gradivo»prilogopripravlja INDOK Canfer Domžal«
POROČILO:
KOLIKO ZNIŽANIH
DAVKOV ZARADI JUNIJSKE TOČE?
Zahtevek za znižanje odmerjenih družbenih obveznosti od kmetijske dejavnosti zaradi škode po toči z dne 29.6.1982 je vložilo 352 zavezancev, katere smo prejeli sele dne 3.9.1982 od EMONA Kmetijska kooperacija Domžale. Te vloge pa so bile rešene do 19.11.1982 in sicer: 190 ugodno in 162 neugodno.
Odmerjene družbene obveznosti so bile znižane 190 zavezancem v skupnem znesku 367.153 din in sicer: 164.635 din občinskega davka od KD negozd, 53.268 din prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov in 149.250 din prispevka za starostno zavarovanje kmetov.
Odstotek znižanja je ugotovljen za vsakega zavezanca posebej na podlagi podatkov, ki jih je podal zavezanec v svoji prijavi škode po toči, odstotka škode na poljščinah na območju posamezne krajevne skupnosti komisije za cenitev škode po toči z dne 29.6.1982 pri IS občine Domžale in določb 59. člena zakona o davkih občanov (Ur. list SRS, št. 21 /74) in znaša
1. od 20 % do 60 % (za ugodno rešitev),
2. 20 % in manj (za zavrnitev).
Pomanjkljivo in površno izpolnjene vloge zavezancev so glavni vzrok visokemu številu negativnih rešitev cca 80%, kar kaže na slabo obveščenost kmetijskih proizvajalcev o pomembnosti njihovih prijav. Poleg tega KS, ki so prejemale te prijave, vpisanih podatkov niso kontrolirale in tudi ne opozarjale posameznike na očitne pomanjkljivosti.
Ostalih 20 % neugodnih rešitev pa izhaja iz ugotovitev -da zavezancu ni odmerjen davek, ker KD njegovih zemljišč ne presega zneska 470,00 din ali pa je ta oproščen plačila tega davka po 10. členu odloka o davkih občanov občine Domžale - da zavezanec živi v naseljih, kjer Škoda po toči ni bila ocenjena (Topole).
Referent: Pavla Gnezda
KAKŠEN ZRAK DIHAMO DOMŽALČANI?
Zanima me kakšen zrak dihamo občani Domžal in okolice? Ali se vršijo meritve domžalskega zraka? Kdo so najhujši onesnaževalci in kaj je treba storiti, da bodo onesnaževali manj?
ODGOVOR:
Po odloku o razvrstitvi območij v SR Sloveniji v območja onesnaženosti zraka za potrebe varstva zraka so Domžale razvrščene v III. območje t.j. območje na katerem je zrak onesnažen nad dovoljeno, vendar pod kritično mejo.
Meritve onesnaženosti zraka se v Domžalah vršijo. Po podatkih Hidrometeorološkega zavoda SR Slovenije je v kurilnih sezonah zadnjih let onesnaženost zraka malo nad
Domžale, 24. 12.1982, 5t. 6
dovoljeno mejo. Med hujšimi onesnaževalci zraka so industrijska podjetja, ki uporabljajo za kurjenje mazut. Z uporabo zemeljskega plina pa so nekatere DO zmanjšale onesnaženje zraka (Papirnica, Helios). Zanemariti tudi ne gre individualnih kurišč, ki zaradi energetske krize v večji meri uporabljajo za kurjenje manj čista goriva (premog, briketi). Večina večjih stanovanjskih blokov ima sedaj ogrevanje z lahkim kurilnim oljem, nekaj pa jih uporablja tudi premog in mazut.
Zaradi pomanjkanja čistejših goriv (lahko kurilno olje, plin) v bližnji prihodnosti žal ne moremo računati na zmanjšanje onesnaženosti zraka.
Sanitarni inšpektor Ivan Peterca
PLANI PRIHODNJEGA LETA
(KAJ SMO ZAPISALI V RESOLUCIJI 1983? )
V letošnjem letu so se še naprej zaostrovali in tudi zaostrili pogoji gospodarjenja tako v svetu kot doma, kar se pozna na področju gospodarskega in družbenega življenja tudi v naši občini. Organizacije združenega dela v gospodarstvu in negospodarstvu se srečujejo s številnimi problemi, ki jih v danih pogojih relativno uspešno razrešujejo. To nedvomno kažejo tudi rezultati, ki jih bomo ob koncu leta dosegli, saj ni mnogo občin, ki bi izkazovale dobre rezultate, tako na področju zunanje trgovinske menjave, kmetijske proizvodnje, delitve dohodka skladno z resolucijo. Nenazadnje je pomembno še poudariti, da nobena organizacija združenega dela ne bo beležila negativnega finančnega rezultata.
V naslednjem letu se bomo srečevali še z bolj zaostrenimi pogoji gospodarjenja, ki izvirajo po eni strani zaradi neugodnih gospodarskih gibanj v svetu, zaradi visokih obveznosti Jugoslavije do tujine in je zato tudi resolucija o politiki izvajanja družbenega plana občine Domžale za prihodnje leto predvsem usmerjena na opredelitev takšnih ciljev, ki vodijo v nadaljnje stabiliziranje gospodarskih gibanj.
Osnovna usmeritev v resoluciji napisanih ciljev je v tem, da je osnovna teža dana doseganju 15 odstotnega povečanja konvertibilnega izvoza in v kolikor bomo dosegli ta cilj, veljajo tudi vse ostale usmeritve tudi na drugih področjih.
OGLAS
Garažo ali primeren prostor za dalj časa nevozen avto iščem v Domžalah. Naslov v uredništvu OP.
OGLAS
Prodam 20 zajcev — kuncev — stare 3 mesece. Strle Stane, Rudnik 4, 61251 Moravče.
Občina Domžale:
OSNOVNE ŠTEVILKE, KI OPREDELJUJEJO LETO 1983
Realna rast družbenega proizvoda v domžalski občini bo v prihodnjem letu 1,5 odstotkov, rast industrijske proizvodnje bo predvidoma 1,5 odstotka, rast kmetijske proizvodnje bo znašala 4 odstotke, rast zaposlovanja bo enoodstotna, povečana bo tudi produktivnost za 0,5 odstotka.
Ob tem bomo realno zmanjšali vse oblike porabe za 7 odstotkov. Porast investicij v osnovna sredstva gospodarstva bo v skladu z rastjo družbenega proizvoda.
Vse to bomo v občini lahko dosegli, če bomo zagotovili 15 odstoten večji izvoz. Nedvomno se bodo morale v izvozna prizadevanja vključiti tudi tiste organizacije združenega dela, ki doslej niso izvažale, pa bi imele za to pogoje, ali pa so že dosedaj izvažale premalo. Možnosti obstoji jo tudi v izredno zanimivih artiklih, ki bi jih lahko usmerjali na zunanja tržišča in .jih proizvajajo v zasebnem sektorju gospodarstva. Ne nazadnje obstojijo tudi v organizacijah, ki so že dosedaj storile izjemne napore na področju izvoza tudi te možnosti predvsem v prilagajanju proizvodnih programov zahtevnemu tujemo tržišču. Zato pa je potrebno predvsem spoznati, da je edino trajnejša usmeritev v izvoz dolgoročna rešitev vseh gospodarskih problemov in problemov na drugih področjih.
Vse to smo torej zapisali, od naše trdne pripravljenosti te usmeritve tudi uresničevati pa je od slehernega izmed nas odvisno ali bomo v tem uspeli ali ne.
KOLIKO IMAMO NEOBDELANE ZEMLJE
KOLIKO JE V OBČINI KMETIJSKIH POVRŠIN V ZASEBNI LASTI, KI BI MORALE BITI OBDELANE, PA NISO?
KOLIKO JE KMETIJ, KI POSEDUJEJO ZEMLJO
PA JO ZARADI RAZLIČNIH VZROKOV (OSTA-
RELOST) NE MOREJO OBDELOVATI?
KAJ BOMO STORILI, DA BO VSA ZEMLJA
OBDELANA?
Na podlagi poročil KS, kmetijskih in gozdnih organizacij, socialne službe ter občinskih organov, ki jih je zbrala Kmetijska zemljiška skupnost Domžale v avgustu 1982 je bilo ugotovljeno:
1. Slabo obdelana zemljišča so ugotovljena pri 14—lastnikih,
2. Skupna površina slabo obdelanih zemljišč je 59,8 ha od tega:
njiv 21 ha
travnikov 28 ha
pašnikov 7 ha
kmečkih sadovnjakov 3,8 ha
3. V kategorijo slabo obdelanih zemljišč sodi območje hidromelioracijskega programa Rače-Radomlje (cca 600 ha), katerega pa se postopno izboljšuje (v obdobju 1981-1985 315 ha).
4. Evidentirana so tudi zemljišča na območju občine, ki se zaraščajo in sicer 24.32 ha od tega 7.02 ha na pašnikih, 17,30 ha na zamočvirjenih travnikih.
5. Družbeni sektor kmetijstva zatrjuje, da ne poseduje slabo obdelanih zemljišč.
liil
Doslej je bilo posredovanih 8 pozivov in danih navodil o boljši obdelavi kmetijskih zemljišč. V 6 primerih so lastniki poskrbeli za boljšo obdelavo na 22 ha zemljišč.
Zemljišča so oddali v najem. V vseh primerih gre za ostarele ljudi, ki živijo v domu za ostarele in sedaj za njihova zemljišča skrbijo skrbniki, postavljeni od socialne službe.
KMETIJSKI INSPEKTOR BRAČIČ Ljubo, dipl. ing. kmetijstva
KAKO BODO LETOS
ČISTILI CESTE, KIDALI SNEG?
KAKO BO V LETOŠNJI ZIMI POSKRBLJENO V NAŠI OBČINI ZA SOUENJE CEST, PLUŽENJE SNEGA, SKRATKA ZA ZIMSKO SLUŽBO?
KAJ PREDVIDEVA USTREZEN ODLOK?
INFORMACIJA O PRIPRAVLJENOSTI OZIROMA IZVAJANJU ZIMSKE SLU2BE V OBDOBJU 1982/83
Zimsko službo (pluženje snega, posipavanje cest s peskom in soljo ter odvažanje snega) bo vršilo Komunalno podjetje Domžale, TOZD Komunala. V odročnih in hribovskih naseljih v KS Krašnja, KS Moravče, KS Zlato polje, KS Peče ter v drugih krajevnih skupnostih bodo vršili kooperanti z vlečnimi plugi in traktorji.
V naši občini imamo čez 300 km lokalnih cest( katere so po zakonu o cestah kategorizirane in nekategorizirane.
TOZD Komunala je pripravila operativni plan zimske službe, s stalnim dežurstvom od 15/11-1982 do 15/3-1983 glede na predvidene zimske razmere. Pripravljeno je cca 550 m3 peska ter 50 ton soli. Naročeno je še 200 ton soli iz Tuzle. V pripravljenosti imajo 7 čelnih plugov s tovornjaki, 2 grederja, 2 rovokopača, 4 vlečne pluge (kooperanti), 1 traktor s čelnim plugom in 1 frezo za čiščenje kolesarskih stez ter pločnikov, kateri potekajo ob javnih površinah izven naselij (Trzin, Vir, Domžale-Rodica po operativnem planu). Pločnike ob stanovanjskih zgradbah bodo morali očistiti občani po potrebi tudi večkrat na dan. Kontrolo bodo vršile inšpekcijske službe in delavci PM Domžale. Če bo zapadlo več snega, tako da bo pluženje otežkočeno, bodo sneg odvažali na zato prej določena mesta. Sneg bodo odvažali z avtobusne postaje in večjih križišč.
V kolikor bo nenadoma naslonila poledica na cestah, bo dežurni PM obveščal komunalce, da intervenirajo na cesti, poleg opazovalne službe Komunalnega podjetja.
Ker ni zadosti finančnih sredstev, bodo ceste plužili po prioritetnem redu. Za ceste, ki jih uporabljajoobčani v novih soseskah, ki niso knjižene v javno dobro, bodo morale KS naročiti s posebno naročilnico pluženje in vzdrževanje cest ali občani in drugi lastniki; Banka, Napredek, itd. na svoje stroške.
Odlok predvideva, da se mora začeti pluženje snega z asfaltnih cest, ko zapade več kot 5 cm snega, z makadamskih pa nad 10 cm. S pločnikov mora biti snega očiščen do 7,00 ure zjutraj, če zapade več kot 5 cm snega. Snega se s pločnikov ne sme odmetavati na cesto, dovoljeno je do robnika ceste.
OGLAS Prodam    novo francosko posteljo in nočno omarico. Volaj Ivanka, V. Vlahoviča 1e, Domžale.
KJE LAHKO OBČANI SAMI ODLAGAMO SMETI IN ODPADKE, NE DA BAS KDO PREGANJAL?
V občini Domžale imamo organiziran odvoz smeti in dopadkov Odvoz vrsi Komunalno podjetje Domžale, TOZD javna higiena po določenem razporedu enkrat tedensko. Odvažajo odpadke od gospodinjstva, kateri se odlagajo samo v zato namenjene tipske posode, kot to določa Občinski odlok. Za večje kosovne odpadke, npr. stare štedilnike in podobno pa je dvakrat letno organiziran kosovni odvoz po prehodnem obvestilu.
Za neškodljive industrijske odpadke pa se delovne organizacije in zasebni obrtniki dogovorijo s Komunalnim podjetjem, da jih odvaža po potrebi. Za odlaganje teh odpadkov morajo imeti kontejnerje.
Delovne organizacije, pri katerih nastajajo škodljivi kemični odpadki, pa se morajo dogovoriti s Komunalnim podjetjem Kranj, katero ima sežigalno napravo.
Za odlaganje gospodinjskih odpadkov in neškodljivih industrijskih odpadkov imamo v občini Domžale odlagališče v Dobu. Na to odlagališče lahko občani odlagajo vse vrste neškodljivih odpadkov, vendar pa morajo upoštevati navodila čuvaja.
Komunalna in cestna inšpekcija Pavlović ing. Slavomir Lederer Niko
TU JE PRORAČUN ZA PRIHODNJE LETO
V obravnavo je dan osnutek proračuna občine Domžale za leto 1983. Višina proračunskih prihodkov oz. razporeditve prihodkov znaša 273.772.000 din in predstavlja 8% povečanje občinskega proračuna napram letu 1982, oziroma 12 procentov povečanja napram dogovorjeni porabi v letu 1982.
proračuna poskušal vsaj relativno zadostiti potrebam korist-nikov proračuna, vendar se pri posameznih porabnikih kažejo večje potrebe po sredstvih, kot jih je bilo možno zagotoviti v okviru 12 procentnega povečanja.
Več za osnovno preskrbo
Odhodki  so v večji meri
usmerjeni v financiranje osnovne preskrbe, v skladu z osnutki resolucije v politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije v letu 1983. Glede na veljavno zakonodajo o delni prepovedi vlaganja družbenih sredstev za investicije, se zmanjšuje predvsem glavni namen- negospodarske investicije.
POBUDI DOMŽALSKIH DELEGATOV ZBORU ZDRUŽENEGA DELA IN ZBORU OBČIN SKUPŠČINE SRS IN ODGOVORA NANJU:
Skupina delegatov za obrtno področje iz občine Domžale je podala ob obravnavi poročila o izvajanju energetske bilance v 1. polletju 1982 naslednjo pobudo:
še pred odločitvami o gradnjah novih jederskih elektrarn naj se prouči, ali ni bolj racionalno izkoriščati lastno znanje in na še nepopolno izkoriščenih vodnih virih, z občutno manjšimi deviznimi sredstvi, graditi hidroelektrarne, kot pa vlagati devize v jederske elektrarne.
V zvezi s predvidenimi ukrepi zaradi pomanjkanja goriv pa skupina delegatov postavlja naslednje vprašanje:
Večina zasebnih proizvajalcev je pri opravljanju svoje dejavnosti stalno vezana na prevoze z lastnimi prevoznimi sredstvi, zato jih bo predviden ukrep omejitve porabe goriva še posebno prizadel.
Ali se predvidevajo olajšave glede nabave naftnih derivatov tudi za zasebne proizvajalce, ki so nujno vezani na prevoze in kakšne te olajšave bodo?
Takšno povečanje je v skladu s smernicami za ukrepe na področju financiranja splošne porabe v občinah v letu 1983, po katerih je potrebno nadaljevati s politiko zaostajanja rasti sredstev za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije v letu 1983, predvideva realno zmanjšanje vseh oblik porabe za 7 procentov; ob ocenjeni rasti družbenega pro-^ dukta za 1,6 procenta in ocenjeni rasti cen za 20 procentov, bi sredstva za splošno porabo v globalu nominalno lahko porasla za 12 procentov. Osnova za izračun je za leto 1982 dogovorjeni obseg splošne porabe, brez sredstev za kompenzacije in blagovne rezerve.
Kolikšna bo splošna poraba?
Pri upoštevanju določil smernic lahko znaša višina splošne porabe v letu 1983 229.242.000,00 din. Ker pred-
videvamo minimalni prenos sredstev iz preteklega leta, to je prihodek, ki po svojem značaju ne sodi med izvirne prihodke, gre pravzaprav v občini Domžale za minimalni dvig splošne porabe le za 10,7 procenta in ne 12 procentov.
Nadaljnje povečanje do višine 273.772.000 din pa predstavljajo:
- 3.000.000 din takse na promet parklarjev in kopitarjev, ki se v enaki višini razporede v glavnem namenu 16 na postavki - sredstva za zdravstveno varstvo živali in
-41.530.000 din pričakovani presežek izvirnih prihodkov nad 12 procentov, ki se v enaki višini razporedi v glavnem namenu 17 - sredstva posebne partije in se namenjajo za blagovne rezerve ter intervencije v proizvodnji in porabi hrane.
Potrebe so večje
Prihodki so v enaki višini razporejeni med odhodke. Predlagatelj je pri sestavi osnutka
Na pobudo je Izvršni svet skupščine SR Slovenije posredoval pismeni odgovor:
Pri odločitvi o gradnji novih elektrarn je potrebno upoštevati bodoče potrebe uporabnikov električne energije. Zato pa je potrebno graditi tako hidroelektrarne, ki služijo za pokrivanje gibljivega dela porabe - konic in termoelektrarne, med katere spadajo tudi jederske elektrarne, ki  služijo za pokrivanje
električne energije v teku celega dne, tedna in leta. V dolgoročni energetski bilanci SR Slovenije, ki jo je okvirno sprejela Skupščina SR Slovenije, je dana prednost hitrejšemu izkoriščanju še neizrabljenih lastnih virov energije, predvsem vodne energije, ki je obnovljiva. Ta usmeritev se v praksi ne izvaja v celoti zaradi omejenih možnosti glede investicijske porabe.
Zboru občin skupščine SRS pa je skupina delegatov za delegiranje delegatov v zbor občin Skupščine SR SLovenije iz občine Domžale na 7. seji dne 14.10.1982 posredovala naslednjo pobudo:
V prizadevanjih za nemoteno oskrbo z energijo je nujna preusmeritev k razpoložljivim domačim in najbolj racionalnim virom energije. Ena od možnosti je tudi izgradnja manjših hidroelektrarn. Hitrejši razvoj na tem področju pa bi bilo potrebno vzpodbuditi s spremembo predpisov in ugodnosti pri kreditiranju.
K omenjeni pobudi je dal Cveto Majdič, namestnik predsednika Republiškega komiteja
za energetiko, naslednje pojasnilo:
(Nadaljevanje na 15. strani)
(Nadaljevanje s 14. strani)
Lani sprejeti zakon o energetskem gospodarstvu (Uradni list SRS št. 33/81) določa v svojem 12. členu, da lahko organizacije združenega dela, civilno pravne osebe, pa tudi občani pokrivajo svoje elektroenergetske potrebe z naložbami v lastne proizvodne objekte (s čimer so predvsem mišljene prav male HE) po predhodnem soglasju republiške Samoupravne interesne skupnosti energetike. Z gornjim določilom so pdane zakonske osnove za razmah izgradnje malih HE, ki bi jih gradile tako OZD kot tudi občani.
Pri izgradnji malih HE pa se v praksi pojavlja več odprtih vprašanj, ki zadevajo predvsem:
— energetske možnosti izrabe vodotokov in s tem povezano problematiko varstva okolja,
tehnično varnostni vidik, ki zajema tudi problematiko tipizacije opreme, vključno z vidikom SLO,
— postopke za pridobitev soglasij in dovoljenj.
Vprašanje energetskih možnosti izrabe malih vodotokov je že obdelano z izdelanim pregledom vseh vodotokov v SRS oziroma katastrom voda.
Za pospešeno izgradnjo malih HE je nujno potrebno osvojiti serijsko proizvodnjo na osnovi tipizacije opreme in tipskih projektov. Pri izgradnji in obratovanju malih HE pa je potrebno zadostiti osnovnim varnostnim zahtevam tako naprave kot zlasti priključka na javno električno omrežje. Taka izgradnja mora zadovljiti tudi vidike SLO predvsem glede stalne obratovalne pripravljenosti naprav kakor tudi preskrbe porabnikov v izrednih razmerah. Dosedaj je predstavljalo veliko oviro za hitrejšo gradnjo malih HE med drugim tudi zamudo in drugo pridobivanje dokumentacije, soglasij in dovoljenj. Zato je Samoupravna interesna skupnost elektrogospodarstva v sodelovanju z Združenimi elektrogospodarskimi podjetji Slovenije, Repub liškim komitejem za energetiko in drugimi pristojnimi organi in organizacijami že pripravila poenostavljen postopek za pridobivanje potrebnih soglasij in gradbenih dovoljenj. Na osnovi izpolnjenega obrazca /a izdajo energetskega soglasja za gradnjo malih HE, ki ga investi-
tor dobi pri pristojnem TOZD elektrodistributivnega podjetja . . . izda najprej Samoupravna interesna skupnost energetike oziroma do njene ustanovitve Samoupravna interesna skupnost elektrogospodarstva energetsko soglasje, pri čemer predvsem upošteva smotrno izrabo koriščenega vodotoka ter že omejene vidike SLO.
Pri pristojnem občinskem organu pridobi investitor lokacijsko dovoljenje na osnovi poenostavljene lokacijske dokumentacije. Kot priloga k tej dokumentaciji so potrebna samo energetsko in vodnogospodarsko soglasje (ki ga izda območna vodnogospodarska skupnost) ter soglasje za priključek na elektroenergetski sistem.
Investitor male He lahko začne z gradnjo na podlagi gradbenega dovoljenja, ki ga v skladu z 24. členom zakona o graditvi objektov izda Republiški komite za industrijo in gradbeništvo SRS.
Samoupravna interesna
skupnost elektrogospodarstva in pristojni upravni organi in organizacije proučujejo nadaljnje možnosti, da bi se opisani postopek še poenostavil, in to zlasti za gradnjo najmanjših agregatov.
Kar zadeva ugodnosti pri gradnji malih HE, so te zajete v spremembi zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, ki v 10. členu določa, da je oprema za male HE oproščena plačila temeljnega prometnega davka (Uradni list SFRJ št. 23/82).
V okviru programa ukrepov za racionalizacijo pridobivanja, pretvarjanja transporta in porabe energije pa bi morale banke v okviru politike vzpodbujanja racionalne rabe energije nameniti določen del sredstev za odobravanje ugodnih kreditov investitorjem malih HE. Ti ukrepi so tudi zajeti v stališčih, sklepih in priporočilih, ki jih je sprejela Skupščina SR Slovenije k izvajanju omenjenega programa racionalne rabe energije dne 25.1.1978.
Doživljaj iz naše občine:
PO POTEH SPOMINOV NOB
Vetrovno in mrzlo soboto sc nas jt /bralo dvanajst na avtobusni postaji v Domžalah. Nameravali smo sc peljati do Trojan. Z malo zamude je pripeljal avtobus. Osuplo smo buljili v vse bolj popularno prevozno sredstvo, ko se je leto ustavilo. Avtobus je bil poln. Po težavni komolčarski telovadbi sc nam je polovici uspelo skobacati vanj. starši pa naj bi počakali na naslednji avtobus. S težavo smo sprevodniku dopovedati, da od nas ne bo koristi, ker nimamo denarja in naj spusti v avtobus še starte. Slednjič smo bili vsi na toplem in avtobus se je premaknil. Ker zaradi velike gneče sprevodnik ni uspel priti do vsakega potnika, je očka, ki mu je bil najbližji, plačal za vse.
..Sest starih in šest mladih," je dejal.
,.A. to je devet starih!" je komentiral sprevodnik in izdal devet vozovnic. Tako nas jc do Trojan prispelo povprečno (k vel stanh.
Na Trojanah smo se nabasali / znamenitimi krofi. Tam smo h spustili v razgovor z italijanskimi lovci, namenjenimi v iv-kmurje lovit našo divjad dcvUc seveda). Ponudili so nam svoje vino. ki so ga imeli kar precejšnje količine s seboj (po VZOru nemških turistov).
Kroti in vino so vzpodbudili že našo kihajočo dobro voljo. Nabrusili snio pele in se zapodili proti Dolinam. Spotoma smo se tuje izgubili, ket smo zrli v napačne markacije. Znašli smo se na levem hribu, Reber po imenu, a nato smo brž pohiteli za Oltallmi. Dohiteli smo jih v Borju blizu (.olčaja, nakar je naprej izlel
potekal brez zapletov. Švignili smo še na Limbarsko goro, nato pa |o ucvrli v Moravče.
Tu smo šli mimo industrijske prodajalne Rašice in naše mame so vzdihovale, češ kakšna škoda, da je ža zaprto, saj je bila ura že 1 3.30 (po obratovalnem času pa sc zapira žc ob dvanajsti uri).
Toda glej, zlomka! Odprla so sc vrata in prodajalka nas je vljudno vprašala: ..Ali ste iz zdravstvenega doma? " Priznali smo, da nismo. Povedali pa smo, da smo na poti prehiteli skupino domžalskih zobozdravstvenih delavcev. Prodajalka nam jc sedaj pojasnila, da bo trgovina zanje odprta od 14. do 15. ure in da lahko takrat izkoristimo priložnost in zapravimo kak dinar. Zahvalimo sc za prijaznost. Obljubili smo. da se rnemo čez uro in sc zapodili na prvovrstne krvavice in kislo zelje h Kavki. Sc prede smo bili postrežem, se je ženski del družbe podal nazaj do trgovinice, da bi ja bile tam ob dogovorjenem času.
..Zakaj ne bi združile prijetnega s koristnim o/, potrebnim? " so govo rile. Seveda trgovinica ni bila odprla in taista prijazna prodajalka sc jc spremenila v tečno in nevljudno žensko, ki nisi slišati ni hotela U dogovor izpred slabe ure. Lahko si predstavljate, kako smo bile presenečene in razočarane nad spoznanjem, da v naši brezrazredni družbi nekateri kljub temu delijo ljudi IM privilegirane in ostalo ..rajo".
Ker sem ravno pred odločitvijo, kam po maturi, se mi je utrnila misel, da bi šla študirat stomatologijo
Zapis nc bi bil popoln, če ne bi opisala še naše vožnje iz Moravč v Domžale.
Avtobus (ogromen „Krpan") je peljal na celi poti le nas dvanajst izletnikov. Imeli smo lastnega šoferja in sprevodnika ter prostora za plesal! Ni in ni nam šlo v glavo, da jc kaj takega mogoče in to v času bencinske krize in stabilizacije!
Kljub temu da nas je od prej povprečno devet starih, bilo sedaj, po oceni sprevodnika, deset starih in le dva mlada, smo vsi soglašali, da sc tako „nobel" šc nismo peljali. Pa še tako poceni!
Irena Vidmar Novo polje c. 7, št.) 11 Ljubljana - Polje
OB 10-LETNICI NAŠE ŠOLE
Pred desetimi leti se je mnogo učencev in pedagoških delavcev Domžal selilo iz stare šole v novo. veliko večjo in modernejšo zgradbo učenosti. Sola je bila zgrajena s samoprispevkom. Kljub temu, da je bila zgradba že takrat dokončno izdelana, pa se je v njeni okolici in tudi v njej marsikaj spremenilo.
Pred nekaj leti smo učenci sami, pod vodstvom tovarišev učiteljev, obnovili športno igrišče ob šoli. atletsko stezo in naredili trim stezo. Se prej pa smo pred šolo zasadili drevesa, da bi vsaj tu dobili občutek, da le še ne živimo med samim betonom, sivimi bloki in cestami In tudi v šoli sami je prišlo do sprememb. Organizirali smo šolsko samoupravo, ki še vedno uspešno deluje, povečala se je aktivnost v šolskem pionirskem odboru in v mladinski organizaciji. Organizirali so se novi krožki in interesne dejavnosti, pobratili smo se z OŠ Tišina iz Prekmurja in se bi lahko naštevala.
Vsako leto šolski pionirski odbor organizira pionirsko konferenco, sprejem cicibanov med pionirje in vse to vodijo učenci sami. Poleg tega pa pripravljajo in vodijo s pomočjo mentorjev še mnogo drugih akcij na šoli. Mladinci se letos zopet poskušamo tesneje povezati z 00 ZSMS v občini.
Barbara Janežič. 8 b OS Šlandrove brigade Domžale