SEPTEMBER
2002
ODKRITO SPOMINSKO OBELEŽJE Dr. F. JAKLIČU
Semenj starih šeg in navad
TIC v središču mesta
DOGODEK MESECA
Ob 110-letnici rojstva odkrito spominsko obeležje duhovniku in nabožnemu pisatelju
DR. FRANC JAKLIČ,
PREDAN CERKVENEMU NAUKU IN SLOVENSTVU
I Obeležje sta odkrila župan Jože Tanko ter novi župnijski
Ribnica se letos spominja slemenskega rojaka, ki je napisal 27 knjig z nabožnozgodovinsko in učno-vzgojno vsebino, spisal pa je tudi življenjepisa dveh velikih slovenskih misijonarjev: Ireneja Friderika Barage in Ignacija Knobleharja.
Če se rodiš v tem čudovitem kotičku Slovenije ali pa če samo priložnostno stopiš vanj, potem ostaneš njemu tudi zavezan. Slemena so bila v srcu za vedno dom tudi dr. Francu Jakliču, ki se je v Andolu pri Sv. Gregorju rodil leta 1892, vendar sta ga revolucionarna zagnanost med II. svetovno vojno ter njegovo opozarjanje na 'brezbožni komunizem' odgnala v tujino. Najprej v Avstrijo in Italijo, kasneje še v Argentino in nazadnje v ZDA, kjer je leta 1967 tudi sklenil svoje življenje.
O njegovem delu, med katerega se kot najpomembnejši šteje življenjepis Friderika Barage, bo izšel tudi zbornik Baragov življenjepisec dr. Franc Jaklič, ki bo predstavljen 2. novembra.
V	njem so ribniški, pa tudi drugi avtorji, dr. Jakliča osvetlili kot spoštovanega, klenega in izobraženega človeka ter kot kateheta in duhovnika. Odkritje spominskega obeležja v Andolu, na katerem je upodobljen bronast doprsni kip, delo umetnika Mihe Kača, je bilo 22. septembra kot prvo dejanje v Jakličevem letu.
Na slovesnosti je bila na pristen ter živ način predstavljena Jakličeva osebnost ter rodne korenine. Obeležje je na duhovnikovi rojstni hiši, kjer zdaj vestno in odgovorno gospodari njegov nečak Metod, eden od 9 še živečih nečakov.
V	hiši in njenih izbah je še vse tako, kot je bilo, je dejal Metod Jaklič, "tako sem tudi želel..." Nedeljske deževne slovesnosti se je udeležilo vseh 9 nečakov, med njimi tudi Mirna, Jože in Štefka iz Kanade.
Za gostoljuben sprejem množice obiskovalcev (med njimi tudi poslanca DZ Janeza Drobniča in ministra za kmetijstvo Franca Buta), tako pred hišo kot pod kozolcem pa se je potrudila kar širša rodbina. Posebno zahvalo za dobro opravljeno delo, med drugim raziskovalno in organizacijsko, je gospodar Metod namenil profesorju Janezu Debeljaku in bratrancu inženirju Lojzu Maroltu.
Rodbina dr. Jakliča je bila tradicionalna in v njej je nabožni pisatelj prejel notranji temelj duhovnosti, je dejal monsignor Borut Košir, profesor cerkvenega prava, ki je ploščo blagoslovil. Jakličev oče je bil klen in ponosen človek, odločen in
pošten ter kot tak uspel 20 let ostati na mestu župana pri Sv. Gegorju. Mati pa je bila mehka in pobožna ženska. In dr. Jaklič? Bil je pisatelj, profesor in človek, ki je svoje prepričanje dokazoval s trpljenjem, je dejal msg. Košir. "Najprej pa je bil duhovnik, ki je imel dar globoke vere in poseben dar pobožnosti, ki se imenuje notranja duhovna občutljivost. Prelival jo je v literarna dela in nabožne knjige." Predsednik odbora za pripravo Jakličevega leta, župan Jože Tanko, je menil, daje bila odločitev Občine Ribnica, da osvetli osebnosti in dogajanja iz preteklosti, ki so bila neupravičeno zamolčana, prava. Vprašanje pa je, ali smo vredni dragocene zapuščine, ki so nam jo naši predniki zapustili. "Po Jakliču se lahko zgledujemo. Njegova pot je bila jasna in stanovitna."
Bil pa je moder in izobražen človek. Znal je vrsto tujih jezikov, znal pa je tudi izražati spoštovanje do sočloveka. Posebno skrb je namenjal tudi mladim. Njegova knjiga Svetla pot je pravi priročnik, ki naj bi vodil mladega človeka skozi najnevarnejša leta dozorevanja in iskanja. 'Dajte, no, fantje, dvigajte duha k Bogu,' so bile Jakliču ljube besede, ki jih je ob veroučnih urah pogosto izrekel mladim. Spomine nanj je v živi pripovedi oživljal njegov bivši dijak, Jurij Senegačnik, dr. veterinarskih znanosti v pokoju. Jakliča je spoznal leta 1936, ko je poučeval na ljubljanski klasični gimnaziji. Po Senegačnikovem mnenju je bil Jaklič najboljši govornik, kar jih je na gimnaziji bilo. "Govoril je gladko, brez napake, njegov slovenščina pa je bila prekrasna. Bil je velikodušen in olikan mož, in čeprav smo bili pubertetniki, stari 15 let, nas je spoštoval ter naše poklicne in druge ambicije vedno spodbujal z besedami: Če nisi poklican, pa stori, da boš poklican."
O velikem duhovniku in pisatelju, ki je vse življenje menda pisal z zlatim peresom, medtem ko si je pisalni stroj omislil šele tik pred smrtjo, bo tekla pisana beseda tudi v Rešetu, in to v nadaljevanjih. Prvi del je že objavljen na 35. strani.
Tekst in foto Alenka Pahulje
Septembra pišemo-.
Novice iz doline
Med krošnjarji, rokodelci in etnografskimi skupinami
Turistične informacije v središču mesta
Pogovor
Jože Tanko
Pogajanja nastopajo predvsem v fazi sprejemanja proračuna, pri sprejemanju splošnih aktov ali pri pripravi pogodb. Tu sem zagotovo trd pogajalec, saj vendar moram zagovarjati koncept, ki smo ga pripravili, čeprav se je že večkrat zgodilo, da sem svoj predlog umaknil in podprl boljši predlog, ki so ga oblikovali svetniki v fazah obravnave in sprejemanja.
'j
Sejemski
Intermezzo
Kulturne drobtinice
Gregorijanski koral Gregor Perušek
Šolstvo na Ribniškem
Gregorska šola obnovljena

8
Vandranje po svetu
V Turčiji, zibelki najstarejših kultur
Razpisi
Zabavne strani na strani 22 Oko vidi, uho sliši
Kandidatov za župana kot toče!
Odmevi
O pravičnosti v brezplačni šoli Borba za investitorje
Športni utrinki
Tekma, kot je še ni bilo
V skavtskem duhu
Oratorij zbral 150 otrok
6M
Dragi Marko!
... Danes mi je prišel na misel tudi naš hlev v Andolu, kjer si ti krave štrgljal, ko sem te vprašal, če bi šel rad v ljubljanske šole. Ko si šel, je pa vojska stopila med tebe in mene.
Upam, da so v Andolu vsi zdravi. Razen tete Pepe, so vsi še kar dobro preskrbljeni. Samo Metod si še gradi v mislih svojo prihodnost. Morda bo ostal v našem Dr. Franc Jaklič dragem Andolu. Samo da bi dobil pravdansko nevesto. Treba je, da molimo v ta namen. Miselno sem že dolgo izven doma, tudi telesno, pa mi misli vseeno večkrat odbrzijo domov. Tujina je imenitna, bogata, ali ptiči ne morejo pozabiti gnezd, kjer so se izvalili. Ko govorim o ptičih, mi je prišel na misel kos, ki vam zdaj pod večer drobi z vrha kakšne hoje.
Hribarčkovi Jeri, ki je pri nas služila, in mi je včasih "kofeta pustila", sem tudi poslal paket s kavo in sladkorjem.
Upam, da ga bo dobila. To bo reva stara pogledala.
Tvoj ljubeči te stric Fr. Jaklič
(Op. ured.: Iz pisma dr. Jakliča nečaku Marku)
Ü
11
V
3
fA
f \\
Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica.
Uredniški odbor: Alenka Pahulje - odgovorna urednica
Metka Tramte - članica Zdenka Mihelič - članica Programski svet: Jože Tanko, Darja But, Janez Debeljak, Vesna Horžen, Benjamin Henigman, Majda Vrh, Pavel Hočevar Lektorica: Tanja Debeljak Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889 Tisk in prelom strani: KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.200 izvodov
Naslov:
Škrabčevtrg 40, 1310 Ribnica Tel.: 8369 765/8372 023 E-pošta: reseto@ribnica.si FAKS: 8361 091,8369 765
Izid naslednje številke:
28. oktober 2002
Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v
našem glasilu.
Gradivo za naslednjo številko oddajte do 12. oktobra 2002
Rešeto najdete tudi v elektronski obliki na spletni strani www.ribnica.si
Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica.
Fotografija na naslovnici: A. Pahulje
mmm
:■ rsu ■ ■<><■	>■.>■ /V
Z MED KROŠNJARJI, ROKODELCI IN
27. ribniški semenj izpolnil svoje tradicionalno poslanstvo s prikazom starih šeg in običajev
Tako ugodnih odzivov na sejemski program, osredotočen na stare šege in navade, tudi organizatorji te največje ribniške prireditve, ki je bila letos že 27., že nekaj časa niso slišali. Osem skupin, ki so prišle iz kar nekaj slovenskih pokrajin (Črna na Koroškem, Velenje, Železniki, Osilnica, Ljubno ob Savinji, Velike Lašče, Žirovski vrh, Beltinci), je navdušilo s svojimi prikazi običajev. Tudi sami so pazili na to, da so bili v svojih 10-minutnih programih v Gradu čimbolj gledani, poslušani in privlačni. Tako je dramski skupini iz Žirovskega vrha grajski balkon služil za obuditev vasovanja; največji in buren odziv pa so doživeli flosarji iz Ljubnega ob Savinji, ki so uprizorili 400 let star običaj krsta novega flosarja-splavarja. Konovski štrajharji, velenjska glasbena skupina, je svojo izvirnost kazala z ubranim igranjem na kmečka orodja in okoli sebe tudi na grajskem dvorišču takoj pritegnila poslušalce. Celo Ribničani, ki zavoljo navajenosti na semenj radi pridajo kakšno kritično, saj ga 'opazujejo' z malo večje razdalje, so bili nad osrednjo programsko noto, na katero je bil tradicionalni semenj naravnan, navdušeni. Brez pripomb. Enkratno. Imenitno. No, to je tisto ta pravo! je bilo slišati od vsepovsod. Organizatorji, Turistično društvo Ribnica, je tokrat zadelo v črno. Zaradi etnografskih skupin je bil bogatejši celo sprevod, ki je bil marsikatero leto poprej precej osiromašen.
Ustavil se je pred 'prižnico', na čigar odru se je zvrstila tudi slovenska politična prominenca z Barbaro Brezigar na čelu. Vrhovna tožilka in predsedniška kandidatka je obiskovalcem namenila bolj pozdravni nagovor, v katerem je poudarila, da sejem prikazuje, kaj lahko ustvarijo pridne roke. "Slovenci znamo delati. To nas druži in nas bo popeljalo v družbo drugih evropskih narodov." Sejem so si ogledali tudi poslanca Janko Veber in Janez Drobnič, minister za kmetijstvo Franci But, veleposlanik Evropske komisije v RS, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo Tomaž Čas, župan Arcevie Silvio Purgatori ter Jakob Strauss, župan Žitare vasi, ki je bil skupaj z (motoristično) delegacijo na povabilo Motorističnega kluba Rib'nčan prvič gost sejma. Sejemski krst je doživelo tudi 150 upokojencev iz Doline pri Trstu. Ribniški župan je po pozdravu vseh gostov, med njimi so bili tudi župani sosednjih in drugih občin ter predstavnik Turistične zveze Slovenije, v svojem govoru ponovno izpostavil slab odnos države do domače in umetne obrti. Zavzema se vsaj za znižano stopnjo prometnega davka ali celo odpravo le-tega. Italijanski župan Purgatori pa upa, da se bo s takimi izmenjavami srečanj učvrstilo pobratenje med občinama in da se bo morda že v bližnji prihodnosti začelo z gospodarskim sodelovanjem, ki bi pripomoglo k rasti krajevnih podjetij. Začeti se je treba temeljito spoznavati in eno izmed poti je ubrala tudi stojnica Arcevie, kjer je bil ponujen tudi njihov prodajni izdelek-vino z zaščitenim poreklom.
Vreme je pa služilo.Jn vreme je moja edina skrb, drugega se ne bojim, je dejal predsednik TD Ribnica, Andrej Klemenc, ki s skupino 15 članov
sejem tudi pripravlja. Že več kot 20 let so nekateri pri organizaciji in zdaj smo toliko uigrana ekipa, da ne čutim nikakršne potrebe po novih članih, je pripomnil Klemenc. Očitek nekaterih ribniških struj namreč pogosto vodi v zahtevo, da bi bilo treba tako sejmu kot društvu nadeti malo bolj svežo podobo. Ta argument bo vsaj po letošnjem, res uspelem sejmu, verjetno zgubil del svoje moči. Stojnic rokodelcev je bilo napovedanih 35, ki so bile tokrat, k sreči, le razvrščene na bolj vidnem mestu, v grajskem kompleksu, čeprav je turistično društvo menda na ta račun utrpelo del dohodka. Dva avtomobilska salona se sejma sploh nista hotela udeležiti. Kljub temu, da so bili rokodelci v Ribnici že petič, pa vseeno občina, območna obrtna zbornica in krog turističnih delavcev ne zmorejo najti bolj primerne oblike, ki bi rokodelcem dala veljavo, hkrati pa ne izničila osrednjega krošnjarskega dela. Še najbolje bi bilo tako kot prva leta festivala, ko je bil le-ta samostojen in se je nabralo preko 90 stojnic. Zdaj festivala ni več, so le rokodelci kot promotorji svojih izdelkov; volje, časa in denarja za ponoven samostojen festival, kot je bilo nekdaj o njem govora, pa je iz leta v leto manj. Drugače pa je bilo tako kot vsa leta na sejmu razporejenih 250 stojnic, med gostinci pa sta zaživela letna vrtova, in to v vseh treh dneh, ko so se prireditve vrstile. Študentje so se tako dobro odrezali, da so zmogli zanimive napraviti kar tri dni, zato je njihovo dogajanje posebej zabeleženo na strani 9. Prenasičenost vsega? Kdo ve. Nikoli ne bo za vse prav. Dogajanje naj bi vsaj na prvo septembrsko nedeljo živelo preko celega dne, v osnovi pa gre za to, da se obiskovalcem ponudi možnost izbire. Popoldanski del je bil tako v celoti prepuščen mladim in ob nastopu Sebastians je bila v Gadu taka evforija, da so se vsi nad 20 let počutili kar nenadoma tako stare...
Drugo leto bo program spet zastavljen drugače, v Gradu pa se bodo 'obvezno predstavile manekenke', je povedal Klemenc. "Zamisel o širjenju prireditve celo na sredo in četrtek tako ni več samo želja, temveč bi jo lahko speljali že ob jubilejnem 30. sejmu čez tri leta. Letos sem službeno sodeloval oz. obiskal prireditve po Sloveniji, zlasti na Gorenjskem in širšem ljubljanskem območju, kjer sem navezal stike z raznimi skupinami in seveda dobil sveže ideje, ki so primerne za naš sejem," dodaja Marko Modrej, ki sedaj že šesto leto pomaga sestavljati sejemski program. "Pričakujem, da se bodo turističnemu društvu poleg občine, obrtne zbornice, študentskega kluba in gostincev pridružile še druge interesne skupnosti v naši občini, še zlasti tiste, ki jim nikoli nič ne ustreza in bi se stvari lotili (predvsem z besedami) čisto drugače."
Obiskovalci, ki so prevladali nad domačini, so Ribnico v nedeljo, 1. septembra, dobesedno zasuli s svojo množičnostjo in bil naj bi letos tudi rekorden obisk. V treh dneh naj bi se po našem trgu in vseh pripadajočih stranskih ulicah zvrstilo okrog 50.000 obiskovalcev in to množico je bilo čutiti na vsakem koraku. Dobiček od sejma torej bo, čeprav so bili tudi izdatki večji, pravi predsednik društva. Kolikšen bo končni izračun, še ni jasno, vendar se ves dobiček vrača Ribnici, zatrjuje Klemenc. Nekaj se na stran daje za najem ali nakup prostora društva, ki ima sedaj pisarno v Zavarovalnici Triglav. Del denarja bo že letos namenjen za sajenje novih vrb ob Bistrici ter ureditev ostalih zelenih površin v gradu in ob njem, dodaja, izdan pa bo tudi prospekt v treh jezikih.
Sejem spremljala Alenka Pahulje
4
.Rešeto
TURISTIČNE IN OSTALE INFORMACIJE SO NA VOLJO V SREDIŠČU MESTA
Žal ne preko celega dne, ker je načrt turističnega razvoja še v 'zibki'
Po 20 letih je prostor bivšega Spominkarstva v vogalni stanovanjski hiši na Škrabčevem trgu (bivša VITRA) ponovno namenjen turistični dejavnosti, saj je bil 30. avgusta odprt turistično-informacijski center (TIC). Tako lokacijo si je Občina vseskozi zelo želela, ker je najprimernejša za opravljanje dejavnosti, kot jo ima TIC.
Je na vidnem mestu, sredi strogega centra in s parkiriščem. Začasno je TIC namreč deloval v Bukovčanovi hiši preko ceste, in to v 1. nadstropju, tako da zanj skoraj nihče ni vedel, saj se niti označevalne table (rumeni i na modri podlagi) ni imelo kam postaviti. Z odprtjem TlC-a se je hitelo, ker naj bi bil usposobljen za sprejem turistov na ribniški najpomembnejši dan - ribniški semenj, zato tudi ni v celoti opremljen. Dopolnjeval se bo v sklopu projekta muzejske trgovine, kjer bo tudi razstava in prodaja suhorobarskih, lončenih in
TIC v prostorih bivšega Spominkarstva
Soustvarjalci turistične ponudbe Ribnice
morda še kakšnih drugih ribniških izdelkov. Za zdaj prodaja zaradi birokratskih pravil ni mogoča. Tako smo v prostoru, ki ga je pred predstavniki občinskih institucij odprl župan Jože Tanko, sedaj videli kot novo le brošuro o Ribnici, ki je predstavljena v sklopu projekta Od Idrijce do Kolpe, prej bolj znanega pod imenom Po poteh dediščine. V ovitku s panoramsko fotografijo ribniškega trga se niza še pet vsebinskih sklopov, ki zajemajo naravne znamenitosti občine, domačo obrt, mestno jedro ter kulturno in sakralno dediščino. Ti turistični programi so rezultat izbranih 26 točk na območju med obema rekama, Idrijco in Kolpo. Na vsakem izmed sklopov je tudi manjši zemljevid, ki turista popelje do omenjene in predstavljene lokacije. Brošura je natisnjena v 15.000 izvodih, vendar samo v slovenščini in angleščini, medtem ko nemške verzije ni. Po mnenju nekaterih ljudi pa bi bila ta še bolj potrebna kot angleška. Brošura bo občino stala 2 mio SIT. Turistične karte pa ne ob odprtju ne ob našem redakcijskem zaključku še ni bilo na polici. Po županovih besedah so se pojavile določne težave z njeno izdelavo. Natisnjena naj bi bila v nakladi 5000 izvodov, stala pa bo 1,5 mio SIT.
Na ogled so bili postavljeni tudi vzorci novih ribniških razglednic, avtor Marko Burger pa je predstavil Ribnico na malo drugačen način. Tako med podobami najdemo tudi fotografijo dela Gradu in Bistrice, posneto pod grajskim mostom. Župan je zadovoljen tudi z lastniki hiše, "ki so uslišali prošnjo in za dobo 10 let oddali prostor v najem". Letno bo morala občina za najem in obratovalne stroške TIC-a namenjati po 1,5 mio SIT. Odprtje TIC-a na promi-nentni ribniški točki je vsekakor prvi in nujen korak k spodbujanju turizma tod okoli. Tega tu skorajda ni. S turistično takso uspe Občini letno pobrati bornih 150.000 SIT, pa tudi zunanjih obiskovalcev je bilo za zdaj dokaj malo. Organizirane skupine v Ribnico prihajajo maja, junija, septembra in oktobra, potem pa vse potihne. K sreči se pojavlja vse več takih ljudi, ki si želijo muzeje in ostale privlačnosti ogledati v lastni režiji, in Muzej je
.Rešeto
Izdana je nova brošura o Ribnici
tako avgusta že zabeležil znaten porast te zaželene kategorije gostov (180). Brošure, usposobljen kader in dobra koordinacija med ponudniki turističnih lokacij in storitev so prvi pogoj za bolj aktivno turistično delovanje. Predvsem pa se bo treba znati dobro prodajati in promovirati ter širiti turistično ponudbo. Pešpot ob Bistrici kot so jo nedavno predlagali člani osnovnošolskega turističnega podmladka, je že ena izmed novih priložnosti; Marof, ki naj bi nekoč postal kulturni center, bi morda pritegnil drugo vejo obiskovalcev, Škrabčeva domačija pa si že dobro utira pot med obiska vredne lokacije. A Ribnici je zmanjkalo turističnih vodičev, čeprav so jih še nedavno tega usposabljali. Od petih je na voljo samo še ena, pa še ta dela v TIC-u, in tako prostor sameva vsakokrat, ko je potrebno voditi kakšno skupino. Delovni čas omenjenega centra je sploh zapletena reč, ker je občinska politika že leta takšna, da se v njem zaposluje delavke le preko javnih del, te pa ne smejo delati več kot 6 ur na dan, saj naj bi preostali čas porabile za iskanje nove zaposlitve. Začasno je tako dogovorjeno, da bo TIC med tednom deloval od 9. do 15. ure, sčasoma pa bo na voljo tudi ob sobotah. Vmes pa...pomagaj si sam. To velja za nenapovedane skupine ali pa posameznike, ki prečkajo Ribnico ali pa vanjo načrtno pridejo. Toda nova lokacija je toliko opazna, da vanjo zaide precej radovednih glav, tudi takšnih, ki bi rade zvedele, kdaj uradujejo duhovniki, koliko prti-jage se lahko vzame na letalo in ali se v centru najde kaj priročnega za branje. S tem se kaže tudi drug vidik potrebnosti in pomena turistično - informativnega centra, in to kot takega, ki lahko s sistematičnim in dobro premišljenim pristopom postane osrednja informativna ribniška točka. Kar pomeni, da bi jo morale kot tako sprejeti tudi vse ostale institucije in posamezniki ter ji posredovati vse potrebne podatke, ki bi lahko koristili uporabniku storitev TlC-a. TIC naj bi bil nekakšen informacijski vseved.
Odprtja se je udeležila Alenka Pahulje
Foto AR
5
*ou■ ■<><! >n i
Letni pogovor z županom sicer ponavadi opravljamo v mesecu oktobru, ko Ribnica praznuje svoj občinski praznik in je treba vsaj deloma preleteti dogajanja, ki so se vrstila, polemike, ki so se razvijale, in odgovoriti vprašanja, ki se trenut- | no porajajo v javnosti.; Toda letošnje leto je volilno in prihajajočr mesec še posebej, tako da pogovor z županom Jožetom Tankom objavljamo že ta mesec.
Katere letošnje investicije, ki Vam jih je uspelo uresničiti, bi opredelili kot najpomembnejše z vidika razvoja Ribnice kot mestnega naselja in Ribnice kot občine?
Vsakokratni izbor programa investicij, ki ga opredelimo v letnem finančnem načrtu oziroma proračunu, je uravnotežen med razpoložljivimi prostimi sredstvi, potrebami okolja, ki ga pokriva občina, možnostjo pridobitve dodatnih virov ter odločitev občinskega sveta. Jasno je, da je oktobra ali novembra zelo težko načrtovati in predvideti vse dogodke naslednjega leta, zato tudi uresničitev programa investicij ni v celoti možna
predvsem mladim, da svoj prosti čas izrabijo za druženje, za šport, za srečanja, skratka za zdravo življenje.
Na področju okolja se približuje zaključek urejanja deponije, kjer se j ureja sortirni plato... in pomožni objekt za nadzor in upravljanje deponije. V začetku julija pa smo odprli enoto za dehidracijo blata na čistilni napravi v Ribnici, s čimer smo kot ena redkih slovenskih občin že izpolnili pogoje iz okoljskih direktiv Evropske unije.
Letos smo ponovno precej sredstev investirali v vodooskrbo. Vodovod Kot-Jurjevica-Breže je že dokončan, do konca septembra bo še v vasi Lipovec, verjetno pa bo konca oktobra dokončana še ojačitev glavnega vodovoda med Malo Hrovačo in Inlesom. Če nam prihodnje leto uspe še navezava Grčaric na glavno vodovodno žilo, so rešeni največji problemi oskrbe občine z zadostnimi količinami zdrave pitne vode. Povečana je tudi požarna varnost. Delno zaradi posodobljenih vodovodnih omrežij, delno pa tudi zaradi izboljšane opremljenosti gasilcev.
Letos smo začeli tudi komunalno urejati stanovanjsko cono Hrastje, s čimer bodo dani pogoji za pritegnitev novih investitorjev v zasebne stanovanjske hiše.
Vsekakor pa smo pomemben korak napravili na promociji občine, saj smo izdali nov komplet prospektov, turistično karto, na razpolago so tudi nove razglednice. Odprli pa smo tudi novo turistično pisarno, od katere pričakujemo bistveno povečan turistični obisk.
Zelo pa sem zadovoljen, da smo s sistematično podporo sejemskih nastopov ter z rednimi in priložnostnimi kontakti uspeli stkati tudi nekatere uspešne poslovne vezi naših suhorobarjev in lončarjev. Veliko pričakujem tudi od obiska na Švedskem, kjer bo prav obrtniško sodelovanje ključna tema pogovorov.
To jesen bomo začeli z zelo zahtevnim kmetijskim projektom, saj smo na razpisu pridobili precejšnja sredstva za tri komasacijska območja.
Jože Tanko
in vedno delno odstopa od načrta. Vendar smo kljub vsemu zadnja leta vedno uresničili najpomembnejše cilje. Večina naložb ni pomembna samo za lokacijo, na kateri se izvaja, ampak ima posreden ali neposreden vpliv na celotno občino. Le redke so investicije, ki so pomembne samo za določen kraj.
V sami Ribnici je bil že spomladi obnovljen grajski stolp, v katerem je postavljena stalna zbirka čarovništva, kmalu bo zaključena obnova zlatih oltarjev. Odkupljenih je tudi 250 m2 za načrtovano razširitev knjižnice. Nadaljevala se bodo dela pri športni dvorani in kmalu bo zaključen letošnji del obnove stare občine, v katero se bo že v kratkem preselil še preostali del upravne enote. Posodobljena je elektronika semaforja, postavljene so označbe ulic in morda bo še pred zimo postavljena javna razsvetljava med Goričo vasjo in Lepovčami. Tu bo do konca septembra dokončano še športno igrišče in asfaltirani pločniki, kar bo nedvomno precej izboljšalo podobo in vzdušje tega mladega naselja. Bistveno pa bo polepšano tudi središče v Dolenjih Lazih, saj bo kmalu tudi tu dokončano športno igrišče s pomožnimi površinami. Prav z investicijami v športne objekte želimo omogočiti
Vseh načrtovanih sofinanciranj od države občina tudi letos ni dobila. Že ob sestavi proračuna ste poudarili, da je boljši bolj optimistično zastavljen proračun, ker so projekti podlaga tudi za kandidiranje na državnih razpisih. Pri katerih projektih in investicijah je bila oz. še bo s svojim deležem udeležena država, kje bo čutiti največji izpad in kolikšen bo le-ta?
Že pri predstavitvi letošnjega proračuna občinskim svetnikom sem jasno povedal, da je proračun nekoliko prenapet, ker si želimo še dodatno odpreti možnosti kandidiranja z našimi projekti na številne razpise ministrstev, organov v njihovi sestavi in drugih ponudnikovsofinancerskih sredstev. Ker pa ni možno vedno uresničiti vseh želja, je jasno, da načrta ne bo možno uresničiti v celoti in da bodo potrebna prilagajanja. Usklajevanje proračuna poteka tekoče, v skladu z mojimi pristojnostmi, če pa so odstopanja večja, se izpelje rebalans.
Največji izpad letošnjih sofinancerskih sredstev bo nastal zaradi zamika nadaljevanja gradnje športne dvorane - izpada bo okrog 70 mio sit Ministrstva za šolstvo in šport. Ta sredstva bodo izplačana v prihodnjem letu. Prav tako tega pro-
jekta letos ni podprla Fundacija za šport, čeprav smo načrtovali, da bomo na razpisu pridobili 50 mio sit. Drugi večji izpad tovrstnih prihodkov bo pri komasacijah, saj bo Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP) nakazovala sredstva mimo našega proračuna neposredno izvajalcu komasacije, to je Geodetskemu zavodu. V proračunu smo sicer za ta projekt načrtovali 22 mio sit, pridobili pa smo jih kar 96 mio.
Pri obnovi vodovoda Lipovec je AKTRP plačila razdelila na 2 leti, tako da bomo letos pridobili okrog 17 mio, preostanek, 32 mio, pa v začetku prihodnjega leta. Pri ostalih projektih so odmiki precej manjši od načrtov, tako da bomo načrtovane programe in proračun zaključili v okviru predvidevanj.
V javnosti je vrsta namigovanj napeljevala tudi na to, da kot župan niste prave politične barve in da bi več državnega denarja lahko pricurljalo, če bi bili član vladne koalicije...
V normalno urejeni in pravni državi politična barva župana ni pomembna, saj se projekti ocenjujejo na osnovi objektivnih in strokovnih meril. Prepričan sem, da smo skupaj s sodelavci pripravili dobre projekte, ki se lahko povsem enakovredno borijo za sofinancerska sredstva s projekti drugih občin ali ustanov. Zelo sem zadovoljen, da smo sposobni pripraviti konkurenčne programe.
Vaše vprašanje pa vendarle nakazuje, da še vedno obstajajo nekakšni centri ali centrale ali celo osebnosti, ki na netransparenten način razporejajo državna proračunska sredstva za prijatelje, somišljenike ali za dosego drugih ciljev. Skratka nakazuje, da obstaja država v državi oziroma loža, ki ima zadostno pokritje za takšno početje.
Iz vprašanja se da tudi razumeti, kot da se je javnost sprijaznila s takšnim stanjem, prav tako tudi mediji, tudi tisti, ki se imajo za neodvisne in kritične. O tem zelo očitnem problemu sodobne slovenske države nihče, razen zatrte opozicije, ne sproži nobene resne razprave. To je očitno izjemno slabo za razvoj demokracije pri nas, saj veliko stvari poteka brez javnega nadzora. Menim, da bi morali vsi, ki želimo ustvariti pregledne razmere v Sloveniji, strniti vrste in se mnogo odločneje postaviti za vzpostavitev pravne države. Sicer bomo vedno prisiljeni v klečeplazenje in nepotrebno odvisnost od raznih malih bogov, ki lahko vse "zrihtajo".
Ob tem pa se mi le poraja vprašanje, kaj bi bilo in kaj bi dobili več, če bi bila večina županov članov vladajoče koalicije. Zelo verjetno prav nič več, samo vedno bi morali nekoga cukati za rokav in moledovati.
Ena izmed struj, ki se je med letom nekako najbolj vidno dvignila in opozorila na svoje probleme, je bila gospodarska. Ribnico je ožigosala kot občino brez poslovnih priložnosti. Kmalu zatem je občinski svet sprejel njihovo pobudo, da se zmanjša prispevek za komunalno opremljeno zemljišče, čeprav ste kot župan mesece poprej vztrajali na tem, da za to ni nikakršne potrebe, ker naj bi bil prispevek že sedaj v primerjavi z nekaterimi sosednjimi občinami dovolj nizek. Je to vse, kar je občina pripravljena narediti za ustvarjanje primernih gospodarskih pogojev na svojih tleh?
Občina Ribnica je ena tistih slovenskih občin, ki začela izjemno resno in domiselno oživljati gospodarski položaj, saj je bilo v najtežjih letih investirano v oživljanje podjetništva več kot 500 mio sit v obliki kratkoročnih in dolgoročnih kreditov, sofinanciranj izobraževanja in podpor nastopom na mednarodnih sejmih. Nekatere
nastope na tujih sejmih je občina celo organizirala in v celoti financirala. Tiste podpore, ki so po našem mnenju še potrebne, smo ohranili tudi v letošnjem proračunu.
Vsem občinskim gostom poskušamo ponuditi tudi oglede naših podjetij in obrtnikov. Nekateri se za oglede z zanimanjem odločijo, drugi se morda oglasijo ob drugih priložnostih. Čez dober teden odhajamo na pogovore na Švedsko, kjer bo poudarek tudi na gospodarskem sodelovanju. Upam, da bo udeleženec razgovorov tudi sekretar obrtne zbornice, ki bo najlažje odkril možnosti sodelovanja, navezal partnerstva in predvsem bistveno skrajšal komunikacijske poti. Pripravljamo se na komunalno opremljanje obrtne cone Breg (pri Joras centru), kjer bodo zasebni investitorji lahko že prihodnje leto pričeli z izgradnjo objektov, v kratkem bo objavljen razpis za odprodajo površin v Kasarni. Možnosti se odpirajo. Znižani komunalni prispevek je le eden med detajli, vendar ne najpomembnejši, ki naj bi pripomogel k intenzivnejšemu investiranju. Je pa potrebno poudariti, da poslovne priložnosti še niso najbolje izkoriščene v Kasarni, niti na razprodanem delu Inlesa v Ribnici in Prigorici. Občina Ribnica je skupaj s še štirimi soustanoviteljica podjetniškega centra, ki se je letos, poleg pomoči podjetnikom, lotil tudi izvedbe projekta blagovne zaščite znamk in ribniške suhe robe.
Precej vzpodbud je namenjenih tudi kmetijskim poskusom, ki so prilagojeni predvsem našim razmeram in manjšim površinam. Nekateri kmetje so postali uspešni pridelovalci in prodajalci kmetijskih pridelkov, kar kaže, da te panoge ni za zanemariti.
Pomemben korak je narejen na področju promocije in turizma. Odprt je TIC - Turistično informacijski center, izdani so novi prospekti in karta. Skupaj s še 12 občinami je ustanovljen zavod, ki se bo intenzivno vključil v pospeševanje turizma na širšem območju med Cerknim in Kolpo. Prav tako se periodično v gospodarskih revijah in tisku predstavljajo poslovne in druge možnosti. Ustvarjajo se pogoji, ki jih v veliki meri financira občina, vendar pa ostane še vedno precej dela poslovnežem, ki iščejo in vzpostavljajo sodelovanja in tkejo mreže. Od njihove uspešnosti in vztrajnosti je v veliki meri odvisna podoba občine. Je pa problem, ko začnejo upravljati z državo in občinami razne struje in interesne skupine, ki imajo v imenu javnih interesov v mislih predvsem neposredne osebne koristi. Zato tudi mislim, da ni najbolj primerno, da 2 ali 3 leta ni nobenih konkretnih pobud, potem pa se naredi cirkus in sproži plaz negodovanja.
Klub prijateljev Miklove hiše je spomladi pripravil srečanje na temo "Srednja šola v Ribnici", na katerem so udeleženci izrazili željo, da bi se občinski politiki in Vi kot župan angažirali pri tem. Ste v tem času sprožili kakšne postopke?
V tem času smo pridobili nekatere podatke o dosedanjih vpisih osnovnošolcev v nadaljnje programe. Podatke so nam posredovale šole in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Podatki niso najbolj vzpodbudni, saj glede na obstoječo mrežo srednjih šol izkazujejo demografski primanjkljaj. Za strokovne-poklicne šole ni pogojev, za gimnazije ali druge podobne šole pa je premalo otrok.
Ponovno je bil opravljen tudi razgovor na ministrstvu, ki pa ne vzbuja posebnega optimizma. Vendar se bomo trudili naprej. Če bo podpora okolja še močnejša, če se bodo kriteriji in demografska gibanja spremenila, bo morda v naslednjih letih narejen opaznejši korak tudi tu.
Vsekakor moramo biti vztrajni.
Z italijansko pobrateno občino Arcevio se poskuša navezati resnejše sodelovanje, ki naj ne bi temeljilo samo na vljudnostnih srečanjih, marveč bi porodilo tudi kakšne gospodarske in druge oblike sodelovanja. V isti smeri naj bi šlo tudi povezovanje s švedsko občino Landskrono, kamor se ribniška delegacija odpravlja v začetku oktobra. Obe navezavi sta se začeli spontano, kako organiziran in sistematičen pa bo sedaj pristop Občine? Je mednarodno povezovanje sploh v njenem interesu - morda celo ena izmed prioritet?
Zagotovo je mednarodno odpiranje občine ena od pomembnih prioritet, saj prinaša nova spoznanja in odpira nove priložnosti na več področjih. Zavedam se, da imamo zelo izvirno dediščino, suho robo in lončarstvo, ki je zanimiva za vsakogar, ki nas obišče. Prav tako pa imamo tudi nekaj družb in samostojnih podjetnikov, ki imajo zanimive programe in jih lahko povsem brez zadržkov ponudijo na tujih trgih.
Trenutno sicer poskušamo preveriti in izkoristiti predvsem priložnosti, ki jih nudijo dolgoletne povezave z Arcevio in novo znanstvo s švedsko Landskrono. Vendar pa menim, da bo potrebno bistveno več pozornosti nameniti oddaljenejšim slovenskim predelom, slovenskemu zamejstvu in srednjeevropskemu ter alpskemu prostoru. Včasih sem prav presenečen, koliko kontaktov in znanstev že obstaja. Potrebno bi bilo vključiti obrtno zbornico, podjetniški center, občino, lahko tudi druge institucije in društva, pripraviti srečanja in predstavitve, še bolj izkoristiti ribniški semenj. Prepričan sem, da bi lahko vsaj na nekaterih področjih uspeli. Navsezadnje se s tem odpira tudi turizem, ki je naša še ne dovolj izkoriščena priložnost.
Verjetno Vam ni tuj očitek, pojavljajoč se pri določenem delu javnosti, ki vsakodnevno komunicira z vami, češ da ste precej nepopustljiv pogajalec, celo toliko, da Vaš način včasih meji na avtokratskega... Kako bi se ocenili - ste nedovzetni za mnenja in predloge drugih?
Menim, da je potrebno nekatere stvari le bolje pojasniti. Pogajanja nastopajo predvsem v fazi sprejemanja proračuna, pri sprejemanju splošnih aktov ali pri pripravi pogodb. Tu sem zagotovo trd pogajalec, saj vendar moram zagovarjati koncept, ki smo ga pripravili, čeprav se je že večkrat zgodilo, da sem svoj predlog umaknil in podprl boljši predlog, ki so ga oblikovali svetniki v fazah obravnave in sprejemanja. Ko pa so taki dokumenti sprejeti, pa ni več pogajanj, ampak izvajanje. Tu pa se morajo stvari odvijati po dogovorjenih in predpisanih pravilih, za vse enako in za vse pod enakimi pogoji, če hočemo dati kamenček k mozaiku pravne države. Kot izvrševalec sklepov organov občine moram zagotoviti izvrševanje, ne pa dopuščati odmike. Tovrstne "koncesije" pomenijo, da prav nobena stvar, za katero smo se dogovorili ali katero smo sprejeli, ne drži in vse poteka nekje zraven. Prinaša pa še druge nevšečnosti, saj postaja izjem čedalje več, so čedalje večje in sčasoma postanejo pravilo.
Če pa stvari ne delujejo, pa jih lahko na pobudo kogarkoli tudi na ustrezen način spremenimo.
Se mi pa zdi pomembno, da je tudi predlagatelj znan. Vendar pa mi ni znano, da bi v tem mandatu prišlo do takih komunikacijskih težav, kot jih navajate.
Pogovarjala sem se Alenka Pahulje
>■< >/v<>r>«>«i
az»iixiejLtQic»ici aixi«injlten>i
Umetniško društvo ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR RIBNICA
vabi vse ljubitelje blaaega zvoka in petja na svoj
LETNI KONCERT
19. oktobra ob 19. uri v župnijski cerkvi sv. Štefana
Ob svetovnem dnevu učiteljev prirejajo
KONCERT
učitelji glasbene šole Ribnica,
s poezijo in prozo sodelujejo učitelji osnovne šole Ribnica, v dvorani centra Ideal, v petek, 4. oktobra, ob 19. uri
Lefni KONCERT
noneta VITRA
bo v nedeljo,
13. oktobra 2002, ob lö.uri,
v cerkvi Marijinega imena,
v Goriči vasi.
Gostuje Pevsko društvo Slavček iz Starega trga pri Ložu
Koncert cerkvene glasbe
S KORALNIM PETJEM V PRIVZDIGNJENO DUHOVNOST
V sklopu prireditev Imaga Slovenije je bil v Ribnici po Terra Polku predstavljen še Gregorijanski koral
Sedanji in bivši študentje Akademije za glasbo v Ljubljani so pod vodstvom prof.
Toneta Potočnika zadnjo soboto v avgustu, 31., pripravili v ribniški župnijski cerkvi čudovit večer koralne glasbe. Profesor Potočnik, ki je velik mojster igranja na orgle, je študij Gregorijanskega korala uvedel kot učni predmet na ljubljansko glasbeno akademijo, zbor pa sta v Ribnico povabila in pripeljala Imago-Podoba Slovenije ter Občina Ribnica.
Koral je enoglasna vokalna glasba, ki je vezana največkrat na latinska bogoslužna besedila Gregorijanski se imenuje po papežu Gregorju Velikem, ki je preuredil bogoslužje in reformiral petje v cerkvi. Gregorijanski koral sestoji iz številnih razmeroma kratkih besedilno - glasbenih enot, ki se pojavljajo kot sestavni deli bogoslužja liturgičnega leta in iz melodičnih obrazcev za recitiranje in petje različnih bogoslužnih besedil. Iz korala se je pozneje razvilo večglasje, ki je temeljno vodilo zahodnoevropske umetne glasbe. Po izpovedi profesorja Potočnika je Gregorijan-ski koral "posebna oblika molitve, zato njegovega bistva ne moremo zaobjeti samo z glasbenim pristopom, temveč le preko molitve same. Predstavlja most med besedo, izraženo v molitvi, in njenim glasbenim izrazom. Zato je koralno petje najbolj vzoren primer skladja med besedilom in melodijo."
Gregorjianski koral nas popelje iz materialnega območja bivanja v povsem duhovno dojemanje življenja. Zmerno valovanje koral-
KORAL V RIBNICI NI IMEL MIRU
Gregorijanski koral s svojo navidezno preprostostjo in izraznostjo zvoka človeka nemudoma ponese v religiozni svet. Vse pripomore k temu: temačnost prostora, ki poslušalca umiri in v duhu pričakovanja pripravi na sprejem nečesa drugačnega, morda na trenutke skrivnostnega. Poslušalčev pogled se v 21. stoletju vznemiri ob pogledu na samostanske rjavo-bele kute, ki opravijo mimohod po veliki župnijski cerkvi. Profesor koralnega petja hoče še več. Devetnajst pevcev razporedi po prostoru in pevskemu dialogu mora poslušalec slediti tudi s pogledom. S pevci se sprehodi okrog oltarja in se dvigne na kor. Ta pretanjeni, večinoma enoglasni zvok enkrat moških, drugič ženskih glasov, potem še poskus večglasja in spremljevalnih nizkih tonov, je od obiskovalcev zahteval popolno zbranost. Še posebej globoki za dojemanje koralne glasbe so dvosekundni premori med posameznimi vrsticami, in kljub temu, da je o pomenu koralnega petja pred vsako pesmijo nekaj besed spregovorila tudi moderatorka, je bil večer nekaterim menda... dolgočasen. Tako je bilo slišati. Medtem ko je nekatere koral odnesel tja, kamor v vsakdanjem brezglavem hitenju sami ne uspejo priti, so drugi cepetali z nogami. Ker korala niso razumeli, še manj poznali. K sreči je toliko drugačen od zborovskega petja, da mu ravno zato pritiče prav posebno mesto. Imeniten je.
nih melodij predstavlja reko ali stezo, ki predpisuje romarju sprehod preko smejočih se dolin, preko temnih sotesk in ostrih vrhov liturgične pokrajine. Kdor poje te melodije, se dviga v objem daljnih, neznanih dežel, zato mora upoštevati zapovedi vodiča, ugotavlja prof. Potočnik.
Celoten program je bil razdeljen na tri dele. Prva dva -slovesno petje večernih in petje mašnih spevov - sta predstavljala vse temeljne oblike korala; v tretjem delu pa smo prisluhnili nekaterim najbolj popularnim napevom in se sprehodili skozi glavna obdobja cerkvenega leta.
Sporočilo nepozabnega glasbenega večera v Ribnici je bilo strnjeno v večno živo resnico: Koralno petje je najbolj čist izraz duše, ki slavi Boga za čudovite stvari, ki jih dela v človeškem življenju. Poslednji koralni napev je bil namenjen najčistejšemu bitju na zemlji, Mariji, Morski zvezdi:
"Zdrava, Morska zvezda, ljuba Božja Mati, vseh devic Devica in Nebeška vrata. Ti jetnike reši, slepim vid povrni, zlo od nas odvrni, z dobrim nas obdari. O, Devica sveta,blaga vsa in čista, vseh nas grehov reši, čistost v nas obnovi. Čast Bogu Očetu, Kristusu Gospodu in enako Duhu Svetemu na veke. Amen."
Zato so bili toliko bolj moteči šumi, ki so večino večera prihajali v cerkev od zunaj, z veselice na Cenetovem dvorišču, in so na trenutke popolnoma degradirali vzvišenost in vznesenost koralnega petja. Datum je bil ponesrečeno izbran, saj se je v pretirani želji po tem, da bi se obogatilo sejemsko dogajanje, v tri dni stlačilo vse, kar je bilo na voljo. In tako sta se znašla na eni strani ceste duhovna glasba, na drugi pa 'hojladri'. Nobene priprošnje Občine organizatorju niso zalegle, da bi na oni strani vsaj eno uro in pol dali mir, zato je na prizorišče prišla celo policija. Tako so poslušalci v cerkvi vsaj slabe pol ure lahko doživljali Gregorijanski koral. Ki pa ga je deloma pokvarilo tudi snemanje nacionalne televizije. Štiri kamere sicer niso bile moteč element, so pa zahtevale takšno razsvetljavo, kot jo cerkev še ni doživela. Koral, ki je bil pred leti izveden v sodraški župnijski cerkvi, je bil glede ambienta vse kaj drugega. Vitraže in cerkev so razsvetljevale sveče, zaradi manjšega prostora pa se je zdelo, da je zbor napolnil z glasom in podobo vsak kotiček. Bilo je nepopisno globoko doživetje. Tisti, ki so videli tistega, so bili prikrajšani ob ribniškem. Veljalo bi ga ponoviti - takega, v njegovi izvirni obleki.
Alenka Pahulje
Tekst in foto Maks Ipavec
GREGOR PERUŠEK, Jelovški slikar
(1887-1940)
Kustosinja Breda I. Klančnik, vodja galerije S. Kljun ter oba župana
Galerija Miklova hiša je z odprtjem razstave o slikarju Gregorju Perušku iz Jelovca nad Sodražico razkrila delo pa tudi življenje enega izmed naših pomembnih ustvarjalnih rojakov. Zapisi o njegovi življenjski poti se razhajajo že ob navedbi, kdaj neki naj bi zapustil svojo domovino in odšel v Novi svet, kjer je postal "velik in spoštovan umetnik". Razpišejo se od leta 1929 dalje; takrat je namreč Perušek obiskal
Evropo in tudi svojo staro domovino, med njimi sestro. "A ne bi je spoznal, otrok je bila, ko je odhajal. Pokazali so mu hišo: tu živi tvoja sestra z družino," piše v svojem spremnem besedilu kustosinja Breda Ilich Klančnik. Skupaj s poklicno sokolegico dr. Irene Mislej sta za razstavo pripravili oris tako Peruš-kovega dela kot življenja in ga predstavili tudi na odprtju razstave, 10. septembra. Fotografije tega umetnika hrani v svojem družinskem albumu Drago Košir, ki se je skupaj s sodraškimi krajani udeležil te spominske razstave. Hudo neurje je od obiska odgnalo večino stalnih ribniških obiskovalcev, vendar razstavi s tem ni zmanjšalo njenega pomena Uvodne besede so pripadle županu Jožetu Tanku in Andreju Pogorelcu. Čeprav je Peruškovo delo javnosti mogoče manj znano, je toliko bolj kulturniškim krogom. "Ko bomo lahko ovrednotili Peruškov celotni opus, bo sicer strokovna ocena
Komaj se je Perušek vrnil v Cleveland, že so lahko njegovi sorojaki v Prosveti 31. julija 1929 prebirali, kako je domovina sprejela "izgubljenega sina".
"Kdo je pri nas vedel zanj? Dolgo nihče ničesar. Potem prve notice v ameriških slovenskih časopisih. Brali smo, če smo dobili v roko, gledali reprodukcije njegovih slik, njegov avtoportret bledega obraza v okvirju črnih las. Brali smo o njegovih potih in romanjih, po gozdovih, po Mehiki, pa nam je bilo kot pravljica. Radi njegove daljave, radi njegove svojevrstnosti, radi njegove moči, da je sam po sebi nekje daleč rastel in zorel. Radi tega nam je bilo kot pravljica," piše Mile Klopčič v Prosveti.
(Gregor Perušek, spominska razstava; Breda Ilich Klančnik: Peruškova vrnitev v domovino)
PERCI JE NAREDIL ZUR - HUD!
"Pa je za nami. Uspelo nam je!" so se oddahnili v Ribniškem študentskem klubu. Za njimi je zopet tridnevni sklop uspešnih prireditev, ki so popestrile dogajanje na 27. Ribniškem semnju in ob njem, predvsem pa so te zanimive prireditve mladim dale možnost ostati ob tem dogodku v Ribnici in najti marsikaj zase, najsi bo na športnem, kulturnem ali zabavnem področju.
Kot se marsikaj v petek konča, pa se pri RŠK v petek začne. Na predsejemski petek, 30. avgusta, so najprej študentje poskrbeli, da se nogometna pravljica ne bi pozabila Zato so na športnem igrišču na Griču organizirali veliki nogometni turnir. Bilo je kar 18 ekip, tako da je moralo nazadnje nekaj ekip odigrati svoje prve tekme na športnem igrišču v Sušju. Pohvalno je, da so RŠKjevci prenesli del dogajanja iz centra Ribnice na okoliš.
Ko sem šla pogledat, kako naši igrajo, me je presenetilo številno občinstvo. Zanje je bilo lepo poskrbljeno s klopcami, pijačo in jedačo. Pa tudi moralo je biti, kajti tekme med ekipami iz Ribnice, Kočevja in Sodražice so se odvijale vse od 17" do 3" zjutraj, vsaka tekma pa je trajala 2 x po 10 min! In zmagovalci? Utrujeni, a veseli! 1. mesto: A D'B' Bar Sodražica, 2. mesto: KM N Sodražica in 3. mesto: Elin Kot Med igralci je bil tudi Miha Trdan, aktualni mladinski svetovni prvak v kegljanju in Grafitovci so mu poklonili celo svoj dres. RŠKjevcem ni ostalo dosti od noči, pripraviti so morali še zadnje stvari za sobotni koncert V soboto se je koncert začel z rib-
niškima skupinama Krik in Easy Top ter ribniško-kočevsko navezo Echoline, nato je prišel pozno zvečer Pero Lovšin s svojimi Križarji in nazadnje še Šank rock," je opisoval sobotni živ-žav za mlade Klemen Ivanec, predsednik RŠK. In vzdušje na koncertu? "Ma, bilo je enkratno!! Že predskupine so bile super, potem pa sploh!
Perči je naredil žur - hud!
Tam nekje okoli 1300 ljudi, predvsem mladih, je res uživalo! Tudi Šank rock je bil dober, ampak morda je bilo vzdušje vseeno boljše pri Perotu!" je pripovedoval Klemen kot bi bil še vedno tam.
Pa nedelja? Že zgodaj so zavihali rokave! Upam, da ste si prišli kaj pogledat ali pa celo zaigrat na funballu in ročnem nogometu na parkirišču pri zavarovalnici Triglav! Dogajanje si je ogledal tudi ribniški župan Jože Tanko z delegacijo iz Arcevie. "Za funball je bilo prijavljenih 5 ekip, ki so se za "stopničke" morale fino fino potruditi! Cisto drugače je kot navaden nogomet, a ko se navadiš -potem gre!" je razlagal Klemen, tudi kot igralec v eni izmed ekip - na koncu so bili drugouvrščeni. Zagotovo pa je bila največja atrakcija funballa, ko sta se med sabo pomerili dve ženski ekipi (Drzne : Lepim)! V trenutku so bila vsa mesta ob mrežah zasedena! Kaj pa težko pričakovana dramska predstava Bomars United z Lucijo Čirovič? "Ja, ljudi je bilo res ogromno, a kaj, ko se od zadaj ni nič videlo
trdnejša, a brez dvoma že danes predstavlja najvidnejšo slovensko ustvarjalno osebnost v Ameriki," meni dr. Mislejeva.
Peruškova slikarska bera, ki jo poznamo pri nas v Sloveniji, je le drobec veliko obsežnejšega opusa, ki ga navajajo katalogi njegovih samostojnih ameriških raz-stav, se strinja tudi Klančnikova. Perušek je svoje slikarske danosti preizkušal tako v indijanskih kot socialnih motivih, toda v zadnjih letih življenja se je vrnil k pejsažu, odkriva Mislejeva. Kako globoko se mu je vtkal obisk v Sloveniji ob koncu 30. let, pa kažejo tudi slike slovenske krajine, ki jih je upodabljal leta kasneje. Razstavo, ki so jo omogočili ribniška in sod raška občina ter ministrstvo za kulturo, si lahko ogledate do 8. oktobra
AP
Foto Marko Burger
in so potem ljudje kar odhajali! Drugače pa je bilo res fajn!" je na kratko ocenil Klemen.
Organizirati vse to, je precejšen zalogaj! "Brez pomoči vseh sponzorjev, ki smo jim resnično hvaležni, ne bi mogli! Verjetno se sploh ne bi podali v to!" mi je zaupal Klemen. Ampak kakšna škoda bi bila to za Ribniški semenj, predvsem pa za mlade in tiste, ki ostajajo večno mladi po srcu! "Pa tudi tako je: nedelja kot nedelja je en velik minus. Če ne narediš dovolj v petek in soboto, si "pogorel". Zato smo še toliko bolj veseli pomoči!"
Za drugo leto, pravi Klemen, še ne vedo, ali se bodo ,,,	_	zopet odločili za
f * H	tako pester trid-
nevni program. 26. oktobra 2002 so v RŠK namreč volitve, na katerih bodo ribniški študentje dobili novo vodstvo.
"Do takrat pa ste vsi - stari in novi člani RŠK -naprošeni, da čimprej prinesete originalna potrdila o vpisu! Obiščite nas v naših prostorih na Knafljevem trgu v petek od 20.30 - 22. ure ali/ in v soboto od 21. - 22. ure!" ni pozabil Klemen pozvati vse nove in stare člane RŠK.
In naslednja akcija? "Gardaland (Italija), 19.10.1 Cena, 9.000 SIT (stroški prevoza in vstopnice), za tiste pa, ki bodo do takrat prinesli že potrdila o vpisu, bo cena le 6.000 SIT! V primeru premajhnega števila prijav bomo izlet žal odpovedali!” je dejal Klemen.
Zdenka Mihelič
FotoAP
5
*
0
S
-
n
Z
H
Reše m
ar rxj>i r ^ jlt* n >■
e/vi >■ a rxj5i vrvi O/VJLtsni
!£( Podružnična šola Sv. Gregor obnovljena
0 GBEGOBSKA ŠOLA IMA BEKOBD-NIH 27 OSNOVNOŠOLCEV
V letošnjem šolskem letu začeli z devetletko, v katero je vpisanih osem otrok
Pridite, no, pogledat kaj k nam, ko imamo pa tako lepo prenovljeno šolo, so nas povabile učiteljice podružnične šole sv. Gregor. Le-ta sicer sodi pod okrilje sodraške osnovne šole dr. Ivana Prijatelja, a leži v naši občini in si kot taka, vsa sveža in nova, zasluži pozornost.
Svoje mesto ima že desetletja na vrhu gregorskega hriba, od koder je prečudovit pogled na slovenske Alpe in ni ga bolj prijetnega, kot v takem okolišu tudi
Nižji razredi
Učiteljice: M. Bracovič, N. Mihelič, K. Žagar
delati. Le bližina ceste je problem in morajo biti učiteljice kar pazljive na gručico 27 otrok, ki se med odmori razprši naokrog. Igrišča namreč nimajo in jim ob lepem vremenu zanj služi parkirišče ob gasilnem domu, v dežju telovadnica v kletnih prostorih, takrat, ko pozelenijo travniki, pa slednji nudijo srečo in veselje gregorskim osnovnošolcem, so povedale učiteljice Milena Bracovič, Katarina Žagar in Nataša Mihelič. Tolikšne skupine otrok niso imele še nikoli, v poprečju jih je namreč razrede od 1. do 4. obiskovalo do 20. Zdaj pa je nataliteta v Slemenih porasla in družine so se v mnogih primerih odločile za 3 otroke, je dejala Bracovičeva
Podružnična šola pa je ravno v letošnjem šolskem letu doživela korenite spremembe, saj je pričela z devetletko. Matična sodraška šola jo je uvedla že lani, gregorsko pa je najprej čakala primerna preureditev. Obnova je potekala v juliju in avgustu in je ribniško občino stala okrog 3 mio SIT. Učilnice so razširjene, stene popleskane v barvitih tonih, parket zbrušen, stopnice obnovljene in garderobe preurejene. Postavljeni sta tudi dve varnostni ograji, zamenjana vhodna vrata ter urejeno mini igrišče, ki ga uporablja prvi razred devetletke, kamor je vključenih 8 otrok, večinoma šestletnikov. Na novo je opremljena igralnica za 1. razred, sicer pa učiteljice na šoli že vsa leta izvajajo integriran pouk. Leta poteka v dveh oddelkih in učilnicah: Bracovičeva uči 1. in 2. razred, Miheličeva 3. in 4., Žagarjeva pa je vzgojiteljica in vsak dan po dve uri bdi nad prvim razredom. Delo učiteljic je timsko, privaditi pa se je bilo treba tudi na novi devetletni program, ki obsega slovenski jezik, matematiko, spoznavanje okolja, glasbo, likovno vzgojo in telovadbo. Ure niso tako strogo določene kot pri klasičnem pouku, in tako najmlajši osnovnošolci prehajajo iz ene ure v drugo, podajanje znanja pa je pogosto prilagojeno tudi njihovemu razpoloženju, je povedala Žagarjeva Je pa zato toliko bolj zahteven integrirani pouk, ko ena učiteljica poučuje kar dva razreda hkrati in je treba vsebine dobro uskladiti. Ker pa je v vsakem razredu največ po 10 otrok, se seveda nihče ne more skriti, je povedala Nataša Mihelič, in vsakdo je vprašan kar nekajkrat na dan. Kljub vsemu se otrod potem, ko odrastejo, rade volje vračajo v kraj svojih prvih šolskih korakov, kjer je okolje zaradi svoje majhnosti toliko bolj domačno in prijazno. Šola ni v ničemer prikrajšana, opremljena je tudi s TV, računalnikom in videorekorderjem, ima garderobo, knjižnico ter sanitarije. Mlečno kuhinjo vodi Anica Levstek, ki hkrati šolo tudi pospravlja ter po potrebi skrbi za jutranje varstvo.
Bolj problematično pa je popoldansko varstvo otrok, saj leti enoizmenski pouk zaključijo ob 12.20, kombi pa jih pobere
šele ob 13.40. Učiteljice so se znašle in ta vmesni prostor zapolnile z interesnimi dejavnostmi, kamor so se vključili vsi otroci. Tako tisto uro in pol poslušajo pravljice, pojejo, sčasoma pa naj bi nastal tudi plesni krožek.
A vseeno je sprememba povzročila nejevoljo pri starših, učiteljicah in otrocih.
Mali osnovnošolci menda težje prenašajo tako dolgo čakanje. Zadeve pa ne bo tako preprosto urediti, ker je prevoz z minibusom in kombijem organiziran skupaj za podružnično šolo Sveti Gregor in Osnovno šolo Sodražica. Učenci razredne stopnje se morajo zato prilagajati šolskemu umiku predmetne stopnje OŠ Sodražica, kar pomeni, da je možno organizirati povratek domov šele po 13. uri, je povedala Metka Tramte z Oddelka za družbene dejavnosti. V lanskem letu je prevoznik kot boniteto šoli in učencem nudil dodatno vmesno vožnjo ob 12.30 uri, saj mu je to dopuščala dogovorjena cena. V šolskem letu 2002/2003 pa cena šolskih prevozov tega več ne dopušča, zato se opravlja le naročena vožnja po razpisu, je dodala Po Zakonu o osnovni šoli otroci od Sv. Gregorja sploh niso upravičeni do brezplačnega prevoza "Skoraj vse vasi in zaselki na območju Slemen so od podružnične šole Sveti Gregor oddaljeni manj kot 4 km, zato po veljavni zakonodaji prevoza za učence podružnične šole Sveti Gregor sploh ne bi bilo potrebno organizirati ali pa samo za nekatere, torej bi bil šolski prevoz lahko organiziran v bistveno manjšem obsegu. Ker pa gre pretežno za vasi in zaselke na višinsko ležečih in gozdnih območjih, kjer obstaja povečana nevarnost velikih zveri, Občna Ribnica že desetletje organizira prevoz tudi za to območje, čeprav od države ne dobi nobene ga povračila za stroške tovrstnih prevozov? pravi Tramtetova
Šola pa po notranji preureditvi čaka še na olepšavo pročelja, vendar še vedno ni urejeno lastniško razmerje, saj je bil le del objekta (poslovni prostor) v postopku denacionalizacije vrnjen rimokatoliškemu župnijskemu uradu. Za preostali del stavbe denacionalizacijski postopek še ni zaključen, je dejal ribniški župan. "Če bosta po zaključeni denacionalizaciji šola in dvorana ostali v lasti občine Ribnica, bodo postali solastniki celotnega objekta Kmetijska zadruga Ribnica, rimokatoliško župnijstvo Sv. Gregor in občina Ribnica, ki se bodo morali skupno dogovoriti tudi glede zunanje ureditve osrednjega objekta pri Sv. Gregorju".
Podružnično šolo si je ogledala in fotografirala
A Pahulje
BELTINCI V RIBNICI
Na Ribniški semenj se je pripeljal kar cel avtobus Prekmurcev, saj so hoteli ne samo predstaviti se, marveč se tudi vsaj en dan bratiti z Vaškim etnološkim društvom Hrovača
Ko so člani VETD Hrovača pred tremi leti razmišljali, s katerim krajem bi se lahko povezali, se je ponudila priložnost, da se povežejo ravno z Beltinci. Stike in poznanstvo s takratnim in tudi sedanjim županom Jožefom Kavašem je namreč neka ribniška občanka pletla še iz študentskih let, pripravljena pa jih je bila posredovati tudi naprej. Takoj se je začelo, že ob praznovanju 80. obletnice priključitve Prekmurja
Ivan Prelesnik z županom Beltincev
Sloveniji, konec leta pa so Hrovačani tjakaj odšli predstavit še Žive jaslice in njihovo prekmursko popotovanje je trajalo kar dva dni. Zadovoljstvo nad že pregovorno gostoljubnimi Prekmurci pa nepopisno, vedno ponovi Ivan Prelesnik, predsednik VETD Hrovača. "In ker smo ga tako žingal, so nas poslali pa v samostan spati' Potem so seveda Hrovačani vrnili povabilo in predlani so krajani Beltincev prvič prišli na sejem, lani so imeli celo svojo stojnico, letos pa smo jih videli na odru s živopisnim pozvačinom. Ljudske pevke so se med obiskovalci sprehajale s polnimi košarami domačih dobrot, ena izmed teh pa je pristala tudi v rokah Prelesnika, saj so se mu Beltinčani na ta način zahvalili za gostoljubje. Hrovačani so jih namreč nato popeljali še v Otavice, da bi se skupaj z njimi poveselili. Srečanje je bilo res pristno. Roke so se prepletale v plesu in petju in vsake toliko, še posebej pa ob slovesu, se je zdelo, kot da se je mnogim kar milo storilo... Toda beltinškoribniškazgodba ne čaka konca, marveč svoj vrhunec. Prelesnik upa, da bo krajevnima skupnostma kdaj uspelo podpisati listino o prijateljstvu. Na ta način je ribniška skupnost že povezana z novogoriško, medtem ko je Ribnica kot občina pobratena le z italijansko Arcevio. Za zdaj organizacija srečanj sloni na Hrovači in Turističnemu društvu Beltinci (TD), ki se bosta morda še do konca tega leta tudi pobratila Temelje imata dobre, saj se oboji vsakič bojijo, da ne bodo zmogli prekositi ljubezni-vosti in gostoljubnosti drugih. Ali kot je
Sejemska anketa
MLADI OKUPIRALI ZABAVIŠČNI PARK
Šolsko leto se je šele dobro začelo, pa smo že začeli trdo delati. V prvem tednu pouka smo v treh oddelkih sedmih razredov izvedli anketo o obisku Ribniškega semnja, na katero je odgovorilo 70 učencev. Pasi oglejmo rezultate: Na Ribniškem semnju je bilo 68 učencev. Suhurobarski ali lončarski izdelek jih je kupilo le 14. Največ so kupovali trosede, skakalce in piščali. Ostale stvari na semnju je kupilo 53 učencev. Zabaviščni park je obiskalo 55 učencev, ki so porabili od 400 pa do 5700 SIT. Odprtje in sprevod po glavni ulici si je ogledalo 20 učencev, nastop skupin iz vse Slovenije v Gradu pod imenom Slovenske šege in navade 16, tekmovanje v funballu in ročnem nogometu 22, veliki šov za vse generacije v Gradu 18, nastop dramske skupine Bomars United z Lucijo Čirovič 4, plezalce na zvoniku 48, likovno razstavo
v Miklovi hiši 1, gobarsko razstavo 13, čebelarsko razstavo 8, rokodelski festival v Gradu 11 in nastop skupine Gamsi 34.38 učencev se je imelo na semnju lepo, nihče slabo, 19 čudovito, 13 nepozabno, 1 bedno, veliko novega pa so se naučili 4. 68 učencev obljublja, da naslednje leto spet pridejo. Kot ste verjetno že opazili, se jih je zelo malo ustavilo pred stojnicami s suhorobarskimi in lončarskimi izdelki. Tudi v Miklovi hiši jih je bilo zelo malo, tako tudi na čebelarski in gobarski razstavi. Najbolj presenetljivo pa je, da si jih je zelo malo ogledalo nastop skupine Bomars United z Lucijo Čirovič, zelo veliko pa si je plezalce na zvoniku ribniške cerkve. Veliko anketirancev si je ogledalo tudi tekmovanje v funballu in ročnem nogometu, da ne govorimo o velikem šovu za vse generacije v Gradu ali pa o glasbeni skupini Gamsi pri Cenetu.
Prav gotovo pa so največ zaslužili lastniki zabaviščnega parka, ki ga je od 70 učencev obiskalo kar 55 in so tam skupaj zapravili 85700 sit
Vsi pa prav gotovo že komaj čakamo naslednji semenj.
Anketo uredila: Tadeja Žepohar, 7. a OŠ dr. F. Prešerna, Ribnica
slikovito pripomnila mlada in energična predsednica beltinškega TD: "Mi smo si rodbina!'
In vsakič, ko si bo ta rodbina zaželela snidenje v Prekmurju, so tam dobrodošli, je dejal župan Kavaš, ki seje tokrat prvič po 27 letih, odkar je v Ribnici eno leto služil vojsko, vrnil semkaj. Županovanje neprofesionalno opravlja že drugi mandat, predvideva pa, da mu bo šlo tudi v tretje. Skrbi za 8700 ljudi, ki živijo v 8 vaseh, največje naselje pa so Beltinci s 2400 prebivalci, tako da sta si občini tudi po velikosti precej podobni. Beltinci se niso še z nikomer uradno pobratili, precej pa sodelujejo z občino Radlje ob Dravi, je dejal Kavaš. Kot je tudi res, da jim roko S pobratenja ponujajo drugi...Pred 4 leti je folklorna skupina, ki je za svojo izvirnost dobila tudi evropsko priznanje, odšla gostovat na Japonsko. Tamkajšnjim gostiteljem so bili Prekmurci tako všeč, da so predlagali tudi pobratenje. A daleč, morda predaleč sta si bili deželi...Če bi iskali še kakšno podobnost belt-inške občine z ribniško, bi jo našli tudi pri težavah z Romi. Pri njih jih je registriranih 111 in poleg 5 dolenjskih občin so tudi Beltinci dobili ukaz države, da morajo predstavnika Romov izvoliti v občinski svet. Beltinški župan temu nasprotuje in znašel se je na 'črni listi', saj zagovarja stališče, da naj najprej parlament medse povabi romske predstavnike, ne pa, da ima npr. 60 beltinških Romov s svojo volilno pravico tolikšno moč, da lahko izvoli celo svojega svetnika. Drugače pa so Beltinci bolj kmetijska občina, največ ljudi pa je zaposlenih v tovarni Beltinka - 250. Spopadajo se s 17-procentno brezposelnostjo in neurejeno fekalno kanalizacijo po vaseh, upajo pa, da bo uresničen projekt o izgradnji termalnega kopališča, je dejal beltinški župan, če bo seveda država dodelila koncesijo zainteresiranemu ponudniku.
Beltinški utrip pa je drugače zelo živ, saj ga snuje kar 8 turističnih in 48 kultumcHjmetniških ter športnih društev. Močna je tudi pevska tradicija, saj sta v vsaki vasi vsaj en ali dva zbora V enem izmed takih 35 let poje tudi župan, njegov oče pa je začetnik folklorne tradicije, ki je v Beltincih stara že 65 let. Letos bo organiziran že 32. folklorni festival.
Morda si ga bodo enkrat ogledali tudi Hrovačani, vsekakor pa nameravajo v ta čudoviti del Slovenije že letos gostovat z gledališko igro Ribniški trojčki (pa še kakšno novo bodo priredili), zna pa se zgoditi, da se bo društvo tamkaj pojavilo tudi s prikazom šrangan-ja." l/se bomo delali v tej smeri, da bi povezati mlado in staro,“ je pripomnil Ivan Prelesnik.
Med Prekmurci v Ribnici bila A Pahulje
K
0
!
Komorni zbor p. Stanislav Škrabec
vabi nove člane, pevke in pevce; še posebej so zaželeni tenorji.
Avdicija bo 6. oktobra ob 19. uri,
v prostorih TVD Partizan (pododrje). Informacije na tel.:
041/739 595 (Magan)
■ >!<»•
njLaivxiss o.i air-psjvJMici
WBMSm-ß
$ V TURČIJI - ZIBELKI z NAJSTAREJŠIH KULTUR
Društvo prijateljev Svete dežele je v drugi polovici avgusta (16. - 31. avgusta) pripravilo nepozabno romanje v zahodno in jugovzhodno Turčijo. Za duhovno vodstvo romanja sta bila odgovorna škof dr. Jurij Bizjak in p. Peter Lavrih. Potovali smo z agencijo Oskar iz Kranja, ki nam je omogočila dve zares usposobljeni slovenski vodički (Nataša iz Ribnice in Urša iz Mojstrane) in še turškega vodiča Ahmeda, ki nam je zaradi izjemnega poznavanja domače dežele pomagal pri vseh težje dostopnih krajih.
Cilj romanja je bil obisk sedmerih cerkva, ki jih omenja apostol Janez v skrivnostnem Razodetju (Efez, Smirna, Pergam, Tijatira, Sarde, Filadelfija in Laodiceja). Obiskali smo nekaj mest, ki so povezana z življenjem in oznanjevanjem ap. Pavla Prišli smo do Mezopotamije, kjer smo obiskali Abrahamovo rojstno hišo ("jamo").
Prostrana Turčija (velika je za 39 Slovenij) nas je prevzela predvsem zaradi tolike raznolikosti naravnih lepot in zaradi silno nemirnih kulturnih, verskih in družbenogospodarskih preobrazb. Turčija se razteza na dveh celinah. Evropski del države je neznaten kos nizke in rodovitne Trakije na jugovzhodnem robu Balkana, glavnina države pa obsega najbolj izpostavljeni, najvzhodnejši del Azije. To je Mala Azija ali Anatolija, zibelka najstarejših kultur in civilizacij, jedro nekdanjih velikih držav - od Hetitov do Osmanov. Kulturna, družbena in gospodarska nasprotja sedanje Turčije se najbolj kažejo v velikih mestih, predvsem v Carigradu, ki je bil naša prva romarska postojanka. Carigrad, sedaj Istambul, je mesto na dveh celinah - evropski in azijski. Okrog I. 660 pr.Kr. so tu ustanovili grško kolonijo Bizanc, rimski cesar Konstantin Veliki je leta 330 po Kr. mesto preimenoval v Konstantinopolis in ga povzdignil v prestolnico cesarstva Leta I453 so ga zavzeli Turki. Od takrat do leta 1923 je bil prestolnica turškega imperija Koje Kemal Ataturk leta 1923 ustanovil republiko Turčijo na pogorišču nekoč mogočnega osmanskega imperija, je postala prestolnica Ankara Istambul, ki ima že ca 16 milj. prebivalcev, pomeni za evropske obiskovalce s svojimi bučnimi bazarji, hrupnim in zmedenim prometom, z vsiljivimi vonjavami in glasovi in nepozabno silhueto neštetih kupol in minaretov most v Azijo, vhod v svet tuje, nenavadne kulture - v Orient Koje osmanski sultan Mehmed II. leta 1453 zavzel Carigrad, se je odločil, da bo mesto obnovil v vsem starem veličastju. Velike cerkve, kakršna je Hagia Sofia, so spremenili v mošeje. Skoraj 500 let so jo Turki uporabljali kot mošejo, od leta 1935 pa je muzej.
Mošeja sultana Ahmeda (Modra mošeja), ki jo je zgradil učenec velikega osmanskega arhitekta Sinana, je podobna cerkvi Svete modrosti in se z njo kosa v velikosti.
Preobrazba turške družbe se je začela po letu 1923, ko je po 4-letnem turškem vojska vanju z Grki nastala nova republika Njen prvi predsednik je bil vojaški častnik Mustafa
Kemal. Turki so ga začeli enostavno imenovati Ataturk (oče Turkov). Obrnil se je od islamskega izročila k Evropi in začel spreminjati Turčijo v sodobno državo. Z ločitvijo države od verske organizacije je islam nehal biti državna vera Novi zakoni so odpravili feredžo (dolga vrhnja halja z zagrinjalom za obraz - simbol brezpravnosti muslimanske žene) in fes - nacionalno pokrivalo v sultanski Turčiji. Leta 1926 je pogumno zamenjal arabsko pisavo z latinico ter odpravil mnogoženstvo in izenačil pravice moških in žensk. Našo skupino romarjev so posebej zanimali kraji in mesta, ki so povezani s krščanstvom. Turčija je bila namreč ena prvih dežel, kamor se je krščanstvo razširilo iz Svete dežele. Apostol Peter je v letih 47-54 v Antiohiji ustanovil krščansko skupnost Luka pa v apostolskih delih poroča, da sta v Antiohiji oznanjala evangelij Barnaba in Savel (Pavel). V tem mestu so Jezusove učence najprej imenovali kristjane. P. Peter nam je omogočil, da smo v Antiohiji (Antakya) obiskali prvo katedralo na svetu, ki je posvečena ap. Petru. Tu smo imeli sv.mašo, kjer nas je škof Jurij v pridigi spodbujal k pristni ljubezni do Jezusove Cerkve.
Izjemen vtis je na vse nas naredilo najlepše ohranjeno antično mesto v Anatoliji - Efez To mesto je postalo najpomembnejše krščansko središče v Mali Aziji predvsem zaradi tega, ker je vtam v letih 3748 po Kr. živel ap. Janez, z njim pa je bila tudi Devica Marija, ki jo je Jezus izročil v varstvo temu najljubšemu učencu. V Efezu je dobri dve leti srčno govoril, učil in prepriča val o Božjem kraljestvu tudi ap. Pavel. Uspeh njegovega pridiganja je povzročil, da so se proti kristjanom dvignili domačini, ki so trdili, da Pavlov nauk spodbija
malikovanje. Po tem upom je Pavel zapustil Efez, pozneje pa je napisal pismo Efežanom, kjer je odkril Božji odrešitveni načrt za človeka Nepozabna bo ostala sv. maša, ki smo jo obhajali v neposredni bližini Marijinega zadnjega bivališča v Efezu.
Osrednji del Turčije je Anatolija, pokrajina z nagubanim gorovjem do višine 3.000 m. Posebno nas je pritegnila dolina Goreme s svojimi stožčasto zašiljenimi griči. Kot palčki smo se sprehajali med neverjetnimi oblikami te "kamelje" doline. Ti kamniti zvoniki, ki imajo obliko pravih gobanov - ajdovčkov, so nastali zato, ker so trde kamnine na nekaterih mestih prekrivale mehke. Udarci vetra in ostre kapadokijske zime so izoblikovale zašiljene stebre, ki prekrite z varovalno plastjo trde kamnine (bazalt). Leta 400 po Kr. je prišel v to očarljivo pokrajino "gobjih dežnikov” sv. Vasilij iz Cezareje. Mislil je, da vodi življenje v jamah k svetosti, zato je spodbujal kristjane, naj se zakopljejo v kamnite stožce in živijo v njih. V13. stol. je živelo v jamah okrog 13.000 kristjanov, ki so imeli za bogoslužje več kot 300 kapelic. Tovrstno življenje je zamrlo skupaj s propadom Bizanca
Cez Sirska vrata preko gorovja Taums smo vstopili na vzhodno turško Sredozemlje. Prispeli smo do Tarza, rojstno mesto ap. Pavla, kijev svoji gorečnosti pona sel Jezusovo oznanilo po vsem tedaj znanem civiliziranem svetu. Na poti, kjer se mezopotamska nižina dviga v gorovje Taurus, smo si ogledali četrti največji jez na svetu - Ataturkov jez na Evfratu. Blizu starega mesta Kahte smo obiskali veličastni Tumul, kralja Antioha L, ki si je na 2150 m visoki gori zgradil svoj zadnji dom. Ta Nemrut Dagi z orjaškimi kamnitimi glavami na vrhu gore je eden najbolj obiskanih krajev Turčije. Zanesen od sanj o svoji veliäni je Antioh posnemal orientalsko in hetitsko prakso, postavljati podobe bogov na vrhu gore. Na tej gori smo dočakali čudovit sončni zahod. Za vedno nam bo ostal trenutek, ko smo zapeli našo himno - Prešernovo Zdravljico. Popotniki z raznih koncev sveta so ob tej pesmi zaslutili, da je rešitev človeštva v bratski povezanosti med vsemi narodi.
S trajektom smo se še tretjič podali čez najslavnejšo reko naše civilizacije - Evfrat Ogledali smo si mesto Diyarbakir, ki slovi po svojem obzidju, mošejah in bazarjih. Mesto je razdeljeno na ločene četrti: armensko, krščansko, kurdsko in arabsko. To mesto ima več zgodovinskih mošej, cerkva in drugih pomembnih stavb kot katerokoli drugo mesto v Turčiji, razen Istambula Iz Diyarbakirja smo z letalom še enkrat poleteli do Istambula Ogledali smo si sultan-sko palačo Topkapi, njegov harem in muzej. Ob sklepu romanja smo se z ladjico odpeljali proti Črnemu morju. Med dvema kontinea torna in pod dvema visečima mostovoma smo si ogledovali palače, dvorce in vile nekdanjih in današnjih mogočnežev.
Kamnite razvaline nekdaj cvetočih mest (Pergamon, Filadelfija, Sarde, Smirna, Laodicija, Tiatira, Efez, Hierapolis, Kolose, Ikonij itd.) so živa pridiga človeške ljubezni do Boga, Cerkve in naroda Istočasno pa so nam ti kamniti ostanki nekdaj tako pomembnih stavb razodevali človeško hudobijo, sovraštvo in zlobo, ki se je razdivjala in rušila vse dobro, lepo in resnično.
Samo ljubezen, ki lahko naredi največjo revolucijo v našem srcu, nas bo rešila pred pretečo katastrofo, ki bi človeštvo potisnila v novo kameno dobo. To smo spoznali v zibelki najstarejših kultur, v Turčiji, kjer je človek zidal z ljubeznijo ali pa podiral s sovraštvom.
Tekst in foto Maks Ipavec
Pri kamnitih jurčkih v Kapadokiji j - > ;
Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal,	■ J.
tiho mirno si zaspal,	\
a v srcih naših boš ostal.	
Vse življenje si garal, vse za dom, družino dal, ostale so sledi povsod od dela tvojih pridnih rok.	ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi našega ljubega moža, očija, ata, tasta in brata
ALOJZA LOVŠINA
iz Dolenjih Lazov
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, darovali za maše, cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Še enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči vsi njegovi
Trpljenje in bolezen si prestal, v grobu zdaj boš mirno spal, odšel si tja, kjer ni gorja, luč večna ti upanje da.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in starega ata
ALOJZA RUSA
iz Dolenje vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom, sodelavcem in znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje, darovano cvetje, sveče in drugo pomoč. Še posebna hvala vsem sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, gospodu župniku Branku Potočniku za lepo opravljen obred, govorniku Mirku Oražmu ter pevcem za ganljivo zapete pesmi slovesa. Hvala vsem vam, ki ste našega ata pospremili na njegovi zadnji poti.
Žena Milka, sinova Danilo in Lojz z družinama
Srce je omagalo, dih je zastal,	j|fe»V
spomin nate in delo tvojih pridnih rok	
nam bo vedno ostal.	
ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža in očeta ter brata in strica	
JOŽETA PETELINA	
iz Žlebiča 9A	
se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno pisno in ustno sožalje. Hvala za podarjeno cvetje in sveče, predvsem pa zahvala vsem gasilcem, ki ste pokojnika tako množično pospremili na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala g. Tonetu Petku za tako lep poslovilni govor. Hvala vsem duhovnikom za lepo opravljen mašni obred ter pevcem cerkvenega zbora Ribnica. Hvala tudi osebju zdravstvenega doma Ribnica. Posebna zahvala pa velja sosedoma Sabini in Jožetu Peterlin, ki v najtežjih trenutkih stojita ob	
strani pokojnikovi družini.	Vsi njegovi
ZAHVALA
Vsem prijateljem In dobrotnikom PZ LONČAR!
Ko smo se že pošteno oddahnili od slavnostne nervoze in omotičnosti svečanega trenutka, je prišel čas, da naredimo pregled nad dejavniki, ki so nam omogočili obeležitev 50. obletnice nepretrganega delovanja in se vsem zahvalimo za pomoč.
Vsem, ki so nam pomagali, nas prišli poslušat, nam čestitali in se z nami veselili lepega jubileja, se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje, pevcem za prizadevno obiskovanje vaj, zborovodji Lojzu hvala za to, da nas je za nastop lepo pripravil, napovedovalki Meliti pa za lepo vodenje celotne prireditve.
Ob tem čutim dolžnost, da se opravičim bivšemu pevcu Francetu ZAJCU, ki ga ob pregledu in predstavitvi pevcev po nerodnosti nisem omenil, čeprav je z nami pel kar 26 let. Zadnje leto pa zaredi slabega počutja ne več.
Zahvaljujemo se vsem članom domačega KUD France Zbašnik, predvsem predsedniku Gregorju za hiter odziv na našo prošnjo in vse delo, ki so ga on in ostali člani KUD opravili pri pripravi dvorane in plakatov. Tu je seveda še ga. Zalka, ki je s svojo folklorno skupino popestrila našo prireditev. Hvala za spominska darila, ki nam bodo lep spomin na ta dan. Z vašim prispevkom se čutimo še bolj povezane z "družino1' KUD Dolenja vas.
Še ena zahvala, in to Ireni LOVŠIN iz Zapotoka, ki je izredno lepo in.domiselno oblikovala naš programski list in nas potem še ovekovečila s fotografskim aparatom.
Zahvala velja tudi vsem dobrotnikom, ki so s svojimi prispevki omogočili dostojno praznovanje naše obletnice. Tu sta na prvem mestu Občina Ribnica in župan, g. Jože Tanko, ki sta nam omogočila novo "opravo". Lep dar nam je poslal g. Janez Škrabec oz. RIKO d.o.o Ljubljana. Ostali dobrotniki so še: INOTHERM d.o.o, Prigorica; GRAFIT d.o.o, Prigorica; Območna OBRTNA ZBORNICA, Ribnica; INLES, Ribnica; BUTIK BARON, Ribnica - Renata ŠTANFEU; TESARSTVO IN GRADBENA DELA ORAŽEM, Dolenja vas; Bistro IZLATY, Prigorica; Prevozništvo LEVSTEK STANKO, Rakitnica; RIKO M-TIM d.o.o, Ribnica; Pekarna AJDIČ, Sodražica; Restavracija KRONA, Ribnica - Kozina Franc; BLESK d.o.o, Pogorelc Bojan, Dolenja vas; RIBIŠKA DRUŽINA, Ribnica; TISKARSTVO PETERLIN, Dolenji Lazi; OBERLES, Oberstar Stane, Rakitnica; Mizarstvo ZBAŠNIK, Ribnica; Bife TRDAN JOŽE, Dolenja vas; Mercator PRAŠIČEREJA, Kočevje; CVETLIČARNA POŽAR, Ribnica; Gostilna MIHELIČ, Ribnica; Bistro HENIGMAN JOŽE, Ribnica; LONČARSTVO ČEŠAREK / POGORELC, Dolenja vas.
Pevski zbor Lončar France Zbašnik, predsednik
•tarnam

ISSB-kS
Javno komunalno podjetje Komunala Ribnica d.o.o., Goriča vas 11A, Ribnica, razpisuje
JAVNO DRAŽBO ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V GORIČI VASI 11 A (BIVŠI EUROTRANS) V NAJEM
Dražba bo v ponedeljek, dne 21. 10. 2002, v sejni sobi Javnega komunalnega podjetja Komunala Ribnica d.o.o, v Goriči vasi 11A (bivši Eurotrans), s pričetkom ob 12. uri.
I.	Predmet oddaje so poslovni prostori:
a)	pisarniški prostori v I. nadstropju v neto izmeri 86,45 m2,
b)	skladišče v I. nadstropju v neto izmeri 111,30 m2 (možna je sprememba namembnosti v pisarniške prostore)
c)	avtomehanična delavnica v pritličju stavbe v neto izmeri 437 m2.
V	ceni m2 za pisarniške prostore in skladišče je zajeta souporaba notranjih prostorov (hodniki in sanitarije) in uporaba parkirnega prostora.
V	ceni za m2 za avtomehanično delavnico je zajeta uporaba zunanje površine - parkirišča pred delavnico v izmeri ca 400 m2.
V	ceni najemnine niso zajeti poraba električne energije, ogrevanje in komunalne
storitve.
II.	Izhodiščna mesečna najemnina za m2 poslovnih prostorov znaša z DDV:
pod a) 1.190 SIT/m2 pod b) 1.190 SIT/m2 pod c) 490 SIT/m2
III.	Varščino v višini 3 mesečne izklicne najemnine za posamezni prostor je treba plačati pred javno dražbo.
IV.	S potrdilom o vplačilu varščine se dražitelj izkaže pred pričetkom dražbe.
Varščino je treba vplačati na žiro račun Javnega komunalnega podjetja Komunala Ribnica d.o.o., št.: 03114-1000090269 ali pri blagajni podjetja v Goriči vasi 11A, Ribnica.
Varščina se uspelemu dražitelju upošteva kot vnaprej plačana najemnina, ostalim udeležencem pa se vrne brez obresti najkasneje v treh dneh po javni dražbi.
V.	Na javni dražbi lahko sodelujejo vse pravne osebe s potrdilom, da imajo sedež na območju Republike Slovenije, in fizične osebe z
dokazilom o državljanstvu. Pooblaščenci pravnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pooblastilo za licitiranje.
VI.	Uspeli dražitelj mora skleniti najemno pogodbo v osmih dneh po končani dražbi z naslednjimi določili:
najemnina se določi v neto znesku, h kateremu se prišteje davek na dodano vrednost;
Če dražitelj po svoji krivdi pogodbe ne podpiše v postavljenem roku, se šteje, da je odstopil od najema, plačana varščina pa zapade.
VII) Drugi pogoji bodo dogovorjeni z najemno pogodbo.
Vlil) Ogled nepremičnine je možen na kraju samem.
Dodatne informacije lahko dobite na tel.št: 836-11-38 ali 836-06-50 ali GSM 041-513-329. Kontaktna oseba je Jože Zakrajšek.
Javno komunalno podjetje Komunala Ribnica d.o.o.
Na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Ribnica z dne 11.10.2001 Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, razpisuje
JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO NEPREMIČNIN,
ki bo v torek, dne 15. 10. 2002, s pričetkom ob 13. uri, v sejni sobi Občine Ribnica, Ribnica, Gorenjska cesta 3.
I)	Predmet prodaje je stavbno zemljišče pare. št. 2963/23 v izmeri 1 a 92 m2 k.o. Dolenja vas.
II)	Izklicna cena znaša 469.883,00 SIT.
Najnižji znesek višanja je 30.000,00 SIT.
III)	Varščino v višini 10 % izklicne cene je treba plačati pred javno dražbo, celotno preostalo kupnino pa mora uspeli dražitelj plačati v osmih dneh od dneva, ko sklene pogodbo.
IV)	S potrdilom o plačilu varščine se dražitelj izkaže pred pričetkom dražbe. Varščino je treba plačati na žiro račun Občine Ribnica št.: 01000-0100005434 pri BS ali pri blagajni Občine Ribnica, Gorenjska cesta 3. Varščina se uspelemu dražitelju vračuna v kupnino, ostalim udeležencem pa se vrne brez obresti najkasneje v treh dneh po javni dražbi.
V)	Na javni dražbi lahko sodelujejo vse pravne osebe s potrdilom, da imajo sedež na območju Republike Slovenije, in fizične osebe z dokazilom o državljanstvu. Pooblaščenci pravnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pooblastilo za licitiranje.
VI)	Uspeli dražitelj mora skleniti kupoprodajno pogodbo v osmih dneh po končani dražbi. Če dražitelj po svoji krivdi pogodbe ne podpiše v postavljenem roku, se šteje, daje odstopil od nakupa, plačana varščina pa zapade prodajalcu.
VII)	Davek na promet nepremičnin in stroške notarskih storitev plača kupec. Vlil) Ogled nepremičnine je možen na kraju samem.
Dodatne informacije lahko dobite po tel. na št.: 837 20 27.
OBČINA RIBNICA
Na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Ribnica z dne 11.10.2001 Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, razpisuje
JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO NEPREMIČNIN,
ki bo v torek, dne 15. 10. 2002, s pričetkom ob 12. uri, v sejni sobi Občine Ribnica, Ribnica, Gorenjska cesta 3.
I. Predmet prodaje je kmetijsko zemljišče: pare. št. 2963/23, travnik 3. raz., v izmeri 6 a 92 m2 k.o. Jurjeviča
II)	Izklicna cena znaša: 291.724,00 SIT Najnižji znesek višanja je 10.000,00 SIT.
III)	Varščino v višini 10 % izklicne cene je treba plačati pred javno dražbo, celotno preostalo kupnino pa mora uspeli dražitelj plačati v osmih dneh od dneva, ko sklene pogodbo.
IV)	S potrdilom o plačilu varščine se dražitelj izkaže pred pričetkom dražbe. Varščino je treba plačati na žiro račun Občine Ribnica št.: 01000-0100005434 pri BS ali pri blagajni Občine Ribnica, Gorenjska cesta 3. Varščina se uspelemu dražitelju vračuna v kupnino, ostalim udeležencem pa se vrne brez obresti najkasneje v treh dneh po javni dražbi.
V)	Na javni dražbi lahko sodelujejo vse pravne osebe s potrdilom, da imajo sedež na območju Republike Slovenije, in fizične osebe z dokazilom o državljanstvu. Pooblaščenci pravnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pooblastilo za licitiranje.
VI)	Uspeli dražitelj mora skleniti kupoprodajno pogodbo v osmih dneh po končani dražbi. Če dražitelj po svoji krivdi pogodbe ne podpiše v postavljenem roku, se šteje, daje odstopil od nakupa, plačana varščina pa zapade prodajalcu.
VII)	Davek na promet nepremičnin in stroške notarskih storitev plača kupec. Vlil) Ogled nepremičnine je možen na kraju samem.
Dodatne informacije lahko dobite na tel. št.: 837 20 27.
OBČINA RIBNICA
N
VOLITVE 2002
i
RAZPIS IZBORA LOGOTIPA ZA
V skladu z Zakonom o volilni kampanji in Zakonom o medijih bo tudi občinsko glasilo Rešeto predstavitvi političnih strank in županskim kandidatom v mesecu oktobru namenilo dodatne strani. Za to priložnost smo pripravili ponudbo in cenik, ki je enoten za vse kandidate in politične stranke, ker moramo zagotoviti enakopravnost pri predstavitvi njihovih programov, seveda pa izbiro, koliko prostora boste izbrali in kako se boste predstavili, prepušpamo vam. Cenik in volilna pravila je Programski svet Rešeta sprejel na svoji redni seji, 2. septembra 2002.
CENIK OGLASOV IN STORITEV V REŠETU
Zakup oglasnega prostora na barvnih straneh:
oglas 1/8 strani (9,8 x 6,8 cm)	8.000,	00	SIT
oglas 1/4 strani (9,8 x 14,1 cm)	15.000,	00	SIT
oglas 1/2 strani (20 x 14,1 cm)	26.000,	00	SIT
oglas 1/1 stran (20 x 28,7 cm)	43.000,	00	SIT
Volilna vsebina bo vpeta na sredini časopisa in bo zato predstavljala zaokroženo celoto, ločeno od ostale vsebine. Vsi oglasi bodo barvni in razpoznavni kot volilni. Zaradi lažje tehnične sestave časopisa je političnim strankam odmerjena največ ena časopisna stran. Županski kandidati se lahko poleg lastne predstavitve odločijo tudi za novinarsko voden pogovor. Le-ta bo obsegal eno časopisno stran in je plačljiv po veljavnem ceniku (43.000,00 SIT). Plačnik bo na strani jasno razviden. Vprašanja bodo večidel enotna za vse kandidate in jih bo možno dobiti tudi vnaprej. Pogovori bodo avtorizirani.
PLAČILNI POGOJI:
V	ceni so všteti: oblikovanje oglasnega sporočila, skeniranje logotipov, fotografij in lektoriranje teksta. V ceni ni vštet 20 % DDV.
Datum fakture se glasi na dan objave in jo izstavi Občina Ribnica. Rok plačila je 8 dni.
Zamudne obresti se obračunavajo v skladu z določili Zakona o obrestni meri zamudnih obresti.
Za časovni zakup oglasnega prostora se medsebojna razmerja med naročnikom in izvajalcem
uredijo po veljavnem ceniku z medsebojno pogodbo.
ROK ODDAJE GRADIVA:
Gradivo pošljite do 14. oktobra na zgoraj navedeni naslov oz. po elektronski pošti: reseto@ribnica.si. Kolikor boste gradivo pošiljali po e-pošti, je zaželeno, da so logotipi in fotografije v rasterskem zapisu TIP ali JPG ali EPS. Velikost 1:1, resolucija 300 dpi.
Kandidati za župana naj svojo odločitev za pogovor najavijo do 10. oktobra. Oktobrska številka Rešeta bo izšla v ponedeljek, 28. oktobra 2002. Gospodinjstva jo praviloma dobijo na dom v roku dveh dni.
V	upanju na uspešno sodelovanje in čimveč volilnih glasov vas lepo pozdravljamo.
Uredniški odbor Rešeta
V72TBC mBNICA
VESELE URICE V VRTCU RIBNICA
Vrtec Ribnica vabi 3 - do 6 - letne otroke, ki ne obiskujejo dnevnega programa vrtca, na VESELE URICE. Te se bodo pričele 29. oktobra 2002 in se zaključile 27. maja 2003.
Veselo se bomo imeli ob torkih od 16. do 18. ure.
Vpis otrok bo 29. oktobra ob 16. uri na Rdečem vhodu v igralnici PAJKCI.
GEOGRAFSKO OZNAČBO IZDELKOV "RIBNIŠKA SUHA ROBA"
Občine Ribnica, Sodražica, Dobrepolje, Velike Lašče, Kočevje, Loški Potok in Bloke so se dogovorile za izpeljavo projekta Geografska označba izdelkov "Ribniška suha roba". V okviru tega projekta Področni center za razvoj gospodarstva d.o.o. Ribnica razpisuje izbor logotipa za geografsko označbo, ki bo vseboval napis: Ribniška suha roba in grafični znak geografske označbe.
Logotip bomo uporabljali za označevanje izdelkov, ki bodo prejeli certifikat, da spadajo v skupino izdelkov z geografsko zaščito. Logotip bo uporabljen na nosilcih (dimenzije ca.): nalepke (robna dimenzija 25x25 mm), obešanke za izdelke (robna dimenzija 35x35 mm), žige (robna dimenzija 20x25 mm) in za druge namene v okviru projekta (drugi nosilci, promocija prospekti, sejmi ipd).
Pri izboru logotipa bomo upoštevali, v koliki meri upošteva tradicijo suhe robe, ki zajema ročno ali strojno izdelano blago, katerega izdelava se je izoblikovala v dolgem časovnem obdobju na območju dežele suhe robe in za katerega veljajo določene tehnološke, tehnične, surovinske, kakovostne in druge značilnosti.
To bo osnovni kriterij za oceno predlogov. Pri izboru predlogov za logotip bomo ocenjevali še kriterije:
-	kulturne dediščine območja in
-	prepoznavnost znaka.
Dodatne strokovne podlage lahko pridobite v Muzeju Miklove hiše v Ribnici, telefon 8361-179, pri Poloni Rigler Grm.
Prosimo vas, da vse predloge pošljete do 9.10. '2002 (poštni žig 8.10. 2002 ali osebno do 9.10. 2002 do 14. ure), na naslov: Področni center za razvoj gospodarstva d.o.o., Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica, v zaprti kuverti. Na kuverti naj bo pripis: Ne odpiraj - Suha roba. Kasneje prejetih predlogov ali napačno označenih kuvert komisija pri izboru ne bo upoštevala. Predloge logotipa pošljite v obliki napisa in risbe ali skice.
Vaše predloge bo ocenjevala 5 - članska komisija. Izbrani predlog bo nagrajen z nagrado v višini 150.000,00 SIT. Ta vsebuje tudi pravico do uporabe izbranega logotipa za potrebe geografske označbe blaga in njegovo promocijo.
Izdelavo predpisa za uporabo logotipa lahko zagotovi avtor sam ali pa bomo zagotovili strokovno podporo izdelavi, za kar zagotavljamo dodatnih 150.000,00 SIT. Rok za izdelavo predpisa je 20. oktober 2002.
V pričakovanju vaših cenjenih predlogov vas lepo pozdravljamo!
Področni center za razvoj gospodarstva d.o.o. Ribnica, telefon 01/8369-753, gsm 041/436-233.
Janez Mate
•maa
■ si«dizrv>*
/V«v'rsi e>**»:s‘a.s.>"i bai
ummmmm
y PRIDELOVANJE PŠENICE
Bliža se čas setve ozimnih žit. Kljub temu da se površine, zasejane s pšenico, vsako leto zmanjšujejo, je prav, da si ogledamo nekaj navodil pri setvi lete.
KOLOBAR: Za pšenico so zelo dobri prejšnji posevki vse okopavine, posebno še krompir, če ni zapleveljen, in pesa Pšenica zelo slabo prenaša pogosto vračanje na isto njivo, prav tako pa tudi koruzo in ječmen. Pravimo, da sta to slabi predhodnici za pšenico, saj se glivične bolezni, med njimi prevladujejo fuzarioze, s koruze neposredno prenašajo na posevek pšenice.
Na kmetiji brez živine je zaradi oskrbe z dušikom skoraj obvezen prejšnji posevek detelja ali lucerna. Pšenico sejemo na isto njivo, ko vsaj tri do štiri leta tam nismo sejali pšenice ali drugih strnih žit.
ROK IN KOLIČINA SETVE Posebno pozornost moramo nameniti optimalnemu roku setve. Pri 15-17° C in optimalni vlažnosti rastlina vznikne 6. do 8. dan po setvi. Rastlinice ozimne pšenice bi morale prezimiti vsaj v stadiju treh listov. Primeren rok setve moramo prilagoditi posameznim sortam in podnebnim razmeram. V osrednji Sloveniji sejemo ozimno pšenico v prvi dekadi oktobra. Jaro pšenico sejemo v začetku marca, ko začnejo rasti trave oziroma temperatura pet zaporednih dni preseže 5°C.
Količina semena za setev pravih (stmih) žit mora zagotoviti optimalno število klasov, odvisno pa je od kaljivosti in čistoče semena ter njegove absolutne mase, intenzivnosti razraščanja, reakcije na rok setve in gostoto posevka ter kakovosti predsetvene priprave tal.
TLA IN PRIPRAVA SETVIŠČA Tla naj bodo slabo kisla do nevtralne reakcije. Humusa naj bo v tleh vsaj 1,5 do 2%. Tla morajo biti dovolj rahla, da se bo lahko razvil razvejeni koreninski sistem. Lucemišča in deteljišča je treba preorati že konec avgusta ali v začetku septembra. Zaoravanje ruše naj bi bilo plitvo do 12 cm, nato pa oranje do polne globine omice vsaj 18 do 22 cm globoko. V nasprotju s poznimi prejšnjimi posevki (koruza) pa običajna tehnika pridelovanja zahteva pri zgodnjih in srednje poznih prejšnjih posevkih zaoravanje tri tedne pred setvijo.
PRIPOROČENE SORTE PŠENICE
Osnova za izbor je analiza večletnih rezultatov, pridobljenih s preskušanjem sort v natančnih mikro-poskusih, ki jih izvaja Kmetijski inštitut Slovenije.
Za jesensko setev priporočajo v letošnjem letu 18 sort ozimne pšenice, 8 sort ozimnega ječmena, 3 sorte ozimne rži in ozimne tritikale ter eno sorto pire. Poglejmo si značilnosti samo nekaterih sort, primernih za naše območje:
Zitarka je bela golica Je nizka sorta, ki je srednje občutljiva na pepelovko. Spada med srednje pozne sorte. Priporoča se za setev v vsej Sloveniji. Ima zgodnejši rok setve, med 1. in 10. oktobrom, ko sejemo 700 kalivih zm/m2. Potrebujemo 260 do 300 kg semena /ha Je ena najbolj kakovostnih sort z nekoliko nižjimi, vendar stabilnimi pridelki.
Soissons je po obliki klasa bela resnica. Je visoko kakovostna sorta z odličnimi pekarskimi lastnostmi. Primerna je za pridelovanje v vseh pridelovalnih območjih Slovenije. Optimalni rok setve je med 10. in 15. oktobrom, ko posejemo 500 kalivih zm na m2 oz. 180 do 210 kg semena
Justus je srednje intenzivna sorta Spada med pozne sorte z visoko slamo. Je bela golica. Priporočamo jo za setev v osrednji Sloveniji, kjer so tla dobro preskrbljena z vodo. V optimalnem roku med 10. in 25. oktobrom je norma setve 450 kalivih zm na kvadratni meter oz. 180 do 210 kg semena/ha V ugodnih letih dosega I. kakovostni razred.
Profit spada med pozne sorte z visoko slamo. Je bela golica. Priporočamo jo za setev v vsej Sloveniji ter na težjih tleh in na tleh, ki so dobro preskrbljena z vodo. Na lahkih plitkih tleh te sorte ne priporočamo. Optimalni rok setve je med 10. in 25. oktobrom, norma setve 450 kalivih zm na m2 oz. 180 do 210 kg semena/ha II. Sorte v uvajanju so sorte, ki so v uradnih in ekoloških
poskusih dosegle dobre rezultate, vendar pa še niso preizkušane in razširjene v široki proizvodnji. Na voljo je tudi manj semena kot pri nosilnih sortah.
Mihelca je resnica, srednje visoka in spada med srednje zgodnje sorte. Primerna je za vsa pridelovalna območja Norma setve je 600 kalivih zm na kvadratni meter v optimalnem času od 10. do 25. oktobra. Za en hektar potrebujemo 230 do 260 kg semena Ludwig je v Sloveniji nova sorta, priznana v letošnjem letu. Po obliki klasov je bela golica, s srednje visoko do visoko slamo in poznim dozorevanjem. Primerna je za pridelovanje na srednje globokih in globokih tleh, ki so dobro preskrbljena z vodo. Priporočamo zmerno gnojenje z dušikom (120 do 150 kg dušika/ha). Optimalni rok setve je med 1. in 25. oktobrom, pri gostoti setve 360 do 400 kalivih zrn na kvadratni meter. Za setev enega hektarja potrebujemo 180 do 210 kg semena. Tina je novejša sorta, vzgojena na Bc inštitutu na Hrvaškem. Po obliki klasa je bela golica s srednje zgodnjim dozorevanjem. Primerna je za pridelovanje v vseh pridelovalnih območjih, in ob dobri oskrbi dosega visoke pridelke. Je dobro odporna proti poleganju in srednje odporna na glavne bolezni. Ob dobri oskrbi, predvsem z dušikom, da visoke pridelke.
OZIMNI JEČMEN
I. Nosilne sorte
Plaisant je po obliki klasa šestredec, primeren za pridelavo na vseh pridelovalnih območjih. Je srednje odporen na pepelovko in ječmenovo mrežasto pegavost V optimalnem roku setve, med 25. septembrom in 10. oktobrom, sejemo 450 do 480 kalivih zm na m2.
Rex se priporoča za vsa obdelovalna območja, najbolj pa se je izkazal po pridelku v severovzhodni Sloveniji. V optimalnem roku, med 25. septembrom in 10. oktobrom, sejemo 500 kalivih zm na m2. Ima srednje visoko slamo in je odporen na poleganje. Spada med srednje pozne sorte.
Gotic je nova, izredno rodna sorta šestrednega ječmena. Spada med srednje pozne sorte in ima srednje visoko slamo. Odlikuje se po visoki krmni vrednosti. Primeren je za pridelovanje v vseh pridelovalnih območjih. V optimalnem roku, med 25. septembrom in 10. oktobrom, posejemo 450 do 480 kalivih zm na m2 Astrid je primeren za intenzivno pridelovanje v vseh pridelovalnih območjih. Je srednje odporen na pepelovko in listno pegavost. V optimalnem roku setve, med 25. septembrom in 10. oktobrom, posejemo 450 do 480 kalivih zm na m2.
Helga spada med srednje pozne sorte in je primeren za vsa pridelovalna območja. V optimalnem roku setve, med 25. septembrom in 10. oktobrom, posejemo 450 do 480 kalivih zm na kvadratni meter oz. 150 do 180 kg
II. Sorte v uvajanju
Virgo nova sorta, primerna za pridelovanje v vseh pridelovalnih območjih. Je dvoredec, odporna proti polaganju in pomembnim boleznim. Sejemo med 25. septembrom in 10. oktobrom. Posejemo 180 do 200 kg semena na hektar.
Favorit sorta je vzgojena na Bc inštitutu na Hrvaškem. Odporna proti poleganju in srednje odporna proti boleznim. Ob dobri oskrbi posevkov daje visoke in kakovostne pridelke. Sejemo med 25. septembrom in 10. oktobrom; 500 kalivih zm na kvadratni meter. Posejemo 190 do 210 kg semena / ha.
OZIMNA RŽ
Warko je visoka, srednje pozna sorta rži, ki je primerna za vsa pridelovalna območja v Sloveniji. V optimalnem roku setve, med 25. septembrom in 10. oktobrom, posejemo 400 kalivih zm na kvadratni meter.
Eho - kurz je novejša sorta, ki ima nižjo slamo kot sorta danko, odporna pa je tudi na pepelasto plesen. Primerna je za pridelovanje v vseh pridelovalnih območjih. V optimalnem roku, med 25. septembrom in 10. oktobrom, posejemo 400 do 450 kalivih zm/m2. Je krušna rž, srednje do dobro odporna na poleganje in dobro odporna na dlje trajajočo snežno odejo. Zrnje je
srednje dolgo, modrosive barve.
Marder je najbolj razširjena hibridna rž v Evropi. V povprečju dosega 20 odstotkov višje pridelke kot sorte rži. Odlikujejo zelo dobra pekarska vrednost Ima izredno veliko sposobnost prilagajanja talnim in vremenskim razmeram, zato ima visoke in stabilne pridelke. Zelo dobro se razrašča. V optimalnem roku setve, med 20. septembrom in 15. oktobrom, posejemo 250 do 300 kalivih zrn na m2.
OZIMNA TRITIKALA
Clercal spada med visoko rodne sorte tritikale in je primerna za setev na slabših rastiščih in v bližini gozdov, kjer dela škodo divjad. Primerna je za pridelovanje v osrednji Sloveniji. Zahteva dobro pripravljena, sesedena tla. Pri izjemno suhi jeseni je po setvi obvezno valjanje posevka. Norma setve je 450 do 550 kalivih zm na m2. Optimalni rok setve pa je med 25. septembrom in 10. oktobrom. Potrebujemo 180 do 210 kg semena. Almo je sorta z visokim potencialom za rodnost. Proti poleganju in boleznim je odporna. Sejemo 190 - 220 kg semena /ha.
PIRA
Pri nas je možno dobiti seme sorte ostro, katerega za naše potrebe uvaža podjetje AgrosaaL Ker je pira skromna, lahko ob večjem dognojevanju z dušikom poleže. Primerna je za sonaravno pridelovanje. Potrebna količina semena za hektar se giblje med 160 in 220 kg.
Sorte so povzete iz priporočila Kmetijskega inštituta Slovenije.
Irena Šilc
Kmetijsko svetovalna služba Ribnica
POMEMBNO OBVESTILO
KLAVNA
PREMIJA
Kot veste, je klavna premija v letošnjem letu novost. Do premije je upravičen proizvajalec, kije redil klavno govedo najmanj dva meseca in je bilo po tem obdobju v manj kot enem mesecu zaklano ali v manj kot dveh mesecih izvoženo. Klavna premija se dodeli ob zakolu ali izvozu živali. Uveljavlja se za klavno govedo, ki je ob zakolu ali izvozu staro najmanj pet mesecev.
V	primeru, daje bilo klavno govedo ob zakolu ali izvozu staro najmanj pet in ne več kot osem mesecev, mora biti:
-	skoteno in vzrejeno v RS
-	mlečnih pasem, razen ženskih živali, ki so lahko tudi kombiniranih pasem
-	klavne mase najmanj 110 kg
Višina premije za klavno govedo znaša 13. 500 SIT. Do nje ste upravičeni tudi, če vzamete meso zaklane živali nazaj.
Na AKTRP, Dunajska 160, 1000 Ljubljana se vloži zahtevek za klavno premijo na obrazcu po predpisu, ki ureja izvedbo ukrepov za leto 2002, in sicer:
-za obdobje od 1. julija do 30. septembra: v roku
od 1. oktobra do 15. oktobra
-za obdobje od 1. oktobra do 30. novembra : v
roku od 1. decembra do 15. decembra
-za obdobje od 1. decembra do 31. decembra.
V	roku od 1. januarja do 15. januarja naslednjega leta, pri čemer se upoštevajo pogoji za pridobitev premij in višina premije, ki so veljali v predhodnem letu, v katerem je bil zakol oziroma izvoz živali izvršen.
Zahtevke in ostale informacije lahko dobite na izpostavi kmetijske svetovalne službe.
Irena Šilc
Kmetijsko svetovalna služba Ribnica
IS

RENAULT
OKTOBER mesec akci'
RENAULT CLIO LITE 1,2
3 vrata že od 1.797.000 SIT
AKCIJA DIESEL
Prihranek pri nakupu vozila z dieselskim motorjem
od 200.000 SIT do 3 50.000 SIT - CLIO lite 1.5 DCi 3V že za 1.952.000 SIT
EUROTAX
EUROTAX	+ 300.000 SIT za vozila MEGANE + SCENIC
A VTOCENTER
RUFAC^
POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA RENAULT
Cesta na Ugar, Ribnica,tel.: 8369-956, 8369-957, fax: 8369-958 Delovni čas vsak dan od ponedeljka do petka od 8-12 in 13-17 Ob Mahovniški c. 3, Kočevje, tel.: 8954-042, 8954-666, fax: 8955444 Delovni čas: 8 -12, 13-17, sobota 9 -12
mm mm. 'v- win&
-r, mm c p've btoa 6 n v
o pw ajiEK-[rji stea
■ ■
■
		
INLES d.d.
Sl-1310 Ribnica, Kolodvorska 22
Maloprodaja Ribnica 01 8377162, fax: 01 8377 331 e-mail: info@inles.si

IHIlGOTtZEICHEÜ
Majnikova 1, Ribnica (poleg SANOLABORJA)
j0mmg mu,i.invvM i,
OPTIK Vi |',ole9$AN01'1
Tel.: 83 tl 128 Ä
V ZDRAVSTVENEM DOMU RIBNICA


ENjör
Iz naše ponudbe:
korekcijski okvirji in stekla ugodne cene, svetovanje, kakovost očala na recept tudi brez doplačila tekočine za kontaktne leče
International Collection 1/2000
MMMM NEPREMIČNINE Fram TANKO s p.
Del. čas: od 10 -17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004
PRODAMO
HIŠE:
IBNICA • Jurjeviča, stanovanjska hiša z gostinskim lokalom gospodarskim poslopjem, takoj vseljiva, vel. pare. 1884 m2, CK. cena 19 mio ŠIT ali 89.500 EUR.
-	KOČEVJE - center, starejša stanovanjska hiša, velikost parcele 1395 m2, el., voda, takoj vseljiva, možna zamenjava za stanovanje v Ljubljani, cena 19,7 mio SIT (94.000 EUR).
•	LOŠKI POTOK - Hrib, center - stanovanjska stavba, vel. pare. ca 500 m2, takoj vseljiva, klas. ogrevanje, el. voda, cena 9.5 mio SIT ali 44.000 EUR.
-	RIBNICA - Loški Potok, Mali Log, stan. hiška, 8 x 8 m, vel. pare. ca 200 m2, takoj vseljiva, KT, CK, cena 7,7 mio SIT ali
34.500	EUR.
-	RIBNICA - Bukovica, starejša stanovanjska hiša - vseljiva takoj, veljarc. cca 1350 m2 cena 8,1 mio SIT ali 36.000 EUR.
-	SODRAŽICA - center, starejša stanovanjska hiša - s poslovnim prostorom 37 m2 - trgovina in gospodarsko poslopje, vel. pare. 608 m2, zemlj. 162 m2, klas. ogrevanje, el. voda Cena za stan. hišo in posl prostor 12,3 mio SIT ali 58.500 EUR, za gospodarsko poslopje pa 6,8 mio SIT ali 32.500 EUR.
-	SODRAŽICA - Podklanec, stanovanjska stavba z delavnico za različne dejavnosti. Vel. stavbe 238 m2, vel. oarc. 6356 m2, ob potoku, mirna lokacija, vseljiva takoj, cena 23.154.000 SIT ali 102.000 EUR.
-	OSILNICA • Padovo - Kolpa, kmetija primerna za vikend - stan. hiša in nekaj gozda, njiv, travnikov in pašnikov v skupni izmeri 8.5 ha. Cena 9.988.000 SIT ali 44.000 EUR.
-	RIBNICA - Sodražica, center, starejša stan. hiša z gospodarskim poslopjem, potrebna adaptacije, dok. pridobljena, vel. pare. cca 1668 m2, cena 10,95 mio SIT (48.000 EUR).
-	LOŠKI POTOK, Gora - Kržeti, stan. stavba, III. gradb. faza z gospodarskim poslopjem in travnikom, v skupni izmeri 2782 m2 pena 5.7 mio SIT ali 25.000 EUR.
•	KOČEVJE • Mestni log, stan. hiša, stara cca 25 let, atraktivne oblike, lepa lokacija, vel pare. 588 m2, CK. SAT, teL cena 31,6 mio SIT ali 138.500 EUR.
STANOVANJA:
NOVO V RIBNICI - več novozgrajenih stanovanj v centru Ribnice po vaših željah, velikost bi razporeditev v stanovanju lahko prilagajate sami plačilo v dveh delih, cena za m? po dogovoru, rok vselitve približno 4 mesece.
-	RIBNICA - center, dvosobno stanovanje 60,21 m2, IV. nadst KT, TEL CK, cena 10,1 mio SIT ali 45.000 EUR, vseljivo takoj.
-	RIBNIČA - center, dvoinpol sobno stanovanje 61,21 m2, v pritličju, KT, TEL, CK, balkona ni, cena 10 mio SIT ali 44.500 EUR.
-	RIBNICA • center, trosobno stanovanje 78,66 m2, IV. nadst TEL CK, cena 13,1 mio SIT ali 58.000 EUR.
-	RIBNICA • center, dvo in polsobno stanovanje 74,98 m2, I. nadst novejše, vpis v ZK, KT, CK, cena 12,3 mio SIT ali
54.500	EUR.
•	KOČEVJE - Rozmanova ulica, garsonjera vel 26,45 m2, z drvarnico, IV. nadst klas. ogr. cena 3,5 mio SIT ali 15.310 EUR. POSLÖVNI PROSTORI:
-	RIBNICA - center, na Škrabčevem trgu prodamo novozgrajeni poslovno stanovanjski objekt, IV podaljšana faza, 940 m2 neto površine, velikost parcele 748 m2, cena 96 mio SIT ali
445.000 EUR)
-	RIBNICA - Jurjeviča, stanovanjska hiša z gostinskim lokalom in gospodarskim poslopjem, takoj vseljiva, vel. pare. 1884 m2, CK. cena 19,4 mio SIT ali 89.500 EUR.
-	KOČEVJE - Stara Cerkev - poslovno stanovanjski objekt (gostinski lokal) in še stanovanjski objekt (posebej), na ugodni lokaciji, vel. pare. 1651 m2, vseljivo takoj, tel, CK, cena 37,5 mioSITali 166.000 EUR.
-	RIBNICA • center, obnovljen poslovni prostor, 90 m2, z urejeno dokumentacijo, v pritličju, CK, tel, cena 8,7 mio SIT ali 38.500 EUR, vseljivo takoj.
-	RIBNICA - obrtni center Ugar, poslovni objekt - mizarska del. možnost tudi drugih dejavnosti, vel. objekta 267 m2, zemljišče 1444 m2, vsa infrastruktura, tel. CK na olje, cena 30,1 mio SIT ali 133.000 EUR.
-	KOČEVJE - bivša Oprema - okrepčevalnica v izgradnji v nadstropju, vel. cca 100 m2, z ustreznimi prostori, kot jih predvideva zakon o gostinstvu. Cena 10.7 mio SIT ali 47.500 EUR.
PARCELE:
-	RIBNICA - Ob ribnikih, kmetijska pare. ca 47 a, cena po dogovoru.
-	DOLENJA VAS - več kmetijskih parcel in nekaj gozda, skupaj 11.744 m2 prodamo v paketu cena 550.000 SIT. GRADBENE PARCELE:
-	RIBNICA - Hrastje, več gradbenih parcel, različnih velikosti, prodamo. Cena 3.200,00 SIT/m2, ali 14 EUR /m2.
-	ORTNEK, več gradbenih parcel, različnih velikosti z lokacigkim dovoljenjem, cena za m2 4.530,00 SIT ali 20 EUR.
-	RIBNICA - Loški Potok, Mali Log, stan. hiška, 8 x 8 m, vel pare. ca 200 m2, takoj vseljiva, KT, CK, cena 7,7 mio SIT ali
34.500	EUR.
KUPIMO
HIŠE:
-	RIBNICA - okolica, več starejših hiš v Ribnici in okolici kupimo za znane kupce. Cena od 15.000 do 40.000 EUR.
NÄUÄlVlEMO
HIŠE
-	RIBNICA - okolica, najamemo več stanovanjskih hiš, normalni pogoji bivanja
ODDAMO V NAJEM
POSLOVNI PROSTORI:
-	RIBNICA - strogi center, poslovni prostor - trgovina 75 m2, z vso infrastrukturo, in še tri pisarne, dok. urejena cena po dogovom mesečno, vseljivo takoj.
-	RIBNICA - center, gostinski lokal oddamo v najem, kompletno urejen z vso dokumentacijo, cena po dogovom.
• RIBNICA - bivši RIKO, posl. prostor v nadst., vel. 429 m2, ki zajema sobo 391 m2, pisarno 19 m2, in garderobo 19 m2. Tovorno dvigalo, nos. 1.000 kg, CK, el., voda Cena najema za m2 3T> EUR ali 793 SIT.
-	KOČEVJE - tri pisarne, opremljene, varovane, v pritličju, vel cca 63 m2,21 m2 in 16 nr, CK, vsa dokumentacija - uporabno dovoljenje, cena po dogovom.
-	RIBNICA - center, oddamo HUJ na zelo dobri lokaciji za mirne dejavnosti, ca 330 m2 koristne površine, vel. pare. 1635 m2, cena po dogovom.
Brezplačen paket Exclusive.

VOZILA NA ZALOGI

Paket, ki vključuje večfunkcijski volan s tempomatom, 16-colska aluminijasta platišča in strežnik za šest zgoščenk. Najdete ga v Passatu limuzini Exclusive in Passatu variant Exclusive. Prihranek: 416.000 tolarjev!
Odslej s šestimi zračnimi blazinami serijsko!
Passat Exclusive (^^
VW Rolo 1.2,1.4,1.4 TDI, 1.9 SDI, 1.9 IDI Basis - akcija VW Polo 1.4 highline, comfortline - akcija VW Goli Edition 1.9 TDI, 1.9 SDI, 1.4-akcija*
VVVLupo 1.0
VW Bora 1.9 TD1100 KM (letnik 2001)
VW Passat limuzina 1.9 TDI/100 KM Basis exclusive VW Passat variant 1.9 TDI/130 KM Trendline VW Sharan 1.9 TDI/115 KM Trendline VW Caddy furgon 1.9 SDI
VW Transporter T4 furgon s podaljšano kabino, dmr 2.5 TDI, mehanska klima •prihranek 270.000 SIT
Brezplačen paket comfortline vam dostavimo v vaš novi Polo. V njem boste našli: električni pomik sprednjih stekel, centralno zaklepanje, električno nastavljivi in ogrevani zunanji ogledali, držalo za pijačo in sprednji meglenki.
Prihranili boste dol90.000tolarjev. Težko verjamete?
Paket lahko prevzamete pri najbližjem pooblaščenem Volkswagnovem trgovcu.
TESTNA VOZILA
VWPolo 1.2, comf., 3v
VW Passat 1.9 TDI, 130 KM, exclusive
VW Golf 1.4 edition, 5v
Število vozil in modelov je omejeno.
Polo comfortline
RABUENA VOZILA __________________
VW Passat variant 1.8 T Trendline
VW Polo 1.0, letnik '99, el. pomik stekel, cent. zakl.
Škoda Felicia 1.6, letnik 98
VW Vento CL, letnik '95
Mercedes Benz E-240, letnik 98
PORSCHE
KREDIT IN LEASING
RANDEU
A V T Q I—1 I Š /X
Mahovnik 2, 1330 Kočevje telefon 01 8951 488, telefax 01 8955 240 e-mail: damijan.randelj@porsche.co.at salon in delavnica pon,- pet. od 7. do 18. ure sobota salon od 8. do 12. ure
Gospodarska
vozila
lefTERnun
EVROPSKO OKNO V SLOVENSKI DOM
PVC okna in vrata Ugodni krediti
PE Ribnica:
Nemška vas 3 Tel.: 040/258-924 Ljubljana:
Stegne 21 c
Tel.: 01/511-16-24
www.interalta.si
Okna Interalta omogočajo višjo kulturo bivanja
Ta dobri kruhek
Pekarna so sP^late roke
TJnAH /r m babičin recept ttVWL tel.: 8955-558
MOIMTAŽA -	AIMDOLJSEK
PREGRADNE STENE - VISEČI STROPOVI	
kNAUf	Hrovača 6
(Äy-mstrong	1310 RIBNICA Mbt.: (041)647 226
RIGIPS	Tel.: (01) 8363 089

MENJALNICA
"WJT 1? V IDEAL CENTER - Ribnica tel./fax: (01) 83 60 657
$ odkup in prodaja deviz $ odprto od 8 do 18 (non-stop)
$ hitro opravljene storitve, brez vrst $ ugodni tečaji - popusti pri večjih količinah
v j< »< > i >n^j< >
Borzno posredovanje
■ Odkup in prodaja vseh delnic (ki kotirajo na LB)
- Hitra izplačila, svetovanje o vrednostnih papirjih
DOBRA HRANA IN PIJAČA SE PRI URŠNJAKU OBRAČA!
SPREJEMAMO REZERVACIJE ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE, OBLETNICE, POROKE
DELOVNI ČAS:
GOSTILNA:
•	pon.: od 9h- 15h
• tor., sre., čet.: od 91’ - 22h • pet., sob.: od 9'' - 24h
•	ned.: od 10h- 15h
•	Tel.: 83 62 621
MESARIJA:
• pon. - pet.: od T - 19h30
•	sob.:od 71’- 13h
•	ned.: od 8h- II1’
•	Tel.: 83 62 126
GOSTINSTVO - TVR1ZEM
PVGEL)
Alqjz Pugelj s.p. Lepovče S3, 1310 Ribnica Tel.: 01/8361 189 ali 01/8361-668 GSM: 031/760-697
Vabimo vas v prenovljene prostore t - krsti
- rojstni dnevi Wqp	-poroke
- obletnice -pogrebščine
V našem lokalu vam nudimo pogostitev po vašem naročilu. Vsakega slavljenca/ko čaka tudi darilo.
Za veqje skupine nudimo popust.
Čimprg nas pokličite Pridite, ne bo vam šal.
V pričakovanju vašega klica vas prisrčno pozdravljamol
£1
OPTIK
JANEZ POZNIČ
r .
a'
Delovni cas: vsaK dai} od 91} do l1 sobota zaprto
desli
Tone Pogorelec
BLESK 2 d.o.o.,
Bukovica 2, 1310 Ribnica Tel.: 01/836 99 33, fax: 01/836 99 34, gsm: 031/647 188, E-mail: blesk2@amis.net
. eenX6
e\s^8 Q

MicroERA
ODKLEPANJE GSM APARATOV NA VSA OMREŽJA
MicroERA Jože Šilc s.p., Merharjeva 9,1310 Ribnica Tel.: 8373 116, fax: 8373 117, GSM: 041/402-779 e-mall: ]s@amls.net, http: //home.amls.net/mlcroera/
jim
w&
Sistemi Knauf Armstrong
Stanislav Zajc s.p. Gornje Lepovče 13 a, 1310 Ribnica
GSM: 040/220 978
Škrabčev trg 50, 1310 Ribnica
tel.: 01/8373-146 fax: 01/8373 147 e-mail:
urban.picek@volja.net
Prodaja, popravilo in odkup GSM aparatov Pisarniški material Igrače
Tobačni izdelki
Revije, časopisi
Pooblaščeni prodajalec za si m o b i l
PRODAJA RAČUNALNIKOV IN RAČUNALNIŠKE OPREME
VSE NA ENEM MESTU:
S
s
- RAČUNALNIKI
- MONITORJI, MIŠKE, TIPKOVNICE ... -TISKALNIKI, KARTUŠE, TONERJI - TRAKOVI ZA VSE VRSTE TISKALNIKOV
-	PROGRAMSKA OPREMA PO NAROČILU
- NADGRADNJA RAČUNALNIKOV - SERVIS, SVETOVANJE
-	NAMEŠČANJE OPERACIJSKIH SISTEMOV
-	ODPRAVLJANJE VIRUSOV
-	VGRADNJA KOMPONENT
- LETNI PREGLEDI RAČUNALNIKOV S ČIŠČENJEM IN ŠE IN ŠE ...
Delovni <as: pon. - pet. od 7. do 12. uro in od 16. do 19. ure sobota od 7. do 12. ure
jesenska akcija
CORDOBA S KLIMO
LEOM 250.000 SIT ugodneje LEON demonio 120.000 SIT ugodneje TOLEDO 300.000 SIT ugodneje
Ponudba velja za omejeno količino vozil letnika 2002
NUDIMO PORSCHE KREDIT IN LEASING
Joras Center
Prodaja in servis vozil SEAT 1310 Ribnica, Slovenija Tel.: 01/8369-040, 8361-127, fax: 8369-045
Delovni čas: pon. - pet. od 8. do 19. ure, sob. od 8. do 13. ure
MOTOMAN
d.o.o.
Robotizacija In avtomatizacija v Industriji
PRAVI PARTNER V SVETU ROBOTIZACIJE V INDUSTRIJI
Šest osni členkasti roboti Iz družine MOTOMAN, nosilnosti od 3kg- 500kg, ki Jih krmili visoko zmogljiv krmilnik XRC, ki edini na svetu omogoča sinhrono krmiljenje štirih robotov hkrati, oziroma lahko zvezno krmili 27 robotskih osi.
IDEALNA REŠITEV V APLIKACIJAH:
O OBLOČNEGA VARJENJA o UPOROVNEGA VARJENJA O STREGE O PLAZEMSKEGA IN LASERSKEGA REZANJA O POLIRANJA O PALETIRANJA O BRUŠENJA O LEPLENJA
MOTOMAN (j&te&SSd»»
Lepovče 23,1310 Ribnica tel.: +386(0)1 83 72 410 faks: +386(0)1 8361 243 e-mall: lnfo®motomanroboteo,el www.motomanrobotoo.8l
Ä-,	-------- , -v
-A’ sias
147)
tN 41611
SST EN 46012 638!
C*)	ENERGETSKO SVETOVANJE	ESP
dMsvei »etCETSO METEMANIE	ENSVET	RIBNICA
STRME STREHE NAD BIVALNIMI PODSTREŠNIMI PROSTORI
Glede na to, da se v zadnjih letih odloča veliko občanov za sanacijo streh ali pa preureditev podstrešja v bivalne prostore, želim v članku prikazati pravilno izvedbo strehe. Omejil se bom na sestavo konstrukcije strehe mansardnih bivalnih prostorov.
S strešno konstrukcijo nad bivalnimi strešnimi prostori moramo doseči:
•	zajamčeno in trajno zaščito strešne konstrukcije in notranjih prostorov pred navlaževanjem
•	toplotno zaščito notranjih prostorov tako pozimi kot tudi poleti
•	zvočno in požarno zaščito ter statično neoporečno konstrukcijo
Za sodobno konstrukcijo strehe je značilena ti. rezervna kritina, ki ščiti pod njo ležeče sloje pred dežjem. Streho z rezervno kritino se v osnovi načrtuje v dveh variantah:
•	z dvema prezračevalnima plastema (nad rezervno kritino in pod njo)
•	z enim prezračevalnim slojem (samo nad rezervno kritino)
4.	Prezračevalni sloj
Obe varianti strehe (z dvema ali z enim prezračevalnim slojem) morata biti narejeni tako, da se zračni sloj prezračuje z zunanjim zrakom. Glede površine dovodnih odprtin (nad rezervno kritino in pod njo) in odvodnih odprtin (nad rezervno kritino) je pojasnjeno v prejšnji točki. Če imamo streho z dvema prezračevalnima plastema, priteka prezračevalni zrak pod rezervno kritino na podstrešje. Zato morajo biti na podstrešju odvodne odprtine (običajno v čelnih stenah pod slemenom), ki morajo biti enake površine kot dovodne, še bolje, če so nekaj večje.V praksi vlada prepričanje, da se toplotna stabilnost v poletnem času zagotavlja s cirkulacijo zraka med kritino in toplotnoizolacijskim slojem. V večini primerov ni tako, ker je naravno kroženje zraka preslabotno, da bi zmanjšalo prehod toplote v notranjost strešne konstrukcije (premajhne višine ostrešij za doseganje zadovoljivega vzgona).
5.	Rezervna kritina z delno paroprepustnostjo V tem primem (dve prezračevalni plasti) se uporabk
1	2 3 4	4	5 7	8	9	10	11 12
Streha z rezervno kritino na lesenem opažu z dvema prezračevalnima plastema
1	2 3 4	6 7	8	9	10	11 12
Streha z rezervno kritino na lesenem opažu z eno prezračevalno plastjo
Legenda k slikam:
1.	Kritina (opečni ali betonski strešniki...)
2.	Letev
3.	Kontraletev - višina prezračevalnega sloja Višina kontraletev je 3 - 5 cm in jo narekuje površina strehe. Površina dovodnih odprtin na napušču mora znašati 2 %o tlorisa strehe, vendar ne manj kot 200 cm2 na tekoči meter napušča. Skupna površina odvodnih odprtin (zračniki, prezračevano sleme) mora znašati najmanj 0,5 %o tlorisa strehe.
ja delno paroprepustna in vodoneprepustna sintetična folija in še danes pogosto uporabljana strešna lepenka Upor prehoda vodne pare skozi folijo se izrazi s karakterističnim številom Sd (m). Čim višja je vrednost, tem manj vodne pare prepušča. Za primerjavo nekaj vrednosti Sd: za aluminijasto folijo debeline 0,15 mm znaša Sd = 120 m, za PE folijo enake debeline 12 m, za bitumensko lepenko 3 m, Tyvek in podobne folije 0,02 m.
6.	Rezervna kritina z veliko paroprepustnostjo

Posebnost teh folij je, da s strani kritine ne prepuščajo vode, s strani prostora pa prepuščajo paro. Pri strešni konstrukciji z eno prezračevalno plastjo se uporablja rezervna vodoneprepustna kritina, toda z veliko prepustnostjo za paro (Sd = 0,02 m). Rezervna kritina mora biti vodotesno priključena (spojena) na vse strešne elemente, kot so: strešna okna, dimniki, stene frčad, odduški ipd.
7.	Razredčen leseni opaž
Osnovni namen polaganja lesenega opaža je zgolj lažje delo na strehi. Nujen pa je pri strehi z dvojnim prezračevanjem in se za rezervno kritino uporabi strešna lepenka, ki ni odporna na pretrg. Če se odločimo za polaganje opaža, mora biti iz desk širine do 10 cm in položen z razmakom med deskami 0,5 cm.
8.	Toplotna izolacija med špirovd
Najprimernejši izolacijski material (pozimi preprečuje toplotne izgube iz prostorov, poleti pa preprečuje toplotne dobitke od zunaj - toplotna stabilnost) je celulozna izolacija Glavna sestavina je les, dobavlja se v raztresenem stanju in se vpihuje v prostor za izolacijo. Pri nas ta način izoliranja še ni preveč razširjen. Najbolj uporabljana izolacijska materiala pri nas sta kamena in steklena volna, ki imata primemo gostoto in sta negorljivi (Tervol DP-3, Novoterm SIGNOROL SF 35 ali SF 40).
9.	Toplotna izolacija pod špirovd
Primerna je izolacija iz plošč: Tervol DP-3, Novoterm SIGNOROL SF 35 ali SF 40. Minimalna skupna debelina izolacije naj bo vsaj 20 cm (zaradi pregrevanja v poletnem času). Če toplotne izolacije ni možno več vgraditi pod špirovce, se lahko dogradi (poviša) špirovec, da se doseže potrebna debelina izolacije. Naj navedem še neprimerno sestavo izolacijskega sloja strehe z enim prezračevalnim slojem: med špirovd kamena volna, na špirovcih pa še sloj ekstrudiranega polistirena. Takšna sestava zelo dobro toplotno izolira, vendar se bo navlažila, čeprav so materiali za rezervno kritino in parno oviro oz. zaporo pravilno izbrani.
10.	Špirovd
11.	Parna zapora
Za preprečevanje prehoda vlage iz prostora v strešno konstrukcijo se še vedno največ uporablja parna zapora iz PE folije, redkeje Al folija Če za izolacijo uporabimo kameno volno, ki ima veliko paro-prepustnost, je primernejše vgraditi namesto parne zapore parno oviro (Sd = 2 m). Vgrajevanje parne zapore namesto parne ovire ali obratno je odvisno od sestave konstrukcije, klimatskih razmer in namembnosti prostorov. Rama ovira ali zapora se vedno vgradi na topli strani konstrukcije.
12.	Notranja vidna obloga
V članku je opisan eden od možnih načinov izvedbe poševne strehe nad bivalnimi prostori mansarde. Če nameravate sanirati ali rekonstruirati streho in niste prepričani glede načina za izvedbo posega, se lahko oglasite v svetovalni pisarni.
Svetovanje je mogoče vsako sredo od 16h - 19h po predhodni najavi na tel. 8369 060.
Energetska svetovalna pisarna Ribnica Miro Klun, inž str.
;>■ i*psjv//v<>.a vv*» <»■	.>i -»a inj y
jus :j tsj /vv^5* a/^:
waoEmsssmmm'!
KUPONI
VROČA JESEN
KUPON ZA 0BIAV0 BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV Besedilo:	
	
	
•	
	
l
Z
KUPON ZA NAGRADNO IGRO
Rešitev:____
Ime in priimek:_____________________________________
Ulica:__________
Pošta:_______________________________________________
Tel.:________________________________________________
***
V primeru, da ne želite sodelovati pri vseh igrah, izpolnite svoj kupon, ostale lahko pustite prazne.
Izpolnjeni list izrežite in ga v pismu pošljite na naslov:
REŠETO, Škrabčev trg 40, 1310 RIBNICA, najkasneje do 10. oktobra 2002.
Pravilna rešitev iz 8. številke Rešeta je: RIBNIŠKI SEMENI
Nagrade poklanja sponzor: MERCATOR
Med pravilnimi rešitvami je žreb določil naslednje nagrajence:
1.	nagrado, darilni paket MERCATOR
MALČI CETINSKI, Grčarice 20 a, 1331 DOLENJA VAS
2.	nagrado, darilni paket MERCATOR
MARKO PODRŽAJ, Velike Poljane 37, 1316 ORTNEK
3.	nagrado, darilni paket MERCATOR
DALIBOR TUMORAT, Opekarska 45, 1310 RIBNICA
4.	nagrado, darilni paket MERCATOR
TADEJA ŽEPOHAR, Cesta na Ugar 22,1310 RIBNICA
Ostanite hladni
Ste se ustrašili? Ste prehitro pospravili kratke hlače, majice, sandale? Kar pustite jih, kamor ste jih spravili, do naslednjega poletja Pa je bilo letos sploh kakšno poletje? Bolj slabo je bilo videti. Je pa na svoj račun prišlo rastlinje. Vegetacija, ki se je letos razvijala v gozdovih in po travnikih, je bila neverjetna Strokovnjaki pravijo, da je bil že kar skrajni čas za nekoliko bolj vlažno in hladnejše poletje. Le tako, menijo, se bo ravnovesje v naravi ohranilo.
Pa kaj vse pravijo! Vremenoslovci so še nedavno napovedovali tropsko vročino v septembru, vroč oktober, kot nekakšno kompenzacijo za kilavo poletje. Že osemletni otrok pa ve, da sonce ta čas v našem zemljepisnem pasu izgubi precejšnjo moč in je kakšna huda vročina bolj znanstvena fantastika kot pa realnost Kljub temu me lahko držite za jezik, če se je po zaključku redakcije vročina le prikradla v naše kraje.
Vroče pa sigurno je in bo na političnem prizorišču. Piranski zaliv, ribiške dovolilnice, južna meja, volitve za predsednika, župane, skratka, komajda se bomo ohladili do Veselega decembra, ko nam bo že sam direndaj okrog raznih praznovanj dvigoval temperaturo.
Da so odnosi s Hrvaško slabi oz da niso dobri, čivkajo vrabci na strehi (zdaj jih je nekaj že odletelo). Po službeni dolžnosti sem spremljal reakcije naših politikov na izzvane incidente v Piranskem zalivu in naknadno javno mnenje. Roko na srce, mediji krojijo mnenje, mnenje kroji medije, politiki delajo politično. Torej? Toliko nepotrebnega sovraštva, ki se ga je skobacalo iz ust navadnih smrtnikov, ni bilo slišati že leta
Zavedati se moramo, da so v desetih letih med nekoč "enakimi" nastale velike spremembe. Hrvati se zavedajo naše ranljivosti ob sklepnih pogajanjih pri vstopanju v Evropsko unijo. Vedo, da ne smemo narediti večjih napak, in to izkoriščajo. Vedo, da zdaj še lahko kaj iztržijo, potem bo to veliko težje.
Vedo, da so ravno zaradi takšnega obnašanja precej za nami. Hkrati pa so že kar navajeni bojevanja in nekateri kaj drugega sploh ne znajo početi. Žal.
Da pa bi ob letošnjih dogodkih še vedno živel dr. Franjo Tudman, bi bilo še kako pestro.
Sploh imamo smolo z našimi sosedi. Na zahodu se šopirijo Italijani, na severe kažejo svoje apetite Avstrijci, le česa se bodo spomnili Madžari. Na srečo so oni edini v enakem položaju kot mi, kajti tudi oni se pospešeno tredijo vstopiti v EU in na razne bedarije nimajo časa misliti. Pa toliko ozemlja pri sosedih je nekoč bilo našega! Ironija Kje je Evropa brez mej? Kje je sožitje med sosedi, narodi?
Zal so naše generacije še na tako nizki stopnji razvoja, da vidijo le preteklost in delček sedanjosti.
Ob spremljanju javnega mnenja opazimo, da tudi velika večina Slovencev za nastale razmere krivi sosede, ta trenutek najbolj Hrvate. Vedeti pa moramo, da so tvorci incidentov, tako v naši neposredni bližini kot drugod po svetu skrajni nacionalisti, ki pa so v manjšini. To pa lahko politiki in mediji zelo hitro utišajo oz ji dajo neverjetno moč. Iz zgodovine poznamo razvoj skrajnih skupin. To so zahrbtni neuravnovešeni blazneži, ki so lahko sila nevarni, če na svojo stran pridobijo aktualno politiko in medije. Brez teh segmentov pa se lahko hitro sesujejo v svojo narcisoidnost
Če strnem: javno mnenje je odvisno od prikaza dogodkov preko medijev. Torej bi bilo potrebno dogodke prikazati v drugačni luči in takoj obsoditi razne razpiho-valce nestrpnosti, seveda na obeh straneh. Večina Slovencev je mnenja, da je naša politika prehladna Klin se s klinom zbija, velja samo pri preganjanju "mačka", pri pomembnih stvareh pa je lahko to dvorezen meč, s katerim se urežemo sami. Jasno pa je potrebno obdržati pokončno držo, trezno glavo in se ne pustiti ukrasti. Nobena juha pa se ne poje tako vroča, kot se skuha Vroče kokošje juhe bo precej tudi znotraj naših meja Sicer ne toliko kot ob parlamentarnih volitvah, ko se različni poli borijo za čimveč stolčkov ob koritu. Predsedniška funkcija je le protokolarna zadeva, občinske stvari pa nas tudi ne pretresajo tako zelo.
Moti pa me to večno žigosanje z levico in desnico. Pojem levica in desnica je v zadnjem času povsod po Evropi precej skregan z osnovo. Pri nas pa sploh. Banalno tlačimo na desno stran stranke slovenske pomladi, na levo pa "prenovitelje". Če pa pogledamo s socialnega vidika, programske usmeritve strank, potem je kvečjemu obratno. Najbolj desna stranka s tega zornega kota je prav LDS, popolnoma leva pa SDS. Prave desnice pa sploh ni. Lahko pa rečemo hvala bogu, da še pri nas nimamo kakšnih skrajnih bodisi levičarjev bodisi desničarjev, no saj so, vendar v veliki manjšini.
Pustimo zdaj levo, desno, južno, severno! Jabolka zorijo, grozdje dobiva žlahten okus, kakšnega lahko utrgamo tudi pri sosedih, skratka, prepustimo se dobrotam jeseni, ki nam jih poklanja mati narava, in bodimo srečni, da nam poklanja dobrote in ne kakšnih elementarnih nesreč, kot so se ob neurjih to poletje dogajale po Evropi.
Pa kviza ne spreglejte, kajti to lahko pri revmatikih povzroči manjše vremensko pogojene težave. Pojavijo se lahko krči v levem komolcu. Prijetno reševanje in en slasten grozd!
Marko Modrej
5. nagrado, darilni paket MERCATOR
JANJA VAJDETIČ, Prijateljev trg 5, 1310 RIBNICA
Nagrajencem iskreno čestitamo!
Kupon za prevzem nagrade boste prejeli po pošti.
H
Pohvala
Hvala Pizzeriji Harlekin, Kava baru Trdan, Y-baru, trgovini Big-Bang in Letnemu vrtu-center za vse, kar mi nudijo.
To zahvalo sem jim želel izraziti tudi javno. Foto Fantasy in družini Zobec iz Blat pa se zahvaljujem za lep odnos do mene.
Ivan Čampa
SEMANJI KVIZ
(BREZ GLIHAMA)
Pripravil Marko Modrej
Na vsako vprašanje vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le enoje pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste zanimivo rešitev, povezano z / s...
1. Večina vas jih prebere. Nekateri se ob njih nasmehnete, drugi se vidite v njihovem zrcalu. Gre namreč za aktualne epigrame, ki so že redni spremljevalci Rešeta. Avtor Sergo pa je...
D Boštjan Lajovic A Maks Ipavec K Andrej Klemenc
2. CA, črki ki ju vidimo, pomenita oz. sta vzeti iz...
9. Na zdravje! Ja, kmalu bomo lahko nazdravili letu 2003, vsak mesec pa s tema kozarcema nazdravljamo v oglasu...
O Optika Poznič P GT Pugelj M za najavo prireditev
10. Kako pa je to mogoče?! Ponovno deset vprašanj in vedno naj bi se izšlo? No, ni nujno, lahko se kdaj tudi zalomi. Lahko se,...
B risanke Čoki in Alibaba
R znaka ribniškega vrtca
T grba interesnega združenja Centralna Afrika
S bo pa naslednjič bolje. T toda tokrat se ne bo!
K pa se je že kdaj?
3.	Ribniški sejem se letos ponaša s samimi superlativi. Že v petek, 30. avgusta so z igro "Ribniški trojčki" v Gradu navdušili člani...
T RK Pivovarna Laško K KK Union Olimpija O VETO Hrovača
4.	V soboto, 31. avgusta, je na različnih prizoriščih vsakdo našel nekaj minut za svojo dušo. Katerega segmenta zabave in sprostitve od naštetih pa le ni bilo?
U zabave z narodno zabavno glasbo Š rave partya
F koncerta srednjeveške cerkvene glasbe
5.	Glej ga zlomka! To pa je pevec Sebastian v pozi. Oprostite, napaka. Tale zvita zadeva je vzeta iz...
s '
G slogana: Volitve 2002, volite s posluhom!	... (n do stila
N oglasa podjetja Inles
H priročnika Bližnjice in daljnice naših zdomarjev
6.	RŠK je lahko za zgled ostalim ribniškim klubom, pa tudi nekaterim društvom. Festival mladih, ki že nekaj let bogati ribniški semenj, je letos vseboval še slovensko inovacijo...
J funball
Z ribiški peteroboj	\
I preskakovanje rešet in košar po Škrabčevem trgu
7. Končno! To lahko rečemo za pisarno, ki se je iz skritega prvega nadstropja meščanske hiše preselila na trg. Tukaj ji je mesto. Na njenem vhodu nas pozdravi napis TIC (brez strešice na c). Kaj pa to pomeni?
J tukaj izdelujejo cekine A turistično informacijski center K tobak in cajtnge
8. Rešeta stran metati vsaj do naslednje številke res ni priporočljivo. Ne gre za kakšne bio posledice, temveč naša vprašanja, ki se nanašajo na predhodno številko. Na naslovnici le - te je pravljično število ženskih pripadnic pernatih vodnih živali. 6 jih je rjavih, ena pa je...
N rumena S bela Š čma
O.p.: Tudi tokrat lahko držijo vsi trije odgovori oz. trditve, a ne? Točno! Enkrat se je že prikradel tiskarski škrat in malce pomešal črke pred možnimi odgovori in je bilo veselo. Malce se pozabavajte, rešitev pa je tako preprosta, logična... Je že jasno, a ne? Poleg le - teh lahko v kuverti podaste tudi kakšno mnenje o teh straneh, kritiko! Kaj bi z novim letom spremenili vi!? Debata je odprta...
m lisaprna to Oto pjšOOfe sil msi lajpäsintoü sisiO&sMBaO®
(3® m. ©Mttoifsi SdBS»
IbSau® pjltl®'!/®®
§ flajito insipstisL
►W-<
►V-M
L
mali OGLASI
V Šmarju Sapu prodamo hišo; dvonadstropna s prizidkom garaže in z vrtom. Velikost parcele 1.200 m2. Tel.: 041 / 565 052.
Najamem dvosobno stanovanje v Ribnici. Tel.: 040 / 258 958.
Prodam otroško kolesarsko čelado. Tel.: 041 / 850 550.
V Ribnici kupim starejšo stanovanjsko hišo. Možna menjava za stanovanje z doplačilom. Tel.: 041 / 395 132.
Urejen poslovni prostor za trgovinsko ali drugo mirno dejavnost. Velik 50 m2, v centru Ribnice, takoj oddamo v najem. Tel.: 041 / 216 006.
Mi kdo odstopi oblačila za novorojenčka? Hvala!!! 040 / 629 224.
Prodam nov video domofon. Tel.: 01 / 836 05 21.
Nudim varstvo otrok na svojem domu. Podrobnejše informacije dobite na številki: 040 / 549 878.
V Ribnici najamem garažo (lahko tudi nadstrešek). Tel.: 041 / 476 409.
Prodam sedežno garnituro (tri- in dvosed). Tel.: 041 / 852 743.
Oddam muco, sivo, staro 2 leti, odlično lovko miši. Tel.: 01 / 836 03 54.
Sem zelo pošten, urejen in pevec. Iščem družabno dekle, staro od 21 do 25 let; pošteno in iskreno in pripravno za gospodinjska dela. Tel.: 040/863-284 (Ivan).

v-Tsm
H
■	aioj/wsivz:
BBUBasass^sms
Varstveno delovni center Ribnica
TAKO DRUGAČNI, TAKO ZELO NAŠI
Rad imeti ljudipomeni: veseliti se z njimi in bili dobre volje v njihovih srečnih dneh ter ponuditijim roko v pomoč in imeti zanje tolažeče srce v urah njihovih stisk
Rad imeti ljudi pomeni: ne zadoščati le samemu sebi, marveč odpreti srce in v njem narediti
prostor za druge.
Phil Bosmans
Duševno prizadete običajno dobro poznamo le starši in strokovni delavci. Kako naj bi drugi vedeli, kakšni so, kaj zmorejo, kako živijo, kaj potrebujejo, če ne bi spregovorili o njih. Tako smo se odločili tudi mi v VDC in na pobudo urednice Rešeta, da bomo seznanjali javnost s problematiko duševno prizadetih, družbeno skrbjo zanje ter tako spreminjali miselnost in odnos ljudi do duševno prizadetih.
VDC Ribnica je sprejel prve varovance 4. 12.1989. leta. Trenutno jih je 22. Dnevno varstvo traja od 7. ure zjutraj do 15. ure popoldan.
V teh osmih urah varovanci delajo. Usposobljeni strokovni kader mora poskrbeti, da vsak dobi delo, ki ga zmore, ob katerem dosega uspeh in s tem zadovoljstvo. Poskrbeti pa moramo tudi, da je izdelek tako solidno narejen, da ga lahko prodamo. Imamo dobro opremljeno lesno delavnico, kjer nastajajo uporabni lesni izdelki, lesene didaktične igrače in drugi uporabni predmeti.
Postali smo znani tudi po tem, da kvalitetno uokvirjamo slike, gobeline, fotografije. Izdelujemo tudi igrače iz blaga, vezemo prtičke, slikamo na svilo, steklo, vlivamo sveče. Že zdaj pa izdelujemo novoletne voščilnice, ki so res lep izdelek naših varovancev.
Poleg dela si varovanec lahko izbere sodelovanje v kuharskem krožku, pevskem zboru likovnem krožku. Letos pa bomo poskusili tudi s folklorno skupino.
Vrata našega VDC so odprta za vse, in moram reči, da je iz leta v leto več obiskovalcev. Prihajajo osnovnošolci z bližnjih šol, srednješolci, študentje sorodnih usmeritev, strokovni delavci centrov. Redni gostje so tudi razne mladinske skupine.
Mnogi obiskovalci ob teh prisrčnih stikih dobijo prvo informacijo in si ustvarijo pravo podobo o duševno prizadetih, ki je potrebna za ustrezno sprejemanje in primeren odnos do njih.
Ko se polni vtisov poslavljajo, postavljajo najrazličnejša vprašanja in odkrito povedo, da si m' niso predstavljali, kaj naši varovanci vse zmorejo in česa vse se naučijo.
Takšna prijetna doživetja se vtisnejo našim varovancem v spomin kot pozitivne izkušnje o ljudeh. In čim več bo takšnih izkušenj, bolj bodo pogumni pri navezovanju stikov z ljudmi.
Tako so naša vrata odprta za vse še naprej, kajti čim bolje bomo poznali duševno prizadete, tem bolj bodo naši.
Nanča Mohar, vodja VDC Ribnica
Društvo vabi
•	Društvo bo v mesecu novembru za svoje člane organiziralo "MARTINOVANJE".
Vse informacije boste dobili v pisarni društva v drugi polovici oktobra v uradnih urah: v ponedeljek in petek od 9. do 11. ure.
•	Po martinovanju pa bomo organizirali še IZLET NA MADŽARSKO.
•	Društvo sestavlja tudi svojo KEGLJAŠKO EKIPO, zato prosi vse svoje člane, ki bi želeli kegljati, da se prijavijo v pisarni društva ali po telefonu 856 -11- 69. Radi bi organizirali dobro ekipo, ki bi trenirala in tudi tekmovala.
Z
N
Z
Q
M
J
Q
U
S

mam
V Ribnici uredili parkirne prostore za invalide
Društvo invalidov Ribnica si je v svoj program začrtalo tudi sodelovanje pri ureditvi lažjega dostopa invalidov v javne objekte, ureditev parkirnih prostorov zanje in podobno.
Zavedamo se, da bo preteklo še veliko časa, preden bodo vsi javni objekti dostopni tudi težkim invalidom.
Prvi korak pa je storjen. Na pobudo Društva invalidov Ribnica je Komisija za prometno varnost pri Občinskem svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu določila parkirne prostore za invalide. Te je komunala že označila. Eden je v bližini cerkve, drugi je na parkirnem prostoru pred gradom in tretji pred zdravstvenim domom v Ribnici. Žal pa ugotavljamo, da te prostore večkrat zasedejo drugi vozniki. Upamo, da bodo počasi le spoznali, da so ti parkirni prostori namenjeni le invalidom, pa čeprav včasih samevajo oz. niso zasedeni. Za podobno ureditev parkirnih prostorov se bomo dogovorili tudi z občinama Sodražica in Loški Potok.
UPl
mm
1TM
m

..


1
V Zamostcu se je zbralo preko 50 težkih invalidov
18. avgusta smo imeli srečanje težkih invalidov v gostilni Urška v Zamostcu. Udeležilo se gaje preko 50 invalidov iz našega društva, in to iz vseh treh občin - Ribnice, Sodražice in Loškega Potoka. Bilo je veselo, zabavno, imeli smo se lepo, se marsikaj pogovorili, saj se nekateri vidijo in srečajo le na tem vsakoletnem srečanju.
Alojzij Mihelič, predsednik društva Fotoarhiv Društva invalidov Ribnica

SLOVENSKO VKLJUČEVANJE V EVROPSKE POVEZAVE
Slovenija spada v kulturni, gospodars-¥ X ki, jezikovni in vred-nostni evropski prostor, zato je težnja Slovencev po tem vključevanju HB razumljiva in legit-| imna. Vendar nas naša vlada vsak dan preseneča z novimi informacijami, kaj naj bi s tem pridobili in kaj zgubili. Pravih rezultatov, kaj se bo v resnici zgodilo, državljani še sedaj nismo dobili. Vse je podobno občasnemu spuščanju megle in vetra. Odločanje za EU očitno ostaja naša nujnost, kar so doumele tudi sedanje članice. Poleg slabše pripravljenosti in majhnosti države je to dodatni razlog, da nam le-te postavljajo zahtevnejše pogoje ali pa nas obravnavajo po drugačnih kriterijih, ki gredo v našo škodo.
Vlada je šele sedaj v septembru prišla na dan s podatki, pa še ti so nejasni, koliko nas bo stalo vključevanje v smislu direktnih vplačil. Številka je visoka, zato se sprašujemo, kako so delali naši
pogajalci. Saj ni vse v številu zaprtih poglavij; ravno tako ne v direktnih vplačilih ali izplačilih, o katerih podatke smo pravkar dobili na mizo. Veliko bolj pomembno bo to na gospodarskem področju, torej v podjetjih, ki se jim z enotnim evropskim trgom odpre zelo veliko, čeprav razmeroma zahtevno tržišče, zato so za vključevanje še najbolj zainteresirana slovenska podjetja. Razmeroma velike obveznosti direktnih vplačil so posledica nedomišljenega vodenja gospodarske politike ali še ene plati zgodbe o uspehu. Ta se kaže v navidezni rasti našega standarda, bolje rečeno, naših cen, s čimer smo si glede na sprejete kriterije nakopali obveznost plačil v bruseljsko blagajno, namesto da bi kaj od nje dobili. Sicer imajo bruseljski pogajalci v rezervi kompenzacijska plačila v začetnem obdobju vključitve, vendar to ne odtehta strahu in grenkobe. Ošabnost in razkazovanje moči pogosto terja žrtve.
Pozitivni učinki vključitve se bodo zagotovo pokazali v boljšem delovanje trga in zmanjšanju monopolov, ki nas občane v imenu "nacionalnega interesa" pošteno obirajo. Sedaj se v naši državi za nacionalnim interesom vse bolj pojavljajo zasebni interesi posameznikov ali združb. Evropske ureditve torej ne potrebujemo zaradi Evropejcev, temveč zaradi nas samih, zato mora biti imperativ za nas: "Evropa na naših tleh!"
Ali je vključevanje v evropske povezave nevarnost za slovensko samobitnost? Če pogledamo današnje evropske države, tega ni zaslediti; še celo več: nekateri narodi so začeli celo na novo
Življenje v vzporednih svetovih ali z
njimi
Počitnice in dopusti so končani, jesen pa bo čas pomembnih odločitev
Z zaključkom poletja se zaključuje tudi čas kislih kumaric, tako mu radi pravi-\	jo novinarji. To je
Ponavadi obdobje, ko pomembnih in zanimivih informacij ni ravno na pretek. Vendar pa je bilo letošnje poletje le nekoliko drugačno, saj je bilo precej domačih dogodkov, ki so usodno vplivali na podobo mlade države in še bodo vplivali nanjo.
Zavarovalniške zdrahe in napenjanja med upravo Zavarovalnice Triglav in Agencijo za zavarovalniški nadzor glede pristojnosti Agencije do nadzora v zavarovalnici so pokazale vso krhkost in nemoč pravne države. Vplivni posamezniki v nekaterih podjetjih, ki jim je tranzicijski čas omogočil ne povsem nadzorovano razpolaganje z državnim premoženjem in z javnimi interesi, neusklajeno dokapitalizacijo družb ali poslovanje preko by
pass podjetij, s čimer so izčrpali matična podjetja ter neobičajno hitro obogateli, se praviloma postavljajo nad zakone in si pravice in pristojnosti razlagajo povsem drugače, kot veljajo za običajne državljane. Zasebni interesi so tako močni in brezkompromisni, da ne dopuščajo nadzora in posegov celo v družbe, ki so za zdaj še vedno v večinski državni lasti. Celo nadzorni sveti, ki jih v družbah, ki so v večinski lasti države, imenuje lastnik (v teh primerih vlada ali državni zbor), se praviloma postavljajo na stran uprave in interesov zasebnega kapitala. Državna lastnina je, kot kaže, nekaj, česar se je potrebno čimprej in za kakršnokoli ceno znebiti. Državljanom pa je ponujena le spremljava umetelnih pravniških in strokovnih dvobojev, ki veliki večini ne prinašajo ničesar dobrega.
Ves poletni čas so nas zaposlovali tudi mejni spori in zdrahe s Hrvaško in težave z uveljavljanjem maloobmejnega sporazuma, še posebej močna so nasprotovanja lokalnega okolja in opozicije do podpisanega sporazuma o razgradnji nuklearke Krško. Ta dokument prinaša Sloveniji samo bremena skladiščenja nizko in srednje radioaktivnih jedrskih odpadkov ter večino obveznosti in stroškov razgradnje jedrskega objekta. Skratka, slovenska vlada je pripravljena
odkrivati pozabljeno lastno kulturo in jezik kot npr. na Irskem. Če bomo izgubili identiteto, jo bomo zaradi lagodnosti in malomarnosti nas samih. Ravno tako ni nobenega zagotovila, da nam bo drugi reševal probleme na našem lastnem dvorišču.
V slovenskem parlamentu se je začelo delo po novem poslovniku, ki je bil ukrojen po meri vladajoče koalicije. Izkazalo se je, da bodo z njim križi in težave, poslanci pa bomo morda deležni še slabših ocen državljanov. Ihtavost in zaletavost se torej nista izplačali, zlasti če ti temeljita na domnevi, da je ovira opozicija, ki da bi zadržuje hitro sprejemanje zakonov. Poročilo je izkazalo, da je bila intenzivnost dela večja kot v prejšnjem
N
0
r
H
fi<
obdobju, na žalost pa je bilo preveč hitrih postopkov in slabo pripravljenih vladnih zakonov, kar je *-*
terjalo popravljanje že sprejetih novel zakonov. ■ Prvič se je zgodilo, da je parlament sprejel staro B besedilo zakona o zdravstvenem varstvu in : zavarovanju.
To jesen bodo lokalne in predsedniške volitve; to je priložnost za tiste, ki so do sedaj opravljali javne obveznosti, da položijo račune, in priložnost za nove ljudi, da se spoprimejo z novimi ali nedokončanimi izzivi za javno dobro. Ob tem bodimo kot volivci razsodni, za to pa potrebujemo resen premislek. Za nekatere bo to priložnost, da se predstavijo pred javnostjo ter preizkus zaupanja, kar marsikdaj ni lahko. Vstopanje v javne zadeve naj ne bo kot možnost za izvajanje oblastnih funkcij ali ambicij, temveč in predvsem kot služba ljudem. V tem se zagotovo vsi strinjamo; tako tisti na levi, desni ali sredini političnega prostora.

Mag. Janez Drobnič,
poslanec DZ
obesiti na ramena naših državljanov tudi večino obveznosti sosednje Hrvaške. Pohlevnemu slovenskemu narodu še ni dovolj. Nemo prevzema obveznosti, jih plačuje in istočasno podpira in hvali - voli aktualno državno oblast.
Vse pa nas je presenetila ugrabitev slovenskega državljana Joška Jorasa, ki so jo izvedli hrvaški policisti na slovenskem ozemlju. Naša diplomacija je bila pri posredovanjih zelo neodločna in počasna, njeni odgovori nejasni in zaviti, tako da je bilo težko razbrati, kaj pravzaprav počne in kako. Nobenega jasnega in nedvoumnega stal-išča.To ne daje posebnega zaupanja v njene izjave, da bo naša vlada zaščitila slovensko ozemlje in branila interese države ter se odločno postavila za pravice slehernega državljana. Primer J. Jorasa jasno kaže, da jo posamezniki, navadni državljani, pretirano ne zanimajo.
Zlasti Piranski zaliv postaja odlično lovišče vlad na obeh straneh navidezne razmejitvene črte v zalivu, saj se s potenciranjem problemov, razglabljanjem o tem, kaj pomeni podpis usklajenega dokumenta in kaj ne, s potrebnostjo ali nepotrebnostjo mednarodne arbitraže prikrivajo resnični problemi na obeh straneh meje. Vse bolj očitno postaja, da je navidezno državotvorna drža eden od pomembnejših argumentov nekaterih kandidatov za predsednika države.
Letošnja jesen bo zelo razgibala politični prostor, saj bomo poleg predsednika države volili še državne svetnike ter predstavnike lokalnih organov oblasti: župane, občinske svetnike in člane svetov krajevnih skupnostih.
Nadaljevanje na strani 26
/X0£>0
Nadaljevanje s strani 25
Predvsem za lokalne volitve se bo pojavilo veliko novih kandidatov, ki "naj bi v občinski politični prostor prinesli nove ideje, nove H vsebine in principe ter ponudili nove načine sodelovanja v proce-V sih uresničevanja postavljenih ciljev". Nekateri bodo kljub temu, r \ da že desetletja živijo med nami, prileteli kot meteorji in nas pre-'v senetili s svojo volilno ponudbo. Presenetili predvsem zaradi tega, ker bo marsikaj, kar bodo predstavili, povsem odstopalo od njihovega dosedanjega dela: od resnosti in pristopa do tekočih obveznosti in še posebej od odnosa do občanov in njihovih vsakodnevnih in bodočih potreb in pričakovanj. Skratka, veliko ■ resnice nam prav za ta čas prinaša znan slovenski pregovor: "Volk dlako menja, čudi -narave pa ne." Spreminja se torej barva, pojavi se neverjetna sladkoba in všečnost, a bistvo ostane. Ko to spoznamo, je ponavadi že pozno, pogosto prepozno.
: < Volitve so glas vašega zaupanja izbranim kandidatom, da bodo s svojimi bodočimi odločitvami in delom odprli vrata v boljši jutri.
M V boljši jutri za vse in ne le za peščico izbrancev, ki živijo v vzporednem svetu. Odločitev je izključno vaša.
P
fl
0
<
Jože Tanko, poslanec v DZ
KANDIDATOV ZA RIBNIŠKEGA ZUPANA KOT TOČE!
Če bo vse res, kar se govori v vrhovih političnih strank, še preden bo 16. oktobra docela uradno, potem bo po štirih letih v Ribnici res velika bera kandidatov za župana. Medtem ko so na zadnjih volitvah vse politične stranke dvignile roke (v znamenje soglasja ali pa v znamenje predaje) in se je na volilnem prizorišču pojavil le sedanji župan Jože Tanko, so si letos skoraj vse našle svoje kandidate. Težave pri izboru so seveda imele. V igri so imele nič ali kar nekaj kandidatov. Nekateri tudi strankam niso bili pogodu, nekateri drugi, primernejši, pa so kandidaturo zavrnili. Iskanja so se za zdaj ali končala ali zaustavila pri določenih imenih. Stranke so sicer precej dolgo tehtale, koga se jim splača postaviti kot konkurenta sedanjemu županu, da bi bil dovolj močan in resen protikandidat. Zato v nekaterih vrhovih strank še vedno ni zamrla ideja, da bi NSi, SLS in ZLSD lahko podprle celo enotnega kandidata, in to naj bi bil Janez Zobec. Vprašanje je, če bo seveda politična igra šla v tej smeri (ker naj bi bile nekatere politične struje nezdružljive) in špekulacije na ta račun so še vedno zelo žive in nič določene.
OKO VIDI, UHO SLIŠI
Člani raznih ne-SDS strank namreč menijo, da je sicer lepo, da se na volilni sceni pojavlja več kandidatov, da pa zna biti ravno to v dobrobit županu Tanku. Več kandidatov ko bo, bolj se bodo drobili volilni glasovi. Očitno pa ribniška NSi ni šla v smeri koalicijske zaveze s SDS in je raje kot Tanka po dolgotrajnih kolobocijah uspela najti svojega kandidata, mag. Andreja Miheliča, ki dela v podjetju Inter-lna v Ljubljani. Slovenska ljudska stranka se bo pojavila z Janezom Zobcem, direktorjem podjetja Slovin International d.o.o.. Župan bo na strani SDS poskušal še tretjič, kot nova pa se bo na volilnem prizorišču pojavila liberalna demokracija, ki bo svojo podporo nudila Stanetu Kljunu. Le-ta se s kulturo ukvarja že 20 let, zadnjih 10 tudi kot vodja Galerije Miklova hiša. Združena lista pa kandidata še išče. Medtem ko je imela dolgo na listi Andrejo Šulen-tič, je žal le-ta zbolela in tako stranka ne more uresničiti svoje želje, da bi v boj poslala žensko kandidatko. Na ta način je menda hotela dokazati tudi svojo izvirnost, saj vsi drugi na volilne sezname uvrščajo večidel moške. ZLSD bo menda tudi na listi za občinske svetnike poskušala vzpostaviti ravnovesje med ženskimi in moškimi kandidati. Neodvisna lista gospodarstva, ki ji je pred štirimi leti uspelo v svetniške vrste izvoliti enega svetnika, pa svojega kandidata menda ne bo predlagala. Vzrok naj bi bil v pomanjkanju časa in nezainteresiranosti podjetnikov za volilno borbo.
KRATKE O NEKATERIH AKTUALNIH ZADEVAH
V razgibanem življenju vsakdanjika se kot minister in politik srečujem z vsem tistim, kar so problemi družbe, države, njene mednarodne vloge, predvsem pa z vsemi majhnimi in velikimi problemi in željami naših ljudi. Srečujem se z mnogimi dobrimi programi, ki jih posamezniki, podjetja ali lokalne skupnosti želijo izpeljati kot svojo razvojno priložnost. Velikokrat nam skupaj uspe, pogosto pa se vsega storiti in vsakomur ustreči ne da. Ob vsem tem, kot občan Ribnice, po svojih močeh sodelujem z lokalno oblastjo in ostalimi, da tudi za kraj, občino, kjer živim, po svojih možnostih pomagam.
Na kratko opisujem stanje na nekaterih projektih.
ZLOŽBA ZEMLJIŠČ
Izjemen problem Ribniške doline je strahotna razdrobljenost zemljišč, skorajda pravilo je, da ima tudi majhna kmetija 30, pa tudi 50 in več parcel. Ob tem je seveda nemogoče pričakovati, da bo vsa zemlja obdelana in proizvodnja na njej rentabilna. Zato smo priče zaraščanju in opuščanju kmetovanja. Zaokrožitev parcel in posesti je prvi pogoj, da se bo kaj premaknilo na bolje. V ta namen bo v tej zimi- naslednje leto- na osnovi programa občine, v spodnjem delu Ribniške doline izvedena zaokrožitev zemljišč (komasacija), ki jo bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano finančno podprlo v višini 96,6 milijona tolarjev. Gre za res velik projekt, ki je več kot potreben izvedbe.
PROGRAMI SAPARD
Na srečo se je občina Ribnica pred leti pristopila k programu "Po poteh dediščine" skupaj z ostalimi občinami te regije. Ta program je predlagalo in finančno podprlo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki ga kot minister vodim. Sofinancirala ga je v prvi fazi
tudi angleška vlada, v zadnjih fazah pa še lokalne skupnosti same. Tudi letos bo ministrstvo temu skupnemu projektu namenilo 6 mio SIT. Najpomembnejše pa je, da so si občine s tem pridobile pravico, da izvajajo programe predpristopne pomoči SAPARD, za programe lokalne infrastrukture.
V občini Ribnica je tako že bila odobrena izgradnja vodovoda Otavice - Lipovec, ki ga naše ministrstvo, skupaj z evropskimi fondi, financira v višini ca. 50 milijonov SIT, kar je 75 % vrednosti investicije. Velike možnosti pa bo preko tega programa občina Ribnica ob naslednjem razpisu imela tudi za izgradnjo vodovoda proti Grčaricam.
CRPOV PROGRAM
Ti programi celostnega razvoja podeželja so že dolga leta gibalo razvoja za mnoge male projekte, ki nastanejo kot iniciativa na lokalnem nivoju. Naše ministrstvo jih razpisuje in podpira že 10. leto. Letos bo iz tega programa v višini 4 mio SIT v Ribnici podprta obnova Grajskega stolpa. Obnovljeni grajski stolp bo prispeval k še boljši ponudbi občine Ribnica.
VPRAŠANJE MEDVEDOV
Medvedje bogatijo našo naravo, so naša posebnost. Glede na izjemno povečano število pa predstavljajo že pravo nevarnost za našo občino. Letos je bilo v Sloveniji odstreljenih 75 medvedov, pripravlja pa se odločba , ki bo omogočila, da bodo dodatno odstreljeni tisti medvedje, ki zahajajo v vasi in delajo škodo ter preplah. Medvedje sodijo v globoki gozd. Tam je njihovo domovanje, tam so pomemben del ekosistema.
V vaseh in naseljih ni njihovo mesto. Tam je potrebno zaščititi ljudi in njihovo imetje.
VRNITEV LOVIŠČA LOVSKI DRUŽINI DOLENJA VAS
Krivično so odvzeli ca. 800 ha lovišča takratni lovski družini Dolenja vas kmalu po 2. svetovni vojni, v času komunizma in odvzemanja lastnine. Krivica še vedno ni popravljena. Večkrat sem že menil, da nam bo uspelo, pa nam še vedno ni. Vedno je bilo kaj po sredi, kar ni bilo v skladu z zakoni. Upam, da bo z združitvijo državnih lovišč, ki je v načrtu, nastopila tudi možnost, da se s postavitvijo smiselnih meja lovski družini Dolenja vas ob tem končno vrne odvzeta pravica do lova na teh 700 - 800 ha. Sam se bom trudil, saj izpeljavo tega razumem kot moralno dolžnost države, pa tudi sebe.
mag. Franc But, minister
ss
Rešem
Plošča v spomin padlim vaškim stražarjem
VELIKI OSOLNIK,
GROB 24 NESREČNIKOV
Na steni cerkve na Velikem Osolniku je bila 15. septembra odkrita spominska plošča v spomin padlim vaškim stražarjem, ki so jih ubili partizani. Na spominski plošči so napisana imena 24 nesrečnikov, nad katerimi je bil storjen vojni zločin, saj niso bili ubiti v bitki, ampak kot vojni ujetniki.
Po slavnostni maši, ki jo je daroval upokojeni beograjski nadškof dr. Franc Perko, je bila v programu, ki je sledil blagoslovitvi spominske plošče, še posebej ganljiva pripoved enega izmed preživelih, Jožeta Jakliča iz Andola, kije opisal vso grozoto, ki seje takrat dogajala na Velikem Osolniku.
Z odkritjem te spominske plošče, ki jo je finančno podprla tudi občina Ribnica, je dodan še en kamenček v mozaiku spoznavanja pretekle zgodovine slovenskega naroda Kljub temu, da smo maloštevilen narod, smo v drugi svetovni vojni plačali zelo visok davek. Nam je bilo sicer prihranjeno gorje teh in vseh drugih nesrečnikov, ki so bili pokončani v nebrzdanem opoju občutka neskončne moči in pravice odločati o življenju in smrti ljudi.
Vendar nam mediji z raznih koncev sveta prinašajo podobe trpečih, ničesar krivih ljudi in nas nehote vračajo tudi v čas gorja in trpljenja na naših tleh. Še pol stoletja po krvavih dogodkih ne zmoreta slovenski narod in naša država storiti povsem preprostega koraka in preprosto reči: oprostite nam.
Žalostno je, da morajo dolg države do nesrečnikov popravljati predvsem svojci žrtev, torej tisti, ki jim dolgujemo opravičilo in pa nekatere občine, ki čutijo odgovornost in obveznost do naše zatajevane preteklosti.
Na spominskih ploščah, ki jih postavljamo po pokopališčih in drugih krajih, so vklesana imena tistih, ki so bili izvensodno usmrčeni. Usmrčeni po krivem, ne zaradi ugotovljene krivde, ampak le zaradi drugačnega prepričanja ali pa so se povsem slučajno znašli na nepravem kraju. Spominske plošče postavk
PRIČEVANJE
...12. septembra 1943 smo se člani postojanke Sv. Gregorja po maši ob 10. uri pripravljali na odhod proti Turjaku in okrog poldne zapustili našo ljubo faro Sv. Gregorja Med 3. in 4. uro popoldne smo prispeli v turjaški grad. Tam smo bili dodeljeni k stražarjem od Device Marije v Polju in iz Bizovika, ki jih je vodil komandant Ivan Habič. Tam smo prejeli popolno odvezo, ki nam jo je podelil kurat Malovrh. Nato smo se podali na pot proti Četežu, kjer smo prespali in se nato drugi dan podali v Zapotok in od tam naprej naslednji dan na Osredek. Pozno zvečer smo se odpravili na Veliki Osolnik, kamor smo prispeli 14. septembra okrog polnoči.
Postavili smo straže in legli k počitku po skednjih in kozolcih. Kmalu smo zaslišali streljanje v spodnjem delu vasi. Kar nas je bilo v bližini cerkve, smo se zatekli tja, kjer smo postavili obrambni obroč. Z vso silo nas je nato napadla Tomšičeva brigada. Branili smo se do 10. ure, ko nam je začelo primanjkovati muni-cije in vode, za katero so nas prosili ranjenci. Kaj se je z njimi zgodilo, ne vem. Imeli smo tudi nekaj mrtvih. K cerkvi se nas je zateklo 89. Ker ni bilo pomoči, smo se odločili za protinapad, da bi prebili partizanski
Slavnostni govornik Jože Jaklič ob spominski plošči
jamo njim v čast in spomin, nam in pa rodovom, ki bodo prišli za nami, pa v opomin.
Zavedamo se, da je dolžnost vsake družbe, da vsakomur, še posebej pa nedolžnim žrtvam, prizna eno temeljnih človekovih pravic - pravico do groba, svojega imena in do zgodovinskega spomina Danes obujamo imena teh nesrečnih in pozabljenih ljudi in jim vračamo dostojanstvo.
Vinko Levstek
Foto Rudi Adamič
obroč. Ker je bil leta premočan, smo se predali. Gnali so nas v gornji del vasi in nas postavili v vrsto. Začelo se je zasliševanje z vprašanjem: Koliko časa si bil v vaški straži? Prvih 24 jih je odgovorilo, da so bili po deset mesecev ali več.
Ko je prišla vrsta name, sem se ustrašil in mu odgovoril, da od sedaj. Kako od sedaj? Nato sem bolj mimo odgovoril, da sem bil tudi jaz mobiliziran. Zahteval je legitimacijo. Ko sem mu jo dal, je padel iz nje listek - potrdilo, da sem bil štiri mesece v internaciji na Rabu. Postavil me je poleg brata Enako je odgovorilo tudi ostalih 55 fantov. Vsi so bili postavljeni v isto vrsto kot midva Zaenkrat rešeni. Rekli so nam, da se bomo šli borit proti Nemcem, ostalih 24 pa v delavski bataljon...
...kaj se je dogajalo pri cerkvi, nismo vedeli, vendar smo slutili, kaj se je zgodilo, saj so se partizani sami hitro vrnili. Nekega dne, bilo je 23. septembra, sem zagledal sprevod z devetimi belimi krstami na vozovih, za njimi pa so stopali svojci in spremljali pobite na farno pokopališče, da jih položijo poleg domačih. Bridko sem se zjokal in se zahvalil Bogu, ki meje rešil, da nisem ležal v deseti krsti.
Jože Jaklič, Toronto
KIP SV. ROKA SPET V KAPELICI
Nedeljsko mašo, 11. avgusta, so Dolenjevaščani obhajali na prostem, in to sredi vasi pred kapelico, ki je bila postavljena žrtvam prve svetovne vojne. Mašo sta darovala g. Franci Frantar, prejšnji župnik, in sedanji, g. Branko Potočnik, ki je v pridigi na kratko orisal zgodovino dolenjevaške kapelice. Kapelico so postavili na mestu, kjer je v 18. stoletju stala cerkev sv. Marjete.
Zaradi poplav, nevarnosti požara in širjenja župnije so kasneje postavili novo cerkev na hribu, posvečeno sv. Roku, v kapelici pa je bil kip istega svetnika. Po drugi svetovni vojni so kip ukradli in ga razbili. Nato so bile v kapelici razne podobe drugih svetnikov. V nedeljo pa je g. župnik blagoslovil novi kip sv. Roka, ki ga je naredila in darovala domačinka lončarka, Ana Češarek. Tako je kapelica ponovno zaživela s svojim svetnikom.
Mojca Remic
Foto Tomaž Remic
BISTRA HČI PLANIN
so besede, ki jih je v svoji Soči uporabil Simon Gregorčič. Ribniški skavtje smo jih vzeli kar za svoje, in tako poimenovali naš letošnji potovalni tabor.
Pot nas je vodila ob Soči, preko Tolmina in Kobarida pa smo 2. avgusta prišli na končni cilj-Bovec. Raziskovali smo, peli, hodili, se smejali, molili, služili... Spoznali smo običaje in kulturo posoških ljudi. Le kdo od nas bo lahko pozabil na zanimivo "tjato", ki smo jo srečali v bovški verziji Dolenje vasi! Opazovali smo lepoto planin in gorskih jezer, čistost Soče. . .in se tako med seboj še bolj spoznavali. Na enem izmed naših večerov se nam je pridružil tudi duhovni asistent, in tako smo lahko darovali mašo v "naravni katedrali". Ko so naše noge hodile že kar same od sebe, ko so nas hrbti že kar pošteno žulili, smo le prišli do verjetno najbolj znanega slovenskega slapa Boke, pod katerim smo se namočili in sprali tedenski "švic".
Moram reči, da smo ob koncu tedna vsi lahko rekli, da smo se imeli lepo, pri tem pa nismo pozabili, da je skozi celotno pot nad nami bdel Bog, kateremu smo se na koncu tudi primerno zahvalili. Lahko je žal tistim, ki jih ni bilo zraven, sicer pa za tolažbo... novo leto - nov tabor...
Bodite pripravljeni - vedno pripravljeni!
Rok Trdan
Umni sokol
1SWV OC1 KISVzV CIO
o
D
M
E
E
V
1
^s
O pravičnosti v brezplačni šoli
V	avgustovskem Rešetu je bilo mogoče prebrati redni prispevek g. poslanca Drobniča o brezplačni šoli. Kot se mu je zgodilo to že prej v članku o kmetijski politiki, seje tudi v pisanju o brezplačni šoli kot temelju pravičnosti izkazalo, da piše o področju, za katerega ne ve, da ga ne pozna. V Evropski uniji se namreč uveljavljajo povsem drugačni odnosi v šolstvu, kot pa jih priporoča naš poslanec DZ.
Za večino staršev je šola najbolj občutljivo področje, zato bi bilo za profesionalne politike prav, da so previdni, ko govorijo o tem. Že iz naslova članka, še bolj pa iz argumentacije v njem je razvidno, da pisec problematike ne pozna dovolj. Trditev, da je brezplačna šola temelj pravičnosti, se je v vzgojno-izobraževalni praksi vseh držav, ki so na ta način poskušale zagotoviti pravičnost, zelo hitro izkazala kot neustrezna in zmotna. Če jo izreče poslanec, je zmota nevarna, saj bi podpora takšni zakonodaji v državnem zboru pomenila podporo nepravičnemu povečevanju razlik med šolsko mladino.
Težko bi danes našli državo, ki " vse bolj postavlja v ospredje enakost možnosti kot ključno pravilo pravičnosti", kot to trdi naš poslanec. V šablonskih političnih programih strank in v predvolilni obdelavi volivcev je to sicer pogosto leporečje, za uveljavitev človeških potencialov (narodovih, če hočete) pa je brezplačno šolstvo gotovo premalo. Otroci se namreč ob vstopu v vzgojno-izobraževalni proces po svojih osebnostnih in kulturnih značilnostih močno razlikujejo. Sodobne moderne družbe/države nudijo - različne možnosti I To še kako prispeva njihovi večji učinkovitosti.
Pa vendar so tudi v šolskih doktrinah teh držav kar velike razlike. Tu se pravzaprav začenja eden ključnih problemov slovenske šolske politike. - Po kom se zgledovati? - Koliko in kje posnemati druge in koliko biti izviren?
Liberalna demokracija v Sloveniji že ves čas samostojnosti odločilno kreira našo vzgojo in izobraževanje. V veliki meri kopira angleški in ameriški model, čeprav ne eni ne drugi s svojim šolstvom nikakor niso zadovoljni. Dvomim, da želi poslanec NSi podpreti šolski model liberalne demokracije. Ko priporoča ameriški šolski model pa počne ravno to?!
V	nasprotju s tem, kar je priporočeno v poslančevem članku, so raziskave ameriškega izobraževalnega sistema jasno pokazale, da poleg mnogih drugih pomanjkljivosti njihove šole ne zmanjšujejo neenakosti med učečo se mladino.
Niti je ne ohranjajo. Povečujejo jo!
Eden svetovno najuglednejših poznavalcev te problematike Američan Michael W. Apple je nesporno dokazal, da pripadniki določenih družbenih skupin v ZDA, razen redkih izjem, praktično nimajo možnosti šolske uspešnosti; pripadniki črne rase, Mehičani, Portoričani, vzhodnjaki, pripadniki delavskega razreda in nižjih slojev sploh, marginalci, pripadniki subkultur itd.
Amerika res ni v vsem vzorna. Zagotovo tudi ne glede zagotavljanja tistih možnosti v šolstvu, ki jih je posameznim učencem potrebno zagotoviti, da bo to najbolje zanje in za družbo sploh.
Če drži, kar piše poslanec in v Novi Sloveniji mislijo resno z "brezplačnim oziroma iz javnih fondov financiranim izobraževanjem" ter hočejo kaj tudi narediti za dostopnost izobraževanja mladim na vseh slovenskih šolah, potem ne bodo imeli lahkega dela. Med drugim bo potrebno poseči v naše nastajajoče zasebno šolstvo, ki je rezervirano za otroke iz višjih slojev, ter ukiniti sprejemne pogoje in dodatno zasebno financiranje na nekaterih boljših šolah, npr. cerkvenih. Težka bo!
Vsaka državna oblast in tudi vsaka stranka postavlja izobraževanje kot izrecno prioriteto. Seveda, saj so starši potencialni in največkrat zainteresirani volivci, zato je to običajna praksa politikov. V nekaterih državah pa je volja politikov šolstvu tudi dejansko v prid. V teh državah so uspeli reformirati šolstvo na ta način, da se neenakost med šolajočimi zmanjšuje, ne da bi bile s tem prizadete njihove individualne razlike. In seveda pravice. V tem smislu je mogoče vsebinsko govoriti o pravičnosti.
Socialnodemokratski koncept šolstva v večini skandinavskih držav, pa tudi v Avstriji, se je izkazal za enega najboljših. Temelji na spoznanju večine raziskovalcev in teoretikov šolskih sistemov, da enake možnosti, zaradi zelo različnih izhodiščnih položajev otrok ob vstopu v šolo, dejansko povečujejo neenakosti. Avstrijska izkušnja je zanimiva. V preteklih tridesetih letih so poskusili zmanjšati neenakost med šoloobvezno mladino in najprej tako rekoč uresničili ideal brezplačne šole: učenci so vsako leto od prvega do zadnjega dne pouka dobili v šoli prav vse potrebščine, plačala vso šolsko prehrano, prevoze, vse ekskurzije in izlete, brezplačno so bile zagotovljene vse dejavnosti ob pouku, zmanjšali so število učencev v oddelkih ip. Avstrijsko šolstvo je veljalo za proračunsko najdražje v Evropi. Pričakovanega učinka pa ni bilo. Uspešnost najboljših učencev v primerjavi z evropskimi vrstniki se je sicer povečevala, a uspešnost glede na slojno in etnično pripadnost se ni spremenila, glede na spolno pa malo! Kasnejša razprava v avstrijskem parlamentu je potekala v smislu sprejemanja takšne zakonodaje, ki zagotavlja različne možnosti glede na učno vzgojne sposobnosti in značilnosti posamezne učenke oz. učenca.
Tu pa so se že zgledovali po Skandinavcih. Skandinavski model šolstva velja za enega najboljših in seveda tudi za enega najdražjih. Izhaja iz ugotovitve, da je v interesu celotne družbe/države zagotoviti vsem mladim takšno vzgojo in izobraževanje, ki bosta omogočala individualno poklicno uspešnost. Splošna predpostavka je samostojno, ustvarjalno in seveda tudi družbeno sprejemljivo delovanje državl-
janov in državljank.
Različnost možnosti in pogojev glede na vsakega mladega človeka neizbežno pomeni različnost pravic in običajno tudi različnost financiranja. Ko gre za otroke in za mladostnike, je premalo zagotoviti pogoje izobraževanja "čim večim", - zagotoviti jih je potrebno vsem.
Skandinavci dosegajo zastavljene cilje. Ugotavljajo, da je upadanja kriminala mladih in zmanjševanje števila odvisnikov v teh državah v neposredni zvezi s šolskimi reformami.
V naši občini imamo razloge, da o tem intenzivno razmišljamo, saj je mogoče tudi znotraj občine ustvarjati pogoje za učinkovito izobraževanje vseh kategorij mladih. (Npr.: Romi so značilni marginalci v našem okolju. Uveljavlja se mnenje, da je v demokratični družbi, ki si želi v Evropsko unijo, poleg kratkoročnih ukrepov, dolgoročno mogoče odpraviti težave predvsem z ustrezno tolerantno socializacijo romskih otrok, kar bo neizbežno zahtevalo ustrezne dodatne vzgojno-izobraževalne programe, dodatna sredstva in ustrezne politične odločitve, torej uzakonitev specifičnih možnosti.)
Še kako lahko k razvoju kakovostnega občinskega šolstva prispevajo naši politični veljaki. Namesto ponesrečenih priporočil bomo zato v prihodnje mnogo raje prebirali kaj bolj določenega o tem, kaj so za občino konkretnega storili na tem področju. Že to bo nekaj, da se o njem seznanijo.
Matjaž Nosan, ZLSD Ribnica
EPIGRAMI
(predseyemski)
Le komu se grdo je zataknilo-izdajatelju 'prospekta' zalomilo, ko je pred Rokodelski festival številko štiri spredaj dal?
Očitno enega je kdaj prespal-!
Le kdo nam madež ta bo spral?
Otroci ne! Le starši presodimo, kaj še za vzgojo njih lahko storimo, da v Gradu vsaj vandalov se znebimo, ki lomijo luči nam, kipe in klopi.
Zato naj javnost zve, kdo starši njih so ti, ker zdaj prav vsi namesto njih rdimo.
Le kdo tam dan za dnem na Pegazu sedi,
morda ta mož si na Parnasa vrh želi?
A ni umetnik, ne garač, še manj poet, saj vajen bil ob jaslih polnih je živet. Kako naj meni, drugim pamet tak soli, če v njem življenja, ognja ni in ne moči?!
Sergo
Rešeto
"Ribnica se mora boriti za investitinje"
(Rešeto 28. 6. 2002, št 6)
Kot slovenski gospodarstvenik v zamejstvu, Gorica (Italija), ponavljam slovenski (in povrhu še Ribničan po duhu), saj dela pri meni v hotelu izmed 21 nameščencev kar 19 Slovenk in Slovencev, redno spremljam dogodke v ribniški občini. Kot tak sem že nekaj let naročnik Rešeta in seveda njegov kritični bralec. Poleg tega imam kar dva nečaka Alojzija in Vinka Levstka, ki sta oba aktivna v ribniški občini.
Pa pojdimo k predmetu. Pred leti sem ustanovil družbo Euroslov-Zgonc, katere 90 % lastnik sem. Sedež družbe je v Topolu pri Loškem Potoku, od koder je bil tudi njen direktor in 10 % solastnik Jože Zgonc. Hotel sem dokazati, da nisem indiferenten do Slovenije. V načrtu je bilo, da bi se tam polnilo "krahrie - malinovec", to, kar je delala že stara Jugoslavija. Stroji so bili naročeni v Milanu ter so stali preko 200.000 takratnih DEM oziroma preko 200 milijonov lir. Preseljeni in "kolaudirani". Ker je bila to tuja investicija, so bili oproščeni carine. Direktor Jože Zgonc mi je sveto obljubil, da bo polnilnica v nekaj mesecih začela delovati. Teh nekaj mesecev se je spremenilo zaradi slovenske birokracije v preko 6 let Namesto da bi država pospeševala in storila vse, da bi podjetje čimprej delovalo v prid splošnega slovenskega gospodarstva, sem bil prisiljen odvzeti Jožetu Zgoncu direktorski položaj in imenovati svojega nečaka Alojzija Levstka iz Maršičev za direktorja družbe. Pred letom dni se je družabnik in bivši direktor družbe Jože Zgonc smrtno ponesrečil. Kmalu potem sem tudi zvedel, da si je brez moje vednosti sposodil denar. Dolg sem moral poravnati jaz. Takoj sem vstopil v stik s podjetjem v Milanu, ki je stroje izdelalo, in jih prosil za nasvet Po nekaj tednih so mi sporoali, da imajo kupca iz TrevisaJtalija, ki je pripravljen stroje kupiti.
Preden stroje prodam, dajem prednost ribniški občini, da izrabi to priliko in ustanovi delniško družbo, v kateri naj bi imela občina večinski delež pred ostalimi delničarji in s tem tudi garancijo za dobro poslovanje. Ta polnilnica bi bila najboljša reklama za Ribnico in občino. Ne bi ekološko ogrožala Ribnice, temveč bi dajala gospodarsko garancijo, saj bi število zaposlenih kmalu prekoračilo št 30. Izvažala bi po vsej Sloveniji in v Istro, Dalmacijo in celo v severno Italijo (predvsem poleti v vročini pri morju). Namesto v Trevisio, želim, da gre to v Ribnico.
To so moje gospodarske želje za občino Ribnica
Vinko Levstik, Gorica
VOLILNA CVETKA
Dve stvari sta nas začudili, ko so na slovensko politično sceno začele kapljati kandidature za predsednika države. Da se v tiste visoke kroge poskuša preriniti velikolaška Domoljubna lista napredka in druga, da je njen kandidat Marko Kožar celo ribniške gore list. Rojen je bil v Ribnici, leta 1944, vendar je večino življenja prebil izven nje. Leta 1992. se je naselil v Malih Laščah. Je mladoupokojenec, kot sam zase pravi, drugače pa strojni tehnik. "Nikoli nisem bil član nobene stranke," pravi. Je proti vstopu v vojaško zvezo NATO in potegoval bi se za to, da bi bila predsedniška funkcija neplačana. V medijih pa se je opisal tudi kot človek, ki mu je bližje "zdrava kmečka logika" kot filozofiranje, sicer pa je človek, ki verjame vase in je zelo samozavesten.
Sporočilo vsem ljudem, ki v srcu dobro mislijo
Ko se je meteorološko poletje prevešalo v jesen, je R-kanal pripravljal oddajo o kulturnem dogajanju v občinah, ki jih pokriva s svojim kabelskim programom. K prikazu dogajanja je bila povabljena tudi Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ribnica Po dolgem premišljevanju sem se odločil, da pri oddaji ne bom sodeloval, ponudil pa sem jim, da lahko posnamemo izjavo o mojem nesodelovanju. Ko so po razpravi vodstvenega kadra na R-kanalu sprejeli možnost, da povem svoje stališče glede nesodelovanja, so tudi takoj povedali, da bodo določeni komentarji ob izjavi z njihove strani. Zaradi teh komentarjev in dejstva, da izjava ni bila direktno predvajana, pač pa vnaprej posneta ter s tem prepuščena na milost in nemilost rezanju in prikrajanju bistva, vas želim s tem sporoalom seznaniti z vsebino moje izjave, ki je izzvenela približno takole: "Spoštovane gledalke, spoštovani gledalci! Vsi vi, ki ste obiskovali prireditve, ki jih je letos pripravila Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ribnica, veste, kaj se je dogajalo na tem področju, če vam pa čas ni dopuščal, da bi osebno prisotvovali na vseh prireditvah, ste mogoče o njih brali v občinskih glasilih ali pa celo v Delu, Dnevniku ali Dolenjskem listu, mimogrede povedano, zadnji dve leti je R- kanal poročal o malokateri od njih. Mogoče se vam bo zdelo čudno, da v tej oddaji o kulturnem dogajanju, ki jo je R-kanal sedsy pripravil, ne bo govora o delovanju Območne izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ribnica Priznam,
POLICIJSKA KRONIKA
(od 23. 8. do 22. 9)
V navedenem obdobju je Policijska postaja Ribnica obravnavala 24 kaznivih dejanj, 8 kršitev javnega reda in miru ter 12 prometnih nesreč. Tu je izbor nekaterih izmed njih:
KRIMINALNA DEJANJA Neznani storilec je vlomil v vikend na Travni gori, od koder je ukradel starejše zračne puške. Pri vlomu v prostore podjetja Elko v obrtni coni Ribnica pa je odnesel pet kondenzatorjev. V obeh primerih je nastala manjša materialna škoda. Za neznanim storilcem še poizvedujemo.
Iz obrtne cone v bivši Kasarni je neznani storilec ukradel in odpeljal lahki priklopnik, namenjen za prevoz daljših predmetov. Obvestila o kraji še zbiramo.
Od občana smo prejeli prijavo, da gaje znanec na zabavi porezal z nožem in je moral zaradi hudih poškodb v klinični center.
Na odcepu za Lipovec je neznani storilec ukradel pnevmatsko kladivo, vredno 4 mio SIT. Za storilcem še poizvedujemo.
Obravnavali smo kaznivo dejanje goljufije, ko je oškodovanec plačal predujem za vozilo, ki pa mu ga prodajalec v dogovorjenem času ni dostavil. Zaradi tega je bil potencialni kupec oškodovan za 1000 evrov.
da so me povabili k sodelovanju, pa sem ga odklonil. Odklonil ž protesta in se s tem pridružil vsem tistim . ljudem, ki že več kot leto in pol, žal brezuspešno, B. protestirajo proti predvajanju pornografije na R- ■ kanalu, pridružil vsem tistim ljudem, ki jim ni vseeno za	)
moralno zdravje sokrajanov, jim ni vseeno za moralno zdravje slovenskega naroda
Kultura in pornografija ne spadata skupaj!"
Vodstveni kader R-kanala je tudi naročil voditeljici, ki je sodelovala pri snemanju izjave, da mi mora zastaviti vprašanje: "Ali je to vaše osebno ali uradno stališče?"
Odgovoril sem približno takole: "Direktorja sklada res nisem spraševal za njegovo stališče, vendar pa smo ljudje eni in isti v privatnem kot v službenem življenju in moje stališče je, da kultura in pornografija ne gresta skupaj."
Ta odgovor bi rad še malo razložil, saj mogoče ni dovolj razvidno, kaj sem hotel povedati. Čas je že, da presežemo preživela pravila totalitarnega, komunističnega in socialističnega sistema, da osebno prepričanje sodi samo v krog domačega življenja, v javnosti pa nepreklicno veljajo samo stališča, mnenje in usmeritve, ki jih postavi komunistični vrh v Ljubljani, Beogradu ali celo kje drugje. Moje osebno mnenje je, da pornografija kvarno vpliva na vrednote človeškega življenja, je škodljiva za naše medčloveške odnose in to stališče zagovarjam tudi v javnem življenju, toliko bolj, ker vem, daje predvajanje programov s tako vsebino tudi z zakonom prepovedano.
Jože Lampe,
vodja Območne izpostave JSKD Ribnica
KRŠITVE JRM
Več občanov Goriče vasi se je v nočnem času pritožilo nad glasno glasbo in hrupom iz bližnjega romskega naselja. Policisti so ugotovili, da so Romi v naselju imeli javno prireditev, za katero pa niso pridobili ustreznega dovoljenja. Organizator bo prijavljen sodniku za prekrške.
PROMETNOVARNOSTNI POJAVI V križišču med Škrabčevim trgom in Urbanovo ulico seje zgodila prometna nesreča, kertuji voznik osebnega avtomobila ni upošteval STOP znaka in je z neprilagojeno hitrostjo zapeljal na prednostno cesto. Trčil je v drug osebni avtomobil, kjer so bile tri osebe lažje poškodovane. Materialna škoda na vozilih je znašala okrog 650.000,00 SIT.
Na glavni cesti II. reda 106, pri odcepu za Grčarice, se je zgodila prometna nesreča, ko je voznik osebnega avtomobila izsilil prednost vozniku drugega osebnega avtomobila. Slednji se je zaradi umikanja zaletel v kovinsko ograjo.
Ena oseba je bila hudo poškodovana, dve pa lažje.
OSTALI POJAVI
Na Jasnici je voznik osebnega avtomobila povozil medveda, ki je po trčenju pobegnil v gozd. Na vozilu je nastala materialna škoda, ranjenega medveda pa so lovci pristojne lovske družine izsledili in ustrelili. Občanka nas je obvestila, da njena tašča kljub zvonjenju ne odpre vraL Ko smo jo našli, je bilo ugotovljeno, da jo je zadela možganska kap in je bila odpeljana v klinični center.
Pri obnovi hiše se je zlomil nosilec gradbenega odra, na katerem sta stala delavca. Pri padcu sta se huje telesno poškodovala.
Mirko Ješelnik
komandir PP Ribnica
■Hi

og^iSi a « a
OLE
Q VESELE POČITNICE S SMEIKARIIADO
g
Za nami so počitnice, to je čas, ko imamo več prostega časa, ne vemo pa, kaj naj bi počeli, kako naj se ; zabavamo.
* Preživljanje prostega časa je še posebej pomembno prav za mlade. Ko se vprašamo, kaj pomeni pasivni, nekvalitetni prosti čas, lahko rečemo, da ta sam po sebi ni problematičen, saj občasno vsakdo potrebuje čas za popolno sprostitev, za gledanje televizije, poležavanje, brezciljno pohajkovanje... Problem pa postane takrat, ko takšno početje postane načelna ali (/)< edina strategija za preživljanje prostega časa.
Kvalitetno preživljanje prostega časa omogoča razvoj kreativnih možnosti, ki jih nosi v sebi vsak posameznik. Osnovnošolskim otrokom Smejkarijada omogoča igro, zabavo, učenje, socializacijo. Z igro se razvijajo njihova dejavnost, delavnost, samostojnost, kreativnost ter prijateljstvo. Zabava pomeni ustvarjalni impulz, svobodo, zadovoljitev potrebe po stikih z vrstniki, zadovoljevanje različnih želja, za oblikovanje poznejšega stila življenja. Aktivnosti v prostem času se najpogosteje odvijajo v majhnih ali večjih skupinah, v katerih ima pomembno vlogo atmosfera odnosov. Taka skupina nudi mladostniku varnost, sprejetost, učenje komunikacije, socialnih veščin, učenje različnih vlog v družbi, spopri-
jemanje z avtoriteto.
Smejkarjada, ki jo je organiziral Center za socialno delo Ribnica, je potekala 10 dni v juliju in 9 dni v avgustu. Smejki so se tako v juliju kot v avgustu igrali, peli, ustvarjali, iskali skriti zaklad "kapitana Kljuke", pod strokovnim vodstvom delavk iz Miklove hiše so barvali čarovnice iz gline in izde-
lovali lesene košare, se spoznali s konji ribniškega konjeniškega kluba in si ogledali čebelnjak ter spoznali kako se pridobiva med; izbrali so tudi Popstars. Preizkusili so se kot novinarji in anketirali mimoidoče Ribničane ali poznajo Smejkarijado in če vedo, kaj izpraševalci tu delajo. Ob analizi smo ugotovili, da so ljudje seznanjeni s Smejkarijado.
Smejkarijado pa smo tudi letos zaključili s piknikom ob Bistrici, pekli hrenovke, koruzo, nekateri smejki pa so se kljub nekoliko slabšemu vremenu kopali.
Smejkarijado, katere se je v avgustu udeleževalo več kot 30 smejkov, je tudi letos finančno podprla Občina Ribnica, za kar se ji organizatorji in izvajalci programa zahvaljujemo. Zahvalili pa bi se radi še: Miklovi hiši - kustosinjam, ki so pripravile in izvedle dve delavnici in prispevale potreben:' material; ribniškim plezalcem, ki so otrokom tudi pripravili dva razgibana, poučna in nepozabna dneva; ribniškim skavtom, ki so za smejke pripravili družabne igre, gostilni Mihelič, ki je donirala sestavine za smejko-slaščičar; ribniškim gasilcem, saj so otrokom razkazali svoje vozilo za reševanje v prometnih nesrečah in opremo za reševanje, otroci pa so se lahko tudi preizkusili v gašenju; ribniškemu konjeniškemu klubu, še posebej Manji Koren, saj je na zanimiv način predstavila delo v klubu in otrokom razkazala konje in klub; družini Prelesnik, ker je otrokom predstavila in prikazala delo čebelarja; osnovni šoli Ribnica, saj nam je omogočila prostor za izvedbo delavnic ob slabem vremenu. Da pa je bila Smejkarijada tako zanimiva in razgibana, so največ prispevale izvajalke - prostovoljke in civilni vojak iz osnovne šole.
Center za socialno delo Ribnica
Anica Turk
Otrokovo risbo odrasli lažje razumejo, če vedo
ZAKAJ IN KAKO USTVARJAJO NAŠI MALČKI
Prav tak je bil naslov likovne razstave, ki smo jo z našimi najmlajšimi otroki do treh let pripravili na Rumenem vhodu našega vrtca.
Temelj umetnosti je težnja po raziskovanju in odkrivanju. Malčki so v tem zelo spontani in spretni, saj so že po svoji naravi vedoželjni in radovedni. Vodita jih neomejena domišljija in ustvarjalnost.
Otrok uživa ob samem dejanju in ga končni izdelek ne zanima. Uživa ob sledeh svojih prstkov, namočenih v barvo,sledi pisala, odtisu pečatnika... gnete, oblikuje, packa, prekriva, trga..., svoj izdelek pa konča takrat, ko ga dejavnost ne mika več.
Prav v tem se razlikujejo od nas odraslih, saj še niso omejeni s pravili in normami, ki so značilni za odrasli svet.
KAKO LIKOVNO USTVARJAMO V VRTCU?
•	Rišemo z debelimi svinčniki, barvicami, voščenkami, kredami, flomastri...
•	Slikamo z mokrimi barvami, kijih nanašamo s prstki, dlanmi, čopiči, gobicami...
Odtiskujemo dlani,stopala, pečatnike, žige, zamaške, figure, liste.... Vse to pušča sledi na papirju, testu, glini, mivki...
Kiparimo s plastelinom, testom, zlagamo različne kocke.., otipavamo in se igramo z naravnim in odpadnim materialom, lepimo, sestavljamo...
Oblikujemo prostor z različnimi posegi vanj. Delamo si hišice, vozila, luknje, tunele...s škatlami , kosi blaga, stoli...
•	Vrednotimo, se pogovarjamo in opazujemo ilustracije, slike, ogledujemo izdelke starejših otrok...
KAKO POMAGAMO OTROKU NA POTI V
UMETNOST?
•	Obiščimo razstavo otroških izdelkov in likovne razstave umetnikov v galerijah.
• Otroku ponudimo material in sredstva, ki naj
Vaš razstavni kotiček je nekaj čudovitega in je prav gotovo velik dosežek. Še več kot to. Postavili ste stvari, ki razveselijo srce in osrečijo duha. "Več lepote ko vsrkaš, več jo boš izžareval." Majhni otroci - veliki umetniki. (Darja Šilc) Majhne, preproste, prisrčne stvari so velikokrat večje, kot so videti, le pravilno jih je treba gledati. (Žanova babi)
\zvir ljubezni je globoko v nas, zato lahko pomagamo drugim do velike sreče. Tak izvir sta snovalki razstave odkrili v otroškem likovnem ustvarjanju. (Andreja Hojč)
jih ima vedno na razpolago.
• Dajmo mu dovolj prostora in časa, da bo lahko svobodno ustvarjal.
Ob postavitvi razstave nisva slutili kakšni bodo odmevi.Bili sva izredno presenečeni. Koliko ponosa, sreče in veselja je sijalo z nasmejanih obrazov najinih triletnikov, ki so ponosno čuvali razstavo, opazovali in spremljali obiskovalce....
Julka Lesar, vzgojiteljica Foto Tadeja Marolt

"TRIATLON KOČEVJE - TEKMA,
KOT JE ŠE NI BILO!"
...take vzklike in odzive po tekmi smo lahko slišali (in brali) - ne samo ob progi in med tekmovalci, temveč tudi po raznih revijah, časopisih, televizijah...
Gotovo je bil Triatlon Kočevje, ki je veljal za posamično državno prvenstvo v sprintu (0,75 km plavanja - 20 km kolesarjenja - 5 km teka) in je bil hkrati nosilec akcije "Si upaš na triatlon?" Triatlonske zveze Slovenije, vsekakor vrhunec slovenske triatlonske sezone.
V	Rudniškem jezeru in ob njem v Kočevju se je v soboto, 24. avgusta, zbralo rekordno število triatloncev, kar 181, od tega 26 triat-lonk. Med njimi je bilo tudi kar nekaj takih, ki so se s triatlonom spopadli prvič in tudi ti so bili navdušeni. "Nismo si mislili, da bo tako zanimanje! Ponavadi udeležba na triatlonih ni presegla stotice, pri nas pa smo še dan pred tekmo morali odkloniti skoraj petdeset tekmovalcev. Žal. A več kot dvesto prijavljenih ne bi mogli sprejeti,"'\e povedal Damijan Kromar, vodja tekmovanja v imenu organizatorjev Triatlon kluba Ribnica in soorganizatorja, Športne zveze Kočevje. Napovedan je bil tudi aquatlon, vendar so ga odpovedali zaradi premajhnega števila prijav.
Organizacija same tekme je bila resnično velik zalogaj - ne samo po organizacijski, temveč tudi po finančni plati. "Ja, brez pomoči ŠZ Kočevje, občine Kočevje, kočevskega župana, cestnega podjetja... pa seveda velikega števila redarjev (okoli 70, od tega 12 potapljačev) in ostalih, ki so pomagali na tak ali drugačen način (vključili smo tudi starše naših članov), ne bi mogli tekme tako kvalitetno izvesti. Vsem se za vsakršno pomoč zahvaljujem! Gotovo so prispevale tudi izkušnje, ki jih imamo v TK Ribnica z organizacijo raznih tekem. Resnično, niti enega problema ni bilol Presenetilo nas je, da smo v občini Kočevje naleteli na tako dober odziv in pripravljenost pomagati! Neverjetno... Potrudili smo se tudi glede medijske propagande. Lahko rečem, da nam je triatlon uspel v vseh pogledih,"\e z navdušenjem razlagal Damijan. Kaj pa obiskovalci? " Res veseli smo bili velikega števila obiskovalcev in navijačev, ki so vseskozi vztrajno bodrili tekmovalce - tudi ko se je ulila močna ploha"
V	množici tekmovalcev, zbrali so se vsi trenutno najboljši v Sloveniji, je bilo pričakovati hudo konkurenco. In je tudi bila! Vendar prav veliko presenečenj ni bilo. V moški konkurenci je tako postal zmagovalec državnega prvenstva Korošec Erih Pečnik, za ostali dve stopnički pa so bili boj Uroš Seme, Bojan Čebin in Damijan Kromar (zadnja TK Ribnica). Vendar se je kmalu izkazalo, da tokrat Seme ne more do živega našima dvema triatloncema! Drugo mesto si je tako priboril izjemno perspektivni starejši mladinec Bojan, tretje pa Damijan.
Med ženskami pa je žal že takoj na začetku v paniki zaradi prevelike gneče odstopila Anja Cerut, tudi zmagovalka državnega prvenstva v duatlonu Ribnica 2002. Tako je državni naslov po pričakovanjih osvojila Mateja Šimic. Pravijo ji tudi triatlonska kraljica, ker vlada na slovenskem prestolu že od leta 1994, izjemoma ni bila na prestolu le leta 2000. Druga je bila Nataša Nakrst in tretja Nada R. Kozjek. Ribniški tekmovalci so tudi veselo segali po najvišjih mestih v svojih kategorijah, gotovo je enega izmed lepših uspehov dosegla tudi Urša Oražem (TŠD Grič), ki je bila absolutno 5., med mladinkami pa 1.
Triatlona se je udeležil, kot ste zagotovo brali po raznih revijah, polnih fotografij, tednikih, dnevnikih ter slišali po radiu in televiziji, tudi predsednik državnega zbora RS Borut Pahor. Čisto dostojno je tekmoval -bilje odličen 101.! Vse nas je zanimalo, kako je TK Ribnica sploh "dobila" medse Boruta Pahorja. "Hja, takole je bilo: enostavno smo poslali vabilo na državni zbor, če bi g. Pahor bil častni pokrovitelj tega triatlona in mu predlagali, da bi se ga tudi sam udeležil, kajti menili smo, da bi bil tega sposoben, "(e malo v smehu razlagal Damijan. "Resnično smo bili veseli, da se je vse potem tudi uresničilo." To pa je za organizatorje pomenilo, da je moralo biti vse 'V nulo" organizirano - pred tekmo so morali testirati celo vodo, pa z varnostniki so šli pregledat progo itd.
Gotovo pa je "piko na i" dodal tudi uradni napovedovalec tekme Igor Kogoj, nekdanji vrhunski triatlonec in predsednik TZ Slovenije. Znal je popestriti vzdušje in o tekmovalcih, ker jih dobro pozna, povedati toliko kot nihče drug.
Načrti za naprej? 'Načrte za drugo leto že delamo, kajti težko bo napraviti tako veliko tekmo kot letos. Do tega lahko pridemo le, če že zdaj mislimo na to," mi je začel pripovedovati Damijan. "Iz Avstrije smo dobili tudi zanimivo ponudbo, da bi drugo leto imeli z Italijo in Avstrijo skupen pokal. Tako bi se povezovali, hkrati pa imeli garancijo, da pride na tekmo kakih 50 tekmovalcev iz Avstrije in prav toliko iz Italije. Letos je že sodelovalo nekaj tekmovalcev s Hrvaške in iz Italije, drugo leto pa si jih želimo še več. Prav tako si želimo povečati nagradni sklad."
Zdenka Mihelič
Fotoarhiv Triatlon kluba Ribnica
REZULTATI:
Moški absolutno (141 uvrščenih):
1. Erih Pečnik (TK Ljubljana), 2. Bojan Čebin (TK Ribnica, 1. st. mladinec), 3. Damijan Kromar (TK Ribnica), 7. Goran Modrušan (Hrv, TK Ribnica), 9. Simon Pogorelec (TK Ribnica, 1. ml. mladinec)
Ženske absolutno (24 uvrščenih); 1. Mateja Šimic (TK Triglav), 2. Nataša Nakrst (TK Trisport), 3. Nada R. Kozjek (TK Novice Extrem), 5. Urša Oražem (TŠD Grič, 1. mladinka), 7. Maša Tramte (TK Ribnica), 9. Karin Žnidaršič (TK Ribnica).
Skoraj 200 sodelujočih!
Keše m
31

■ >■ INJ	1
Tekmovalna sezona 2002
MEDOBČINSKA LIGA V MALEM NOGOMETU
Obeta se izredno zanimiv zaključek tekmovanja
DAMIJAN SE PRIPRAVLJA ZA HAVAJE
"Priprave tečejo! Tečem pa tudi sam, "je v smehu dejal Damijan. "Največ se pripravljam fizično -kolesarim, tečem..., čeprav ne gre pozabiti, da mora biti tekmovalec tudi psihično zares močen. Vendar s tem nimam sam nikoli težav,"je dodal. "Morda se je malo težje pripravljati in tekmovati ob koncu sezone, ko vsi končujejo, tebe pa v bistvu čaka največja preizkušnja, Ironman. Lažje se je recimo pripravljati marca, maja na take tekme, ker telo in ti sam že komaj čakata, da se poženeš na tekmo! Oktobra pa si telo želi počitka, zato potrebujem več regeneracije. Svoje doda pa še vreme - sedaj je na kolesu že hladno in pogosto se mi zgodi, da potrebujem potem doma kar nekaj časa, da se segrejem. V Ljubljano hodim plavat, tako zgubljam dragoceni čas... Vsa organizacija glede odhoda, nastanitve in tekmovanja je v mojih rokah. Vendar se že veselimi" Damijan, ki bo imel precej stroškov, a upa tudi na še kakšnega sponzorja, odhaja na Havaje malo kasneje, kot je najprej mislil, in sicer 11. oktobra. Spremljala ga bo žena Brigita.
Mi vsi doma pa bomo držali pesti 19. oktobra, ko se bo tekma začela!
Tekst in foto Zdenka Mihelič
V MLMN občine Ribnica se tekmovanje preveša v zaključne boje. Po 16 odigranih krogih ima, kot je bilo predvidevati že po pomladanskem delu tekmovanja, kar 5 moštev še možnost osvojiti letošnji naslov prvaka
Nekateri najboljši po prvem delu tekmovanja niso več tako prepričljivi in izgubljajo prednost Vodilni Elin Kot je v prejšnjem krogu gladko izgubil na derbiju proti Grafitu, ki že po običaju zelo uspešno igra v drugem delu, ŠD Ponikve je prvič izgubilo na domačem igrišču, KMN Sodražica pa je celo izgubila na štirih srečanjih od petih. Omenjenim moštvom se je z dobrimi rezultati v boju za naslov priključil tudi ADB bar.
Omeniti velja še moštvo ŠKD Breže, ki je prijetno presenečenje drugega dela Moštvo se je okrepilo z mnogimi igralci in tako premagalo tudi bistveno višje uvrščene nasprotnike, vendar jih je tokrat gladko
LESTVICA
NAJBOUŠI STRELEC (zadetki);
54: Mihelič M. (Elin Kot)
27: Čampa M. (KMN Sodražica)
21: Radivojevič (Divji jezdeci - Maxiles) 20: Pirman (KMN Tornado)
premagalo vodilno moštvo. Ali bo to "moštvo za daljše obdobje" in ne le muha enodnevnica, bo pokazal čas. Do konca lige ostaja še šest krogov izredno zanimivih srečanj, na katera ste vabljeni ob petkih zvečer v Dolenji vas in nedeljske dopoldneve na igrišče v Sušje. Rezultati so ažurno vsak teden objavljeni tudi na lokalni TV in radiu ter v časniku Ekipa
Peter Kočevar
REZULTATI -16. KROG:
ŠKD BREŽE:EUN KOT	1:8(1:3)
ŠD MOŠT1KEL: KMN GRAFIT	1:11(1:6)
KMN SODRAŽICA: ADB? BAR 4:5 (3:3) D. JEZDECI-MAXILES:
KMN V. POUANE	2 :5 (2:2)
KMN TORNADO: KMN VODNAR	4:4(0:3)
LAŠKI PESJANI: ŠD PONIKVE 2:4(1 :3)
NAJBOLJ ŠPORTNO MOŠTVO
(kazenske točke):
3: ŠD Moštikel 6: Laški pesjani 8: AD B ? Bar, KMN Vodnar
OKTOBER
Datum:
Kam:
Zahtevnost:
Trajanje:
Vodja pohoda:
SOBOTA, NEDEUA/
12.-13.10. 2002 na POHORJE MANJ ZAHTEVNA 8 ur in 8 ur Martin Žuk
Datum:	SOBOTA, 19.10. 2002
Kam:	naSTEGOVNIK(1692m)
Zahtevnost:	MANJ ZAHTEVNA
Trajanje:	6 ur
Vodja pohoda:	Martin Žuk
Za vsak pohod bodo izobešeni plakati z vsemi potrebnimi podatki (prijave, ura odhoda, cena, zborno mesto, prevoz....). Zato budno spremljajte plakate, prav tako pa tudi obvestila v naši oglasni omarici nasproti Miklove hiše!
In kje smo se planinci potepali letošnje poletje?
Hja, kar veliko smo prehodili - tako s planinskim društvom kakor tudi sami s svojo družbo! Poglejte si nekaj utrinkov z naših poti po Rogatcu, Krnu in Batognici, Rodici in Črni prsti, pa po Triglavu, Grintovcu, Kočni in Skuti, Jerebici, šli smo tudi na krasne Vrbanove Špice, Cmir in Begunjski vrh, Rjavino.... Imeli smo se res krasno, vsak je bil po svoje vesel - ali da je dosegel vrh, preplezal zahtevne dele gora ali videl enkratne razglede, drobne gorske cvetlice ali mogočne kozoroge... Vsi pa smo bili zagotovo veseli, da smo bili skupaj in nekaj lepega doživeli ter se srečno vrnili domov! Pridružite se nam!
Zdenka Mihelič
Foto Viktor Debeljak
Konjenica "UREDIT 2002
Na tridnevnem konjeniškem pohodu od Jurjeviče do reke Krke
Zbor konjenikov, ki smo se odločili, da od 9. do 11. avgusta napravimo sebi in domačim malo veselja, je bil v gostilni UREDI) v Jurjeviči, in ni bilo druge izbire, kot da se po njej tudi poimenujemo.
goro smo prišli v vas Podtabor. Pot smo nadaljevali čez Struge, kjer smo imeli prvi postanek, da si malo oddahnemo. Nato smo krenili proti Žvirčam, kjer smo se ustavili za pol ure, da smo napojili konje in se oddahnili. Nato nas je pot vodila do Hinj, kjer je bil daljši postanek. Po tem postanku
Z leve: Matic Mihelič (Sindi), Janez Hrovat, Simon Kozina (Delara), Metod Lesar (Sara), Andrej Šilc (Doli), Jani Lesar (Linda), Franc Arko (Eros), Miha Šega (Luna), Jože Košir (Bistra)
Kmalu po osmi uri zjutraj je sledila jutranja kavica, še zadnji posvet in pregled poti. Nato je sledil težko pričakovani odhod. Na pot je krenilo sedem konj z jezdeci, sredi poti pa se nam je pridružil še eden. Pot nas je vodila iz Jurjeviče do Brega, kjer smo prečkali glavno cesto Ribnica - Ljubljana in odpeketali proti Francetovi jami. Nato |3o gozdni cesti mimo smetišča proti Sveti Ani. Čez Malo
se je v popoldanskih urah začelo napravljati k nevihti. Ko smo prispeli pred Lopato, je začelo močno deževati, tako da smo nevihto prevedrili pod kozolcem v Lopati. Ko se je nevihta umirila, smo krenili naprej proti Laščam in tja prispeli pozno popoldan. Spet je sledil daljši postanek in okrepčilo za jezdece. V Laščah so nas že čakali žene in otroci. Najmlajša dva sta imela po dve leti.
RIBNIŠKI MAŽORETKI NA EVROPSKEM PRVENSTVU
Jana Rus in Bojana Oražem bosta ribniško društvo v Pragi zastopali od 12. do 13. oktobra
S tretjim mestom, ki sta ga Rusova in Oražmova v kategoriji B-junior (duet) dosegli na letošnjem državnem prvenstvu mažoret v Ribnici, sta si priborili tudi vstopnico za tekmovanje na evropskem prvenstvu NBTA. V plesu sta dijakinji 1. letnika srednje šole aktivni že tri leta, čeprav sta članici ribniškega društva mažoret in plesalcev šele od lanskega oktobra, ko je le-to bilo tudi uradno ustanovljeno, je povedala Klavdija Križ Potisk, njuna mentorica. Tekmovali bosta v plesni kategoriji, kjer je potrebno spretno uporabljati tudi določene rekvizite: palico ter trak in klobuk. Njun nastop je bil že na državnem prvenstvu velik dosežek, pravzaprav je bila dobra kar cela skupina, saj je v kategoriji C-junior zasedla 2. mesto. Toda plesalke so še mlade, saj je cicibank 12, malo večjih deklic pa 8. Kočevje se seveda ponaša z daljšo društveno tradicijo. Tam se mažoretke družijo že 18 let in je pripravljenih skoraj 25 tekmovalk, je povedala Križeva. Vsako leto jim tudi uspe priti na evropsko prvenstvo in vedno se vrnejo z vidnimi dosežki. Ta dolina pa se v mažoretnem plesu šele prebuja in začenja prav od malega in z malimi. Sodražica je tako letos na
Nato smo imeli le še nekaj kilometrov do našega r končnega cilja: Podgozd pri Dvoru. Tam nas je T ' lepo sprejel Janez Hrovat. Odstopil nam je dva p kozolca za prenočišče; pod enim smo privezali konje, zgoraj pa smo spali na senu. Pod drugim kozolcem pa smo imeli mizo in poleg taborni ogenj. Postavili pa smo tudi nekaj šotorov. Kljub napornemu dnevu smo se zvečer ob ognju in zvokih harmonike veselili še pozno v noč.
Na sobotni dan smo se odpravili raziskovat okoli- -■' co Dvora in Žužemberka. Po teh poteh nas je vodil Janez Hrovat. Ustavili smo se pri žužemberš- > ki cerkvi, kjer smo posneli skupinsko fotografijo, nato pa oddirjali skozi vas do oddajnika, kjer ima tamkajšnji konjeniški klub narejeno lično kočo. Vijugali smo tudi med vinogradi. Domačini so nas povsod, do Soteske in ob reki Krki nazaj v Podgozd, lepo sprejeli,. Ko smo se v poznih popoldanskih urah vrnili v tabor, so nas že čakali žene in otroci z malico. Zvečer smo se ob tabornem ognju in harmoniki zabavali še pozno v noč.
V nedeljo zjutraj pa so nas zbudile dežne kaplje.
Ker je vreme kazalo slabo, smo začeli pospravljati tabor in se v dežju s konji odpravili domov. Vendar se je vreme po kakšni uri umirilo in ježa je postala bolj zabavna. Vračali smo se po isti poti, le postankov je bilo manj. Prvi postanek je bil v Žvirčah in drugi, daljši, v Strugah. V poznih popoldanskih urah smo prišli na naš cilj v Jurjevico, tam pa se je že močno poznala utrujenost jezdecev in konjev.
Za naprej že načrtujemo nove konjenice. Septembra imamo v planu dvodnevni pohod do Grahovega in nazaj. Na konjenici "UREDU" pa smo tokrat bili: Matic, Jožica, Matej, Bojan Mihelič; Metod in Jani Lesar; Miha, Fani in Jure Šega; Franc, Damjana in Teja Arko; Simon Kozina; Andrej, Petra, Črt Šilc; Jože, Marjana in Maruša Košir; Tomaž, Karmen, Nina ter Rok Košir
Sestavila: J. & M. Košir Foto: Metod Lesar
državnem prvenstvu nastopila z najmlajšimi in v svoji kategoriji celo zmagala. Volja in želja torej pri otrocih sta, toda ribniško društvo komajda dosega številčni prag, da lahko skupina normalno tekmuje. Povabilo k sodelovanju novih članic seveda zato ni odveč, še več, dobrodošlo je!
0
*
AP
Foto Klavdija Križ Potisk
Društvo mažoret in plesalcev Ribnica VABI!
VPIS v sezono 2002/03
Ribniške mažorefe vabijo vse plesa željne deklice, da se jim pridružijo. Razdelili vas bomo v tri skupine: cicibani (od 3 do 6 let), nižji razredi (od 1. do 3. razreda) in višji razredi (od 3. r. dalje).
Vpis bo potekal septembra, vsako sredo ob 15. uri v TVD Partizan.

NA OFy\TOiyjU UJELI blesk davnine
Ribnica in Dolenja vas sta v dneh od 19. do 25. avgusta 2002 še prav posebej zaživeli! Videti je bilo polno otrok in mladih, kako se zjutraj zbirajo, nekam odhajajo, delajo, se zabavajo, igrajo, premišljujejo, ustvarjajo... ter se popoldne polni dobre volje in energije vračajo domov! 'Le kaj bi to bilo?' se je morda kdo spraševal.
To je bil nič drugega kot prvi oratorij v Ribnici in Dolenji vasi, ki so ga pripravili Ribniški skavti s svojimi štrimi zagnanimi voditelji: Uršo Tekavec, Marijano Klun, Leo Maležič in Jakom Klunom.
Bili so tisti, ki so pripravljali celotni oratorij in njegove animatorje, potem pa so skrbeli tudi, da je vse potekalo, kot je treba.. "Pripravljati se je začelo že spomladi, priprave so stekle, oblikovali so se "dnevi", potem smo vključili tudi animatorje, ki so vodili delavnice in oratorijske dneve "na terenu". Nato smo potrebovali samo še otroke!" mi je v smehu pripovedoval Jaka. In za otroke se ni bilo treba bati! Najprej jih je bilo prijavljenih v vsaki župniji nekako od 50 do 60, nato pa se je njihovo zanimanje za dogajanje iz dneva v dan večalo (na koncu jih je bilo skupaj okrog 150).
Prepričana sem, da so bili otroci tisti glasniki, ki so pripovedovali in privabili še ostale otroke, da so skupaj doživeli nekaj res nepozabnega. Pravijo, da je besedico "oratorij" težko razložiti in razumeti nekomu, ki tega ni sam doživel - bodisi kot udeleženec, bodisi kot animator.
Nekdo, ki je na oratoriju bil, bi lahko rekel, takole čisto preprosto, da konec koncev lahko to pomeni vse dogajanje na oratoriju-od molitve, delavnic, prijateljstev, smeha, petja...-na kratko lahko pomeni tudi "drugo leto se zopet dobimo". Rdeča nit letošnjih oratorijev, ki so se vrstili tudi drugod po Sloveniji, je bila zgodba o egiptovskem Jožefu. Zgodbo so don Boskovi salezijanci posodobili in jo predstavili v posebni knjižici. "Animatorji, v Dolenji vasi in Ribnici jih je bilo skupaj 40, so tako vsako dan zjutraj v svojih skupinah predstavili, zaigrali... en del te zgodbe, nato pa so sledile različne delavnice, kjer so barvali, tekmovali v športnih igrah, peli, delali okraske, ogr-
54
lice, spominke iz gline, lesa, testa...
Iznajdljivost animatorjev, ki so se na dneve pripravljali s številnimi srečanji, je bila zelo velika!" je razlagala Marijana. "Vsak dan smo se zjutraj dobili ob 9. uri, dvignili slovensko in oratorijsko zastavo ter imeli skupno molitev. Nato so šle skupine vsaka na svojo stran. Od 12" do 13' so imeli otroci čas za malico, ki so si jo ponavadi prinesli s seboj. Nadaljevali smo do 75", ko se je vsakodnevni vrvež končal s spustom zastav," je dogajanje zaokrožil Jaka.
Ena od stalnic vsakega oratorija je tudi celodnevni izlet. Mladi in Dolenje vasi in Ribnice so se odpravili vsak iz svojega konca proti drugi skupini, tako da so se srečali nekje za Nemško vasjo in tam imeli res enkratno veselo srečanje s piknikom. V nedeljo pa je v Ribnici sledila sklepna prireditev, na katero so bili povabljeni tudi starši in ostali, ki bi bili radi vsaj en del tega veselja. Najprej je bila maša, ki sta jo darovala ribniški kaplan Igor in dolenjevaški župnik Branko. Oba
sta tudi v veliki meri pomagala na oratoriju!
Pri maši so sodelovali vsi otroci in animatorji iz obeh krajev. Posebno presenečenje pa so bili vsem dobro znani Čuki, ki so peli že pri maši in po njej imeli še prav poseben koncert. Vsi mladi so pripravili tudi posebno razstavo izdelkov, vtisov itd. z oratorija, s posebno sladkimi dobrotami pa so zaključek začinile pridne mame in nekateri očkoti, (kot so rekli otroci).
"Gotovo ne smemo pozabiti tudi vseh, ki so nam kakorkoli pomagali - ali finančno ali materialno! Predvsem pa smo hvaležni vsem otrokom in staršem, ki so imeli zaupanje v vse nas/" je dodal Jaka.
Gotovo bodo nova in stara prijateljstva, notranje veselje in vrednote, ki so jih odkrivali ali so v njih rasli, tiste stvari, ki jih bodo otroci ohranili in prenašali tudi na druge.
Tekst in foto Zdenka Mihelič
"Oratorij je uspel!" je najbolj pogost stavek, ki ga slišiš iz ust dolenjevaških in ribniških faranov, kadar beseda teče o prvem oratoriju pri nas.
Otroci so kar prihajali in prihajali in imel sem občutek, da jih je iz dneva v dan več. Sklepali so nova prijateljstva, peli in tako animatorjem lepšali dneve. Animatorji smo jih
žv-ki IT i
-i
pa otrokom, a ne?
Verjetno so se nam jutranja zbiranja ob jamboru, zgodba o Jožefu, delavnice, velike igre in predvsem dobra volja in veselje vsem, ki smo oratorijski teden preživeli skupaj, za vedno vtisnili v spomin. Lahko rečem, da je lahko vsak začutil, kaj pomeni "biti na oratoriju",saj je bilo za vse prvič. To ne pomeni le molitev, petje, igre, ampak predvsem to, da je mogoče počitnice porabiti za kaj koristnega, lepega, osrečujočega, in ne le za posedanje in "šetanje" v brezdelju, kar na žalost večina otrok počne. Na oratoriju smo skupaj
vsem,
odkrivali sebe, Boga in druge...
Nekateri, predvsem animatorji, so rekli, da so bili "orng" presenečeni, da se v otrocih skriva še toliko neodkritih biserov, ki smo jih skupaj odkrivali.
Na koncu bi se rad v imenu vseh animatorjev zahvalil ki so kakorkoli prispevali k izvedbi oratorija.
Največja zahvala pa gre seveda vsem štirim skavtskim voditeljem; Urši, Jaku, Matjani in Lei, pa g. Branku in g. Igorju. Rad pa bi se zahvalil tudi Bogu, da je bilo vse skupaj "požegnano" tudi od zgoraj, kot bi rekla ena od animatork. Zadnji dan me je veliko otrok vprašalo: "Saj bo drugo leto spet oratorij, a ne?" Jaz pa bi vsem rad rekel naslednje. Oratorij je lahko skozi vse leto v vaših srcih, poleti se pa spet dobimo na enotedenski "fešti".
Rok Trdan
m m
r £ >
Foto Matej Remic
IlEšero
OB ODKRITJU SPOMINSKE PLOŠČE NA HIŠI, V KATERI JE BIL ROJ EN
dr. Franc
T V
MUC
1892 -1967
DUHOVNIK, ODLIČEN NABOŽNI PISATELJ IN ŽrVUENJEPISEC SLOVENSKIH MISIONARJEV
Andol, 22. september 2002
Sv. Gregor z daleč naokoli vidnim cerkvenim zvonikom. Andol, rojstna vas Fr. Jakliča, je
SAMO STRELJAJ POD NJIM.
Dr. Franc Jaklič se je rodil 14. avg. 1892 v vasi Andol pri Sv. Gregorju, umrl je 8. dec. 1967 v Milwaukeeju v ZDA, tam je tudi pokopan. Nekateri bi utegnili zamenjati duhovnika, nabožnega pisatelja in življenjepisca slovenskih misijonarjev dr. Franca Jakliča z znanim ljudskim pisateljem iz Dobrepolja to je bil Fran Jaklič. Oba pa imata skupne prednike v Bosni; eden od njih je pred več stoletji pobegnil pred Turki v naše kraje. Blizu bosanskega mesta Bugojno je še danes večji kraj z imenom Jakliči.
Dr. Franc Jaklič je napisal 27 knjig z nabožnozgodovinsko in učno-vzgojno vsebino. Ob llo-letnici njegovega rojstva bo Občina Ribnica v sodelovanju z Mohorjevo družbo ob koncu letošnjega leta izdala Jakličev zbornik. V njem bo več avtorjev osvetlilo Jakličevo življenjsko pot in njegov prispevek k duhovnemu osveščanju naših ljudi. Hkrati bo v zborniku ponatis ene najbolj branih Jakličevih knjig Misijonski škof Irenej Friderik Baraga.
S krajšimi odlomki nekatrih sodelavcev skušamo pred izidom zbornika prikazati vsaj nekaj potez bogatega portreta tega zamolčanega, a neutrudnega in odličnega nabožnega pisatelja.
Janez Debeljak
Slemenske korenine dr.Franca Jakliča
Jaklič je bil rojen v Slemenih.
Središče Slemen je Sv. Gregor, gručasto naselje na nadmorski višini 736 m. Vas ima farno cerkev, ki z že od daleč vidnim zvonikom dominira nad celotno pokrajino. Vsemu, kar spada pod gregorski zvon, pravijo tudi Gregorija, prebivalcem pa Gregorčanje ali Gregorci. Domačini seveda o izgovarjajo kot u.
Od Sv. Gregorja je lep razgled. Nekaj takega, kot je za Velike Lašče in okolico zapisal Ivan Pucelj (1877 1945), sprva literat, pozneje politik: "Pred vami je razgrnjen čudovito lep košč ek slovenske zemlje. Na levi v medli sinjini Snežnik, pred njim obronki Bloške planote, dalje Rute s cerkvico sv. Primoža, zahodno Veliki Osolnik, Kurešček, v ozadju pa vedno lepe Kamniš ke planine, sladke in svetle, kakor najlepše sanje otroških duš..."
Jakličev oče je bil razgledan mož in tudi nekaj izobražen. Svoj čas je hodil v ljubljanske šole, kar je potrjevala njegova lepa pisava. Znanje bil tudi kot vaški veljak, dober gospodar in svetovalec. Dvajset let (1870 1890) je bil za župana pri Sv. Gregorju. V hiši je imel poseben prostor, kjer je kot župan sprejemal stranke. Poleg ostale opreme je bila v sobi velika in imenitna pisalna miza z rolojem, da so bili vsi pomembni dokumenti varni in zaklenjeni. Županoval je brezplačno, ker je imel dovolj dohodka od kmetije.
Matije bila v Slemenih znana in zaupanja vredna ženska. Pri njej so se vselej po maši ustavljale ženice, posedele na klopci pred hišo in se menile; zelo pa je bila jezna, če je katera izmed njih začela "obirati". Ohranila je od ribniške bolj mehko cerkniško govorico, ker je bila od tam doma.
Mati je imela smisel za pripovedovanje. Bila je naravno inteligentna in razgledana. Veliko je brala, predvsem Mohorjeve knjige, imela je celotno Sveto pismo in bila dolgo cerkvena pevka. Verzi, vklesani na moževem grobu, kažejo človeka, ki v njem domuje dobrota, ima dovolj prostora za srčno kulturo pa tudi izbran posluh za jezik. V hiši je vpeljala navado, daje družina vsak večer po rožnem vencu molila litanije. In to zelo natančno, z lepo, razločno izgovarjavo. V nekaterih hišah se je ta reč bolj površno opravila. Na brzino so izgovarjali samo po pol besede. Nerazumljivost posameznih zlogov se je zlivala v enolično mrmranje in po petih minutah je bilo že konec rožnega venca in dodatnih očenašev. Pri Jakličevih nikoli tako.
Nadaljevanje prihodnjič
■ CIO«!
Slovestnost ob otvoritvi obnovljenega
v
skednja na Skrabčevi domačiji v
V	soboto, ß. oktobra,
ob 20. uri
koncert Camerata Laljacensis s solisti
'reno Baar, Saško Kolarič, arjanom Trčkom In arkusom Finkom v ribniški cerkvi, nato sprejem gostov v Miklovi hiši,
V	nedeljo, 6. oktobra,
ob 11. uri slovesna otvoritev na Skrabčevi domačiji v
rovači,
nekaj takega kot hišni spomin.
Ne da se ga ujeti v pravila arhitekture ne obesiti na rodovnik njenih prebivalcev, Etnologija je zanj premajhna veda in vrata znanosti so preozka, da bi ga spravili skozi. Če ga hočemo razumeti, moramo najprej priznati, daje hiša bitje. Kadar se hiša podre, obvisi njen spomin v praznem. Treba je znova postaviti stene, prekriti streho, spustiti noter ljudi - prisluhniti, ali se bo še kaj oglasilo. Ne gre zgolj za starodavne zgodbe. Hišni spomin nima glasu, ima pa višino, volumen, lego in izročilo. Ohranja dvig noge tistega, ki je stopal čez prag, in skrb v pogledu, zazrtem skoz okno, obrnjeno v tisto stran, od koder prihaja vreme. Velikost stavbe se spominja moči njenih gospodarjev. Tisti, ki vstopajo skozi vrata, nadaljujejo že skoraj izgubljeni seznam uglednih gostov. In visoko pod slemenom se kot pečat sveti ime, ki je neizbrisno, za vse večne čase povezalo svojo veljavo s spominom hiše.
PROGRAM PRIREDITEV V POČASTITEV 23. OKTOBRA, PRAZNIKA OBČINE RIBNICA
Vabimo Vas na slovesnost v počastitev občinskega praznika občine Ribnica, ki bo
v petek, 25. oktobra 2002, ob 19. uri v dvorani centra Ideal
PROGRAM PRIREDITVE:
Ribniška himna
Nagovor župana g. Jožeta Tanka Podelitev priznanj in nagrad Občine Kulturni program
Po prireditvi se bo predstavilo Kulturno društvo Janez Jalen, Notranje Gorice, s komedijo avtorja Vinka Moederndorferja: Jožef in Marija
Sobota, 28. septembra
10.00	rokometni kadetski turnir v Športnem centru Ribnica
Petek, 4. oktobra
19.00	koncert učiteljev Glasbene šole Ribnica s poezijo in prozo učiteljev Osnovne šole dr. Franceta Prešerna Ribnica v dvorani Ideal centra
Petek, 11. oktobra
19.00	otvoritev razstave fotografa Jožeta Petka v Galeriji Miklova hiša
Nedelja, 13. oktobra
16.00	letni koncert noneta Vitra z gosti v cerkvi Marijinega imena v Goriči vasi
Četrtek, 17. oktobra
20.00	predstava Gledališke skupine Gimnazije Želimlje avtorja Frana S. Finžarja: Veriga, v dvorani Ideal centra
Petek, 18. oktobra
12.00	odprtje vodovoda Jurjevica-Kot-Breže
19.00	predstavitev diplomske naloge Marine Gradišnik: Ribniško šolstvo na prelomu iz 19. v 20. stoletje, v Galeriji Miklova hiša
Sobota, 19. oktobra
14.00	otvoritev Športnorekreacijskega kompleksa Gornje Lepovče
19.00	koncert Župnijskega pevskega zbora v župnijski cerkvi papeža Štefana v Ribnici
Sreda, 23. oktobra
19.00	podelitev priznanj in nagrad v akciji "Urejena Ribniška dolina". Galerija Miklova hiša
19.30 predavanje Ruth Podgornik Reš, Galerija hiša
Petek, 25. oktobra
19.00	slavnostna seja Občinskega sveta Občine Ribnica s podelitvijo občinskih priznanj in nagrad za leto 2002, v dvorani Ideal centra v Ribnici
19.45 predstava Kulturnega društva Janez Jalen Notranje Gorice, avtorja Vinka Moederndorferja: Jožef in Marija, komedija
Sobota, 26. oktobra
14.00	odprtje Športnega igrišča Dolenji Lazi
19.00	srečanje malih pevskih skupin Zahodne Dolenjske v cerkvi sv. Jožefa na Velikih Poljanah
Sobota, 2. novembra
11.00	odprtje rekonstruiranega vodovoda Dolenja vas - Lipovec
19.00	predstavitev knjige Baragov življenjepisec dr. Franc Jaklič, ki sta jo izdali Občina Ribnica in Mohorjeva družba ob UO-letnici rojstva nabožnega pisatelja dr. Franca Jakliča, Galerija Miklova hiša
Sreda, 6. novembra
12.00	odprtje sortirnice na deponiji Mala gora
13.00	odprtje prostorov Komunale Ribnica, d. o. o.
Sobota, 9. novembra
20.00	koncert skupine KRIK in znanega slovenskega kantavtorja v dvorani Ideal centra v Ribnici
Petek, 15. novembra
19.00	"Zakonci stavkajo", komedija; Kulturno društvo Menišija (Begunje pri Cerknici), dvorana Ideal, Ribnica