. 1928 ali šele po tem dnevu; v slednjem primeru naj se navede točno dan, mesec in leto začetka obratovanja, sicer pa zadošča opomba;, da se podjetje vrši že izza dobe pred 1. I. 1928);
j)	ima li in v kateri občini istega davčnega oblastva kak drug obrat (agencijo, filijalo itd.); event. naj se podrobneje navede tla obrat;
k)	brutto dohodek, dosežen v 1. 1928.
Pod brutto dohodkom je razumeti
brutto dobiček, katerega izkazuje dvostav-no knjigovodstvo v računu zgube in dobička, torej razliko med prejemki in izdatki za blago, vpoštevaje razlike na stanju zalog blagovnih terjatev in dolgov začetom in koncem leta 1928. Na pravkar na-vedni način pa morejo določati brutto dohodek le oni obrati, ki točno vodijo poslovne knjige.
Za ostala podjetja bo pač treba ugotoviti brutto dohodek — kakor dosedaj — potem premerjevanja prejemkov za prodano blago in izdatkov za kupljeno blago, pri čemer se domneva, da je bilo začetno in končno stanje zalog, blagovnih terjatev in dolgov prilično enako.
Za manjše obrate, ki ne vodijo točne evidence o prejemkih in izdatkih, se brutto dohodek določi lahko tudi v procentih od prometa, n. pr. pri trgovcu 10%, pri obrtnikih 20 do 30% od prometa.
l)	režijski stroški v letu 1928;
m)	razlika med brutto-dohodkom in režijo da čisli dohodek, ki tvori osnovo za odmero pridobnino;
n)	v sledečih rubrikah se .naštevajo posamezni dopustni režijski stroški. Po členu 54, se od brutto dohodka smejo odbijati sledeči stroški, potrebni, da se doseže, vzdrži in zavlairuje kosmati dohodek, kakor:
1.	Najemnina, ki se plačuje v tuji hiši za poslovne prostore, lokale, delavnice, ako pa je obrat v lastni hiši, kolikor se je ocenila vrednost teh prostorov v napovedi za zgradiarino. Ta dva zneska se morata vedno ujemati, drugače se lahko zapade oškodovanju ali celo kazni, če bi lastnik hiše drugače napovedal, kakor pa najemnik lokala.
2.	Vse plače in dnevne mezde pomočnikov, pomožnega osobja in služabništva. Prišteti je temu tudi brezplačno hrano in stanovanje in sicer se računi za pomočnike letno 4200.— Din, za vajence 1500 — Din letno.
3.	Obresti dolgov, ki obremenjujejo posel ali obrat in sicer jih je iskati posamezno in poimenom.
4.	Odpisi za amortizacijo inventara, za stroje itd. (10%).
5.	Faktično plačani državni in samoupravni direktni davki, kakor poslovni davek in ker se pridobnina ne odbija, torej ni drugega davka, ki bi bil odbiten. Pri gostilnah točilno takso, državno oblastno in občinsko trošarino, pavšal Za gostilniške listke, veselični davek.
6.	Bolniško zavarovanje za uslužbence in ostali personal, nadalje uslužbenski davek, če ga gospodar sam plačuje.
7.	Zavarovanje zoper požar, ulom, jamstvo itd.
8.	Carine in vse takse, ki so v zvezi s trgovino ali obratom.
9.	Prispevki za pokojninske fonde nameščencev.
10.	Stroški za razsvetljavo prostorov, za električni pogon motorjev, kurjavo prostorov.
10. Odbiti bi bilo tudi stroške za be-lenje ali slikanje prostorov.
Od kosmatega dohodka se ne smejo odbiti, najsi so kot faktični izdatki verodostojno dokazani:
1.	Zneski, uporabljeni zla povečavo podjetja ali obrata, za povečavo osnovne glavnice ali za poravnavo dolgov.
2.	Neposrednji davek v tej obliki.
3.	Namestek delovne moči rodbinskih članov v podjetju ali obratu, če žive ti člani skupaj z davčnim zavezancem.
4.	Darila in nepogodbene nagrade nameščencem ali drugim in vsakovrstni drugi podobni neobvezni izdatki.
5.	Stroški za gospodinjstvo davčnega zavezanca v karšnikoli obliki.
6.	Obresti od celokupne lastne ali tuje vložene glavnice, v kakršnikoli obliki.
7.	Vnos (dotacija) v rezervne fonde (zaklade), razen vsote, za katero se daje pravica odpisa po točki 5. člena 54.
8.	Izgube iz minulih poslovnih let.
9.	Povračilo podpore (subvencije).
Celokupna svota podrobne specifikaciji režije naj se sklada z zneskom, ko se navaja v predvideni rubriki dlaivčne priija-ve kot »režijski stroški v letu 1928«.
Nato se prijava datira in podpiše.
Kdo naj vloži prijavo?
Prijavo izpolni in vloži:
1.	Lastnik obrata ali podjetja odnosno osebfen, na katere račun se obrat vodi.
2.	V primeru zakupa — zakupnik.
3.	Ako je v posesti obrata yeč oseb, tedaj vsi skupaj.
4.	Za mladoletne njihovi roditelji odnosno varuhi.
5.	Za mase, njihovi zastopniki.
Prijavo lahko vloži tudi druga oseba,
če ne izkaže s specialnim ali generalnim oblastilom davčnega zavezanca.
Kje se vlagajo davčne prijave za pridobnino? Te prijave se vlagajo pri oni davčni upravi v koje območju se .vrši davku zavezani obrat ali poklic. Vlože se pa tudi lahko pri občini. V vsakem primem naj se zahteva potrdilo prejema davčne prijave, katere so posledice, ako ne vložimo prijave? Kdor ne vloži prijave v mesecu februarju t. L, plača kot kazen 3%, če pa ne vložij pri jave v osmih dneh niti na pismeni poziv, 10% osnovnega davka.
Na kaj je zlasti paziti, ko sestavljamo davčno prijavo za pridobnino. Med prijavo za pridobnino in med prijavo za davek na poslovni promet more vladati soglasje. Zato no navajajte n. pr. v prijavi za prometni dlavek prometa 50.000 Din, če izkazujete v prijavi za pridobnino uprav toliko brutto dobička, temveč pri trgovcu z 10% dobička 500.000 Din, pri obrtniku z 25% brutto dohodku 200.000 Din za poslovni davek. Če trgovec izkaže v prijavi za pridobnino
25.000 Din brutto dohodka, mora izkazati v prijavi za poslovni promet 250.000 Din prometa, obrtnik pa 100.000 Din prometa z ozirom na različne odstotke brutto dohodka.
Deputacija gospodarskih organizacij iz Slovenije pri predsedniku vlade
V	torek, dne 29. januarja t. 1. je po-
selila deputacija gospodarskih organizacij Ljubljane in Slovenije gospoda predsednika ministrskega sveta in notranjega ministra, div. generala, Pera Živkovića, da mu obrazloži želje in predloge gospodarskih krogov glede sestave nove občinske uprave v Ljubljani ter glede dodelitve sosvetov oblastnima komisarjema v Ljubljani in Mariboru. V deputaciji so bile zastopane naslednje organizacije:	Zveza industrij-
cev po članu g. A. Krejčiju ter tajniku g. ing. M. Šukljetu; Z^eza trgovskih gremijev za Slovenijo in Gremij trgovcev v Ljubljani po predsedniku Zveze gosp. Jos. J. Kavčiču; Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani po načelniku g. Jos. Rebeku in Društvo hišnih posestnikov po gosp. J. Frelihu. Deputacija je izročila g. predsedniku ministrskega sveta spomenico, v kateri izvaja:
Gospodarski krogi iz Ljubljane in Slovenije so mišljenja, da je dovolj jasno dokazano, da splošna in enaka volilna pravica na dosedanji preširoki bazi in brez določene protiuteži onemogoča zdrav razmah in napredek naroda in države. V kolikor se tiče volitev v Narodno skupščino, je nlajmanj, kar je potrebno, da se veže volilna pravica na dopolnjeno 25. leto. Prenehati mora dosedanje vezanje polom kandidatnih list, ki je nasprotno duhu demokracije in podpira izključno politične špekulacije. Kar se tiče samoupravnih edinic občin srezov in oblasti, je splošna volilna pravica direktno nepravična in pogubna. Novi volilni zakon za samostojne odinice bi se moral sestaviti na popolnoma drugi bazi. Ena dolžnost bi bila osnovanje volilnih edinic ob uvaževamju davčnih dajatev in šolske izobrazbe ali pa naj se po istem kriteriju uvede pluralna volilna pravica. S takim volilnim redom bi bila zajamčena udeležba najvažnejših gospodarskih krogov v avtonomnih upravah. Naj nam bo dovoljeno predlagati še to, da bi mogel novi zakon o občinah zmanjšati število članov občinskih uprav, n. pr. za mesto Ljubljano na 25. Ta zakon naj bi nadalje predvideval za vse občine institucijo starešinstva kot organa, ki odloča v okvirju splošnih prilik občinske uprave. Sedanje stenje namreč da se mora vsaka malenkost razpravljati v plenumu, je škodljivo.
Dosedanji občinski odbor mesta Ljubljane ne more koristno delati, ker so vsi njegovi člani izvoljeni po zapovedi strankarskih uprav in vezani na svoje politične prijatelje in na volilne mase. Da bi se moglo občinsko gospodarstvo spraviti v red, naj se v upravo pozovejo osebe, ki niso politično prononsirane niti angažirane po dosedanjem sodelovanju v tej upravi. Občinski odbor naj bo sestavljen tako, da bo po svoji strukturi odgovarjal pričakovanemu novemu volilnemu redu. Zato prosimo, da se pozovejo v novo upravo pred vsem zaupniki gospodarskih krogov, trgovine, obrti in industrije ter posestnikov, ki so v največji meri zainteresirani na pravilnem gospodarstvu, a hočejo tudi vestno čuvati interes vse javnosti. V tem smislu predlagamo spisek imen in predlog za razdelilni ključ s prošnjo, da po svoji modri presoji Predložite Nj. Vel, kralju svoj tozadevni Predlog.
V	spomenici se nadalje povdarja:
»Usojamo si poročati gospodu ministru
še o drugi važni stvari: o oblastnih samo-
upravah v Sloveniji. V smislu zakona od 6 januarja t. 1. je postavljen oblastni komisar zla ljubljansko oziroma mariborsko oblast. Mi nismo kompetentni govoriti o bodoči ureditvi oblastnih samouprav v obče, povedali pa smo že, da se nadejamo novega zakona, ki bo pravilno omejil njih delokrog, uvedel pravičnejši volilni red in zlasti uredil finansiranje oblasti. Zakon o neposrednih davkih iz leta 1928 je po sebi znaten napredek, dasiravno potrebuje bistvenih korektur. Predvsem pa potrebuje točnih določil glede .nalaganja avtonomnih doklad na direktne državne davke. V Sloveniji se je zgodilo, da je farna občina Žužemberk leta 1927 ubirala 1000% doklade na vse vrste takrat postoječih direktnih davkov! Rekurz proti tej dokladi je bil v
II.	instanci odbit.
Zato prosimo in predlagamo, gospod minister, blagovolite dodeliti oblastnima komisarjema v Sloveniji sosveta, ki naj imata posvetovalen glas, votum consulta-tivum. Komisar mora redno slicevati seje sosveta ter dati vse posle, izvzemši one ku-rentnega značaja, v razpravo. O sejah je voditi točne zapiske, ki se predložijo velikemu županu. Naloga sosveta bo, da stremi za potrebno štedljivostjo in da ublaži ona bremena, ki neposredno škodujejo gospodarskemu napredku. Tudi nam bo dano jamstvo za točno, redno in pravilno poslovanje oblastne samouprave v sedanjem stanju. Sosvet naj ima — po našem predlogu — 6 članov po tem ključu: po 1 zastopnik trgovine, obrtništva in industrije, 2. zastopnika kmetijstva in posestva, 1 zastopnik trgovine, obrtništva in industrije, 2 zastopnika kmetijstva in posestva, 1 zastopnik (industrijskega) delavstva.«
Spomenica konča z besedami:
»Mi smo tu iznesli naše stvarne argumente. Uverjeni smo o njih polni pravilnosti. Nadejamo se, gospod minister, Vaše uplivne podpore in s trdim zaupanjem pričakujemo odločitev Nj. Veličanstva, našega ljubljenega vzvišenega kralja.«
Predsednik ministrskega sveta je deputacijo ljubeznivo sprejel ter s pozornostjo sledil obrazložitvi predloženih želj in predlogov. 0 podrobnostih je deputacija razpravljala še s pomočnikom ministra notranjih zadev g. Žiko Lazičem. Nadejati se smemo, da se bodo stvarni predlogi, navedeni v spomenici deputacije, uvaževali v interesu ne samo gospodarskih temveč tudi vseh drugih slojev našega naroda.
Radi te stvarno utemeljene spomenice pa se močno razburja ljubljanski »Slovenec« in napada posamezne člane deputacije, med tem tudi našega zastopnika. Iz našega predloga bi se lahko prepričal, da smo v Ljubljanski sosvet predlagali vele-uglednega ljubljanskega g. župnika in drugih odličnih meščanov, ki ne bodo zadovoljni s »Slovenčevi« napadi. Upamo, da bodo znali preprečiti, da v prihodnje taki neupravičeni napadi enkrat za vselej izostanejo.
Razno
Sodne odpovedi v Ljubljani. Glasom časopisnih poročil je bilo v Ljubljani za maj termin vloženih okrog 480 odpovedi, o čemur časopisje obširno poroča in javnost po nepotrebnem razburja. Med odpo-vedanci je tudi okrog 70 najemnikov iz mestnih hiš, ki niso hoteli plačevati niti minimalne najemnine, med temi so tudi bolje situirani ki že nad eno leto niso plačali nobene staniarine. Na drugi strani pa je tem odpovedancem bil najbrže tuj vsak hišni red v mestnih hišah. Mestna občina ljubljanska se bo prepričala, da niso razmer krivi posestniki, temveč v veliki večini najemniki. Poprej pa se je občinski svet postavljal vedno na jednostransko sta-
lišče najemnikov in upamo, da bo nevzdržno stanje mestno občino poučiTo, kako je s takimi najemniki postopati. Ostane torej okrog 400 odpovedi m celo Ljubljano in vso ljubljansko okolico, katero število ni tako visoko, če se pomisli 10 letno dobo stan. zaščite, v kateri se s stanovanji obče ni mgolo razpolagati. Število teh odpovedi pa tvorijo večino posestniki, ki se niso držali naših navodil in so ponovno odpovedali onim najemnikom, ki so že imeli pra-vomočno odpovedano stanovanje za 1. maja 1928. Natančno smo jih pojasnili, da so le odpovedi v veljavi, a kljub temu so hodili po informacije drugam, napravili nove odpovedi in s tem zvišali v veliki meri število odpovedi. Brez teh odpovedi bi bilo število v Ljubljani prav nizko. Ljubljanske dnevnike pa prosimo, naj vendar že prenehajo z napadi na hišne posestnike in z demagogijo glede nadaljne zaščite najemnikov.
Povišanje najemnin. Prav neznatno število hišnih posestnikov se ni hotelo držati naših nasvetov in je zopet povišalo nekoliko najemnine. Zapadi tega se vznemirja »Slovenec; in zahteva podaljšanje zakona, ki je v vsem gospodarstvu in veliko število najemnikom prinesel največ slabih posledic. Če dobijo uredništva take pritožbe naj se zahteva od dotičnega dopisnika, da navede ime dotičnega posestnika in naj se ga nam sporoči, da bomo stvar uredili mirnim potom, brez časopisnih nami-gavanj. Hišni posestniki naj se vedno in strogo drže mašili navodil, ker jim bode to samo v korist.
Kaj se vse od hišnih posestnikov zahteva. Dopisnik iz Maribora poživlja v »Slovencu« mariborske hišne ..posestnike, da bi očistili dolge sveče, ki so se napravile v sedanjem hudem mrazu na strešnih žlebovih. Res no vemo, kako naj hišni posestniki to vršijo, keir z veliko težavo pazijo, da jim vsi vodovodi ne zamrznejo, s čemur se je letos napravila posestnikom že ogromna škoda. Dopisnik ne pomisli, če se danes sveče odstranijo, da se bodo pri nižji temperaturi čez dan zopet napravile in drugo jutro naj posestniki zopet tolčejo dotične kapnike. Na ta način bi moral vsak posestnik imeti pri svoji hiši stalno postavljeno lestvo, ki bi sproti dotične sveče odstranjeval.
Prijave za rentnino je vložiti pri davčni upravi rednega bivališča do 15. februarja t. 1. Zlasti opozarjamo one hišne posestnike, ki so v prijavi za zgradarino vpisali kak odbitek za vrst ali opremo, da gotovo napravijo to prijavo, ker drugače se jim bo rentnina odmerila od celega odbitega zneska in bodo morali vrh tega plačati še povišek 3 odstotke oziroma 10 odstotkov rentnega davka. Pri napovedi je odbiti pri opremi stroške za zavarovanje, za opravo, Mzdrževtanje inventarja in amortizacijo. Pri vrtu pa je odšteti celi katastralni donos. Posestnik vile na Bledu, ki stanuje v Ljubljani in je oddajal stanovanje z opremo, mora prijavo za rentnino vložiti pri davčni upravi v Ljubljani, če stanuje na Bledu, pa v Radovljici.
Prijave za poslovni davek je vložiti do konca februarja t. 1. Trgovci, obrtniki in drugi poklici, ki so podvrženi pridob-nini in imajo izpod 360.000 Din letnega prometa, morajo vložiti prijavo za poslovni davelc do navedenega roka, drugače izgube pravico do pritožbe, če se jim bo poslovni davek letos višje odmeril, kar se bo utegnilo zgoditi vsled primerjanja brutto dohodka v prijavi za pjjdobnino z letnim prometom.
Davčne prijave za pridobnino (obrtni davek), rentnino in poslovni davek izgo-tavlja tudi naša društvena pisarna.
Tiskovine za pridobnino, rentnino in poslovni davek se dobijo v naši društveni pisarni, Salendrova št. 6 in v trgovini Ivana
Bahovca, Stari trg št, 20, v Gospodarski pisarni Josipa Tribuća na Glincah, v trgovini Janka Rahneta na Selu, v trgovini Antonije Kotar v Sp. šiški, Lepodvorska ul. 21, v trgovini Zlate Brišnik, Maribor; Gregor Koželj, Mokronog; Valentin Balantič, Kamnik; v trafiki Lipšia v Celju, Vodnikova ul.; pri g. Mall-y, Slovenska Bistrica; v trgovini Kreft v Ptuju; A. Gatsch, Kostanjevica; A. Malnerič, Črnomelj; v glavni tobačni zalogi Ormož; v trafiki Zemljič v Slo-venjgradcu; pri 1). Tancer-ju na Jesenicah; trgovina Franc Korošec, Gor. Radgona; Rus Zdravko, Bled; I. Berlisg, Rogatec; M. Žigon Škofja Loka.
24 sestankov in predavanj je priredila od srede meseca decembra t. 1. do sedaj Pokrajinska zveza društev hišnih posestnikov v Ljubljani. Na vseh teh sestankih je predaval Zvezni predsednik Iv, Frelih o novem davčnem zakonu in dajal potrebna navodila, kako je delati noye davčne prijave, zlasti za zgradarino in pridob-nino. Vsi ti sestanki so bli izvrstno obiskani in so posestniki sledili z največjo pozornostjo in kazali živahno zanimanje za našo organizacijo. Pri tem so se ustanovila tri društva hišnih posestnikov, več 100 posestnikov pa je pristopilo kot člani k obstoje-
„TRIGLAV“
Generclno zastopstvo za Slovenijo
u Ljubljani. Dalmatinova II. M29
priporoča članom društev zavarovanja vseh vi st osobito pa proti škodam vsled požara, vloma, razbitja šip ter zakonitega jamstva.
V poslednjih 5 letih izplačane škode Din 108,326.901 -. Polno vplačana delniška glavnica Din 6,000.000'-. Sklenite vedno vsako zavarovanje samo pri našem domačem zavodu
Ustanovljena leta 1889
Telefon št. 2016	Rač, poštne hran. 10.533
(Gradska štedionica)
Ljubljana - Prešernova ulica
H vloženega denarja nad 300 milijonov dinarjev. Slanje vloženega denarja nad 1200 milijonov kron.
Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vioge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine obč. denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen.
Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice.
čim društvom. Naša organizacija se je torej zopet poživila in izdatno napredovala.
Odvetnik dr. Bogdan Žužek je otvoril odvetniško pisarno v LjuEljani, Miklošičeva cesta št. 28. T.
Na anonimna pisma in v njih izražene želje in predloge se ne moremo ozirati in jih ne bodemo vpoštevali. Kateri posestnik ima kako željo ali nasvet, naj to s svojim podpisom sporoči.
Realitetna pisarna
Prvega društva hiš. posestnikov v Ljubljani, Salendrova ulica 6/11
proda
med drugimi posestvi:
V LJUBLJANI.
2 hiši v bližini sv. Jakoba, po 350.000.— Din. Dvonadstropna hiša v bližini Realke za
350.000,	— Dia.
2 trgovski hiši v sredini mesta, za 120.000.— Din in 800.000.— Din.
Skoro nova vila ob Bleiweisovi cesti, s krasnim vrtom za 700.000.— Din.
2 veliki hiši tik »Zvezde«, po 1,500.000.— Din. Hiša na Šofovem, s trgovskimi prostori, za
250.000.	— Din.
2 veliki trgovski hiši tik (Gorenjskega kolodvora, z velikimi kletmi za 900.000.— Din
Stavbeno podjetje
VALENTIN ACCETTO
zapriseženi sodni izvedenec privatnih cenitev
Ljubljana, Trnovski pristan št. 14
Tehnična pisarna. Naprava vseh v stavbeno stroko spadajočih načrtov Ud.
MATIJA TERLEP
Ljubljana 7, Sv. Jerneja cesta
priporoča svoje podjetje, kovanje konj, vozov In kolarstva
POSOJILA
na hiše in posestva
posreduje najkulantncjše
Gospodarska pisarna
Jos. Tribuč im Glincah pri Ljubljani
Stavbeno podjetje
MATKO CURK
LJUBLJANA MIRJE 1-3
se jprlporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
Telefon Štev. 2095
Vodouoilnl Inštalater, klepar in Krovec
zaloga škrllc (strešnikov)
■ ■ dö
«19 N»
■■ at
99 A*
99 «a
99 4« 99 «a
\ Poljanska cesta iMM 8
pn
90 99
šli! ::::
99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99
lili
n ss
H Š s:::
«■ 99 UV 99
:(::
::
v*::
s:::
Nova vila pod Rožnikom, s, 2 stanovaji za
250.000.	— Din.
Vila v Rožni dolini, visokopriüüaia, z vrtom za 190.000.— Din.
2 hiši ob državni costi v Zgornji Šiški, z več stanovanji in velikim vrtom za 300.000.— Din. Hiša na Selu, za 250.000.— Din.
Vila z več stanovanji in velikim vrtom, za
1.200.000.	— Din.
Hiša v bližini glavnega kolodvora, za 800.000.—
Din.
Večja hiša s staroznano gostilno v središču Ljubljane za 300.000.— Din.
2	hiši na sv. Petra cesti za 370.000.— Din. Nova hiša na (ilincah, Tržaška cesta z 2 stanovanji, delavnico, vrtom, za 150.000.— Din.
Velika hiša v središču mesta z velikim dvoriščem in pripravna za vsako tovarniško podjetje za
1.000.	000.— Din.
3	hiše na Mestnem trgu za 1,200.000.— Din in
1.000.	000.— in 800.000.— Din.
Hiša v bližini sv. Petra cerkve z dvema delavnicama za 270.000.— Din.
Hiša v Sp. Šiški s trgovskimi lokali za Din
300.000.	—.
IZVEN LJUBLJANE.
2 hiši v Celju s skladišči, vrtom, moderno urejeni s krasnimi stanovanji za 2,000.000,— Din. — Proda se tudi posamezno ena hiša.
Hiša na Cernučah ob cesti za 75.000.— Din. Vila v Trnovskem predmestju z velikim vrtom za 180.000.— Din.
Velika vogelna hiša v bližini glavne pošte za
2.000.	000.— Din.
Hiša v Zatični za 50.000.— Din.
Lepa vila na Bledu z velikim vrtom in pohištvom za 250,000.— Din.
Vilo v predmestju Radovljice za 150.000.— Din. Dvonadstropna vila na Bledu z velikim vrtom in pohištvom, za 200.000.— Din.
Vinogradno posestvo na Bizeljskem, 12 oralov zemlje, z lepo vilo, za 150.000,— Din.
Hiša s 4 stanovanji, elektriko, sadnim vrtom in njivo, v bližini treh tovarn, za 70.000.— Din.
Krasno veliko kmetsko posestvo pri D. M. v Polju, za 350.000.— Din.
Krasno graščinsko veleposestvo ob železniški progi Zidani most—Zagreb, 300 oralov, med tem 2500 oralov gozda, drugo njive, travniki, vinograd, vse arondirano in z dobro ohranjenimi poslopji, so ugodno proda.
Vila v predmestju Radovljice z velikim vrtom, za 150.000.— Din.
Naprodaj je še več drugih posestev v Ljubljani in izven nje.
Splošno krotrstvo
zaloga strešnih potrebščin
FR. FUJAN
Liubliana, Galievica št. 9
pri Dolenjskem kolodvoru
Ustanovljeno leta 1879 Telefon št. 2553
Ključavničarstvo
Avgust Martinčič
Ljubljana, Rimska cesta št. 14
Prvo In edino podjetje za napravo jeklenih valčnih zastorov v Sloveniji
priporoča napravo novih jeklenih vaičnih zastorov in njihovo popravo po konkurenčnih cenah ter ima vse pripadajoče blago stalno na skladišču. Izdeluje in se priporoča za naročilo solnčnih plaht, okrižij vsake vrste od preproste do najbogatejše izpeljave» škarjasta omrežja, železja za štedilnike, ventilacije raznih vrst, razno okovje, železna vrata in okna, okrogle železne stopnice, predpečnike iz železa in bakra itd. — Stalna zaloga štedilnikov v priznani vestni in solidni izvršitvi!