^TiSHMD KAIOI.IŠKIM Dnhovpike preganjanjo. Kljub vsem zatrdilom narodno-socialističnih mogotcev traja v Nemčiji preganjanje ka.toliških duhovnikov naprej. Nedavno fio zaprli škofa meisenske škofije Petra jLegge, češ, da se je pregrešil zope^ naVedbe o devizah ter tako povzročil, da Je šel denar iz države. Je to prvi slučaj po znanem »Ikulturnem boju« za časa Bismaroka, da so zaprli ikatoliškega Škofa. Mudilo se jim je tako, da niso mogli pričakati izsledkov preiskave. Tako preganjanje dTihovnikov v zvezi s popoganjanjem nemške mladine je dalo državnemu zboru v državi Massachusets (v Zedinjenih državah Severne Amerike) povod, ga je sprejel enoglasen sklep, s kateran obsoja versko in plemensko preganjanje v Nemčiji ikot §ramoto za moderno civilizacijo. Proti temu ^klepVi iift ucmški fconzul v Bostonu protestirai, guvenisr Culere^ pa mu je odgovoril v javnem pismu, v ikaterem izijavlja, da je državni zbor samo dal izraza javnemu mnenju. Bolniki molijo za dobre duhovnike. V Lurdu je bil letošnje poletjc mednarodni fcpngres za duhovniške poklice. Piiotektorat nad (kongresom so prevzeli vsi francoski škofje, nadškofje in 'kardinali. Predsedoval pa mu je tarbskolurški škof Gerlier. Razpravljalo se je o pomanjkanju duhovniikov v Franciji in v drugih državah ter o sredstvih, Ikako odpomoči temu velikemu nedostatku eerikvenega delovanja v sedanjosti. Najginljivejši prizor na tem kongresu je bila javna molitev bolnikov, ki so na procesiji srčno prosili Boga, naj pošlje Franciji čim več dobrih duhovniikov. Za dubovnike je treba moliti. Poleg molitve pa je potrebna odločna krščanska vzgoja mladine. Iz vrst ikrščansko vzgojene, za višje ideale navdušene mladiaie prihaja duhovniški naraščaj. Crobavost v Abesiniji. Ta strašna bolezen je v Abesiniji jako razširjena, deloma podedovana, deloma povzročena po okužpnju. Bolnišnica za gobavce pa je samo eiia, lit sicer y mestu Harrar. Ustanovil jo je leta 1961 SpostoLski vikar (škof) Jarosseau, ki je bil vzgojitelj sedanjega abesinskega cesarja. Zdravniški voditelj bolnišnice je zadnji dve leti dr. Peron, iki je študiiral na medicinski fakulteti v Parizu. Ker je bolnišniea premajhna, da bi mogla sprejeti vse na gobavosti obolele (sprejeti jih more samo 50), je dr. Pcron nstanovil ambulatorij za zdravljenje gobavcev ter na ta način zdravil 300 slučajev. Z gobavci, je križ, ker se radi klatijo okoli; o priliki žetve, iko jc suho vreme, hodijo okoli ter beračijo, samo 200 se jih je vdalo stalnemu vračenju. Zanimivo je, da so vsi gobavci, ki se zdravijo v bolnišnici ali v ambulatuFijv, 'katoll&ani; kateri šc niso, pa postanejo. Pred^smrtjO sc vsi spreobrnejo. Tekom 31 let ni nobeden umrl brez ikrsta. Med zunanjimi bolniki je apostolat kajpada združen z večjimi težavami: mnogi se bojijo, da jih bodo prejšnji vaškl sodrugi zavrgli, ali pa da bi izgubili podporo mohamedancev. Dr. Peron, ki ga imenujejo »zdravnika, od Boga poslanega«, zavezuje odprte in za človeško oko tako ostudne rane bolnikov ter jih obenem poučuje v kateMzmu. Njegova živa vera aai dejanska ljubezen d > teh najbednejših med ljudmi jim je najlepši zgled pravega krščanstva. Ta zgled jih. vleče, da vsaj ob smrtni tiri poskrbijo za zveličanje svoje duše.