Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 50 par.	Izhaja	mesečno.
UREDNIK ODGOVARJA.
Dcbevec Ana, 3. odd., Borovnica. — Tvoje pismo sem vrgel v koš, a šele potem, ko sem ga prebral. Kakor sem že vesel kratkih pisem, vendar se mi je Tvoje zdelo le prekratko. Če boš več pisalu, bom objavil.
Fink Olga, IV. razr., Križe. — Tudi Tvoje pismo, predraga Olgica, je romalo v koš, čeprav zelo prijetno pišeš. Ni prostora. Le zvesta ostani »Lučki« in mi še piši. Bom zelo vesel. Po petelinčka pa pridem na vsak način. Ko boš študirala v Kranju, se bova večkrat videla.
Ivan Jakop, Griže. — Veseli me. da ste pri vas tako vneti Marijini častilci. Zdaj si tako srečen, da si v njenem vrtcu. Pozneje boš lahko stopil v njeno družbo.
Bevec Vinko, 111. m. š. — Tudi meni se vaš preč. gosp. župnik zelo smilijo. Pa upajmo, da se bodo kmalu pozdravili. Zelo sem vesel, ker si hodil veliki teden k svetim obredom. Veliko si koristil svoji duši.
Šorn Marija, VII. razr., Jarše. — Tvoju majniška pesem mi je kar všeč. Skoda, da sem jo prejel prepozno.
Novak Alojz, V. razr., Krog. — Ti si zares dober pobič, ker imaš usmiljenje z menoj. Zelo pameten pa si, ker si stopil v »Oratorij«. Le ostani tam, ker se boš mnogo lepega naučil.
Olga Ari, III. razr., Buče pri Kozjem. — Se meni je hudo za g. župnikom Milošem Turkom. Modro ravnate, če ohranite njih nauke v srcu. To je prava hvaležnost.
Urednik.
t Micika Naraločnik. V Šmihelu nad Moziriem je dne 27. marca zapustila to solzno dolino naša sošolka Micika, učenka II. razreda. Pred dvema mesecema jo je napadla zavratna davica. Njeni dobri starši so vse storili, da bi ji ohranili mlado življenje. Kakor je bila v življenju prikup-Ijive zunanjosti, tako re bila tudi na mrtvaškem odru lepa kot angel v svoji nedolžnosti, vsa obdana in posuta s cvetlicami. Bila je tihega značaja in lepega obnašanja. Z velikim veseljem je prebirala tudi »Luč«. Ob odprtem grobu so imeli domači g. župnik lep govor, ki je globoko ganil vse navzoče.
Marija Zupan,
prijateljica - učenku.
jfe
IETOJV.________________   JUNIJIH_______________ ŠtOV.10
S. D arina:
Rdeče rože Kristusu Kralju.
Razlistujtno rdeče rože, kakor kapljice krni iz ljubezni potočene iz Gospodove strani.
Razlistujmo rdeče rože, da naš Kralj nas bo vesel in da bo mladino svojo dobri Jezus rad imel.
Razlistujmo rdeče rože Kralju Kristusu ose dni,
Niemu naj ljubezen naša zdaj in vekomaj žari.
Živel, Kristus Kralj naš večni, živel v dušah naših vseh, živel v času in nebesih, ti edini Kralj nas vseh!
Lučkarji — veliko delo vas še čaka.
Apostoli in delavci Kristusa Kralja morate postati. Le poglejte, koliko je ljudi na svetu, ki za Kristusa niti ne vedo, in koliko je takili. ki Jezusa sicer poznajo, saj so to katoličani, pa jim Jezus ne kraljuje v dušah, ker ne žive krščansko. Koliko jih je, ki ne hodijo k spovedi in sv. obhajilu, opuščajo sv. tnašo,
ob petkih jedo meso, grdo preklinjajo. Zato kraljuje v teh dušah, ki so sicer božja lastnina, hudobni duh. Ali ni to žalostno? Ali vain ni nič hudo zaradi Jezusa, ki ga imate tako radi?
Ne, Jezus ne sme samo v vaših srcih kraljevati in biti samo vaš Kralj. Vsak izmed vas naj se potrudi, da bo Jezus zakraljeval še v drugih dušah.
Poznal sem fantka, ki je ob sobotah zbral več otrok, ki so bili v vasi, in jih pridobil, da so šli skupno k sv. spovedi. Gotovo bi mnogi izmed teh sami od sebe ne šli, tako pa jih je ta mali apostol znal pridobiti in v toliko dušah je v nedeljo Jezus pri svetem obhajilu zavladal kot Kralj.
Nek drug deček je na ta način spreobrnil vso župnijo. Župljani tiste župnije niso več živeli po naukih svete vere. Niso opuščali samo sv. spovedi in sv. obhajila, temveč tudi k sv. maši niso več hodili. Pa je ta fantek zbral nekaj drugih skupaj in ti so sklenili in se zavezali, da bodo pristopili večkrat na leto k sv. obhajilu, da bi tako razveselili g. župnika, ki je zlasti otroke prosil, naj po prvem sv. obhajilu večkrat pridejo k sv. zakramentom. Ljudje so kar strmeli. Naslednje leto je bilo že več takih otrok, tretje še več in zgodilo se je, da so začeli pristopati tudi odrasli k sv. obhajilu in po dvajsetih letih je zavladalo v tisti, prej tako nesrečni župniji prav lepo krščansko življenje. Tako je Jezus zakraljeval zopet v toliko dušah. Gotovo je Jezus silno ljubil tega fantka in njegove tovariše, ki so bili tako vneti apostoli za njegovo kraljestvo.
Kako iznajdljivi n. pr. so bili štirje otroci, bratci in sestrice. Zvedeli so, da njih očka že mnogo let ni bil pri velikonočnem obhajilu. Kaj so storili? Malo pred veliko nočjo so neko nedeljo zjutraj pred sveto mašo vsi štirje položili v očetovi delovni sobi na mizo svoje katekizme, odprte na strani, kjer je govor o velikonočni spovedi. Potem so odhiteli in še molili za očeta. Kako se je očka začudil, ko je zagledal pred seboj kar štiri katekizme. Ko je natančneje pogledal, je spoznal, kaj so ga s tem njegovi otroci prosili. Nič ni rekel. Ganjen je šel k spovedi in od tedaj vsako leto zvesto opravi svojo velikonočno dolžnost.
Lučkarji in Lučkarice! Postanite tudi vi apostoli Kristusa Kralja! Dobro premislite, kaj bi vam bilo mogoče v tem oziru storiti. Pa čeprav dejansko takih
»Kralj sem vseh čistih in nedolžnih src.« (Iz igrice »Kristus Kralj prihaja«.)
stvari ne zmorete, poskusite z molitvijo. Molite vsak dan za pogane, za misijone, za spreobrnjenje grešnikov in za srečen izid kongresa Kristusa Kralja. Veliko je delo, ki vas čaka. Junaško se ga lotite!
Ljubljanski otroci so počastili Kristusa Kralja.
17' ot pripravo na VI. mednarodni kongres Kristusa S*-Kralja so priredili otroci ljubljanskih ljudskih šol kar trikrat prekrasno akademijo na čast Kristusu Kralju. V soboto, dne 29. aprila, in v sredo, dne 3. majnika, so frančiškansko dvorano napolnili
izključno otroci, v nedeljo, 30. aprila, pa predvsem starši in vzgojitelji. Prireditev je počastil tudi zastopnik prevzvišenega škofa g. prošt Nad ra h. Navzoča je bila gospa banica dr. Natlačenova, zastopnik mestne občine, gospodje upravitelji in gospe upraviteljice vseli ljubljanskih šol in mnogo drugih odličnih oseb.
Že precej pri prvi točki, ko je nastopil učenec z Viča v blesteči križarski uniformi in pred zastorom z neverjetnim navdušenjem deklamiral kongresno himno »Naš K r a 1 j n a j ž i vi!«, je vse navzoče prevzelo pobožno veselo razpoloženje. Zastor se dvigne. Pred nami stoji lepo uniformiran deški pevski zbor iz Marijanišča in Naš Kralj naj živi!	zakroži isto kongresno
Njegovi smo vsi.	himno ob spremljevanju
(Križar deklamira kongr. himno.) klavirja. — Tretjo točko so izvajale učenke obeh ljudskih šol pri uršulinkah. Bil je to krasen prizorček »Kristus Kralj prihaja«. Besedilo je napisala m. Elizabeta. — Le oglej si v tej »Lučki«
Kristus Kralj sredi angelov.
(Prizor iz otroške akademije v čast Kristusu Kralju v Ljubljani.)
sem spadajoče slike! — Za tem prelepim prizorčkom so pa nastopile najmanjše deklice iz Lichtenthurno-vega zavoda in v belih haljicah z venčki v kodrčkih rajale pred kipom Kristusa Kralja. Le oglej si jih na sliki! — Višek akademije je bila igrica »Sveti Krištof«, ki jo je napisal urednik »Luči«. Igrica je polna sončnega smeha, a tudi polna raznih naukov. Igralci so želi mnogo živahnega priznanja, posebej še ravnatelj malega gledališča.
»Razlistujino rdeče rože...«
(Deklice rajajo pred kipom Kristusa Kralja.)
Vsi navzoči so bili globoko ganjeni in odšli so iz dvorane zelo zadovoljni in prežeti svete ljubezni do Kralja vseh kraljev, ki so jim ga otroci pokazali v pomladni lepoti in najjasnejši luči otroškega srca.
Naš Kralj naj živi!
ITimna za kongres Kristusa Kralja.
(P. Krizostom.)
P. Fr. Ačko O. F. M.
na - so •slo. — pi-te;
±1 JA
m.
M
Kralj naj zV
£
M
=Ff: _A_i_
ralj oaj BujJt/e
j 'S. j
iferrr i=i
TT
Sovražnik stega roke: vso zemljo hoče imeti, ji Kralja Kristusa vzeti, duše pahniti v gorjč!
Nuš Kralj naj živi!
Njegovi smo vsi.
Ne damo Tebe nikdur, naš Kralj, za ceno nobeno! Prisego kličemo eno: Vekomaj naš si Vladar! Naš Kralj naj živi! Njegovi smo vsi.
Preliti hočemo kri, življenje Ti darovati,
Ti vedno zvesti ostati. Kristus, naš Kralj naj živi! Naš Kralj naj živil Njegovi smo vsi.
Gospod ravnatelj govori prvoobhajancem.
(Iz igrice »Sveti Krištof«.)
Janez Veitler:
Kneginja Ema — naša prva svetnica.
Kneginja Ema je umrla. Kako bridko je zaplakal stiskani slovenski narod ob tej žalostni novici! Dobro se je zavedal, kaj je izgubil. Njihove kneginje ni več. Otrpnila je tista roka, ki jim je tolikokrat
brisala solze, onemela so usta, ki so neštetokrat zagovarjala njihove pravice. Onemogle so noge, ki se niso nikdar utrudile, če je bilo treba pohiteti na pomoč, ko so jih zatirali neprijatelji. Prenehalo je biti srce, ki je bilo tako polno ljubezni do slovenskega naroda, do njihovih ubožcev, bolnikov in Bolniki na grobu sv. Eme. otrok.
Nato so začeli pripravljati za pogreb. Vsepovsod so hiteli poslanci, ki so naznanjali daleč naokoli smrt kneginje Eme. In kamor so prišli, so začele teči solze. Kdor koli je mogel, je
pohitel v Krko na pogreb. V Marijini cerkvi, ki jo je sezidala pokojna kneginja, je stal ob velikem oltarju mogočen mrtvaški oder in na njem truplo velike pokojnice. Goreče sveče so obsvetljevale njen obraz, na katerem so se pač poznale poteze prestanega trpljenja, še bolj pa poteze večne sreče in blaženosti. Okrog odra se je gnetlo žalostno ljudstvo. Duhovniki so stražili in delali red. Gori na nunskem koru pa so redovnice otožno prepevale obsmrtne psalme. Vmes se je čulo pritajeno jokanje novih množic, ki so prihajale, da se poslove od svoje ljubljene kneginje.
Ponižna kneginja je v oporoki določila, naj jo pokopljejo na navadnem pokopališču v preprostem grobu. Tako je še po smrti hotela biti združena s svojim revnim slovenskim narodom. — Tedaj se je razvil žalostni sprevod iz Marijine v farno cerkev, ki jo je skupno s pokopališčem zgradila tudi Ema sama. Vsi pogrebci so jokali, pa čudno, njihove solze so prinašale tolažbo. Vsem se je zdelo, kot bi nad njimi plavali sveti angeli, in jim šepetali: »Še bo ostala pri vas. Zdaj šele bo Ema postala vaša prava mati in pomočnica.« In že je hvaležni slovenski narod začel moliti ne toliko za svojo pokojno kneginjo, temveč bolj k njej za pomoč.
In ta pomoč je tudi res prišla. Kneginja Ema je iz nebes doli zrla na ubogi narod in mu stala ob strani. 27 let po njeni smrti je že nastala v Krki slovenska škofija, ki je polagoma zboljšala žalostni položaj Slovencev in jim pridobila prostost. 129 let je ležalo Emino truplo na navadnem pokopališču. Tedaj pa so ga dvignili iu prenesli v novo veličastno cerkev, ki se še danes dviga nad njenim grobom. In prav na njenem grobu so sc začeli goditi veliki in mnogi čudeži. Ozdraveli so raznovrstni bolniki in največji grešil iki so se spreobrnili. Kmalu so začeli romati na njen grob ne samo koroški Slovenci, temveč tudi štajerski in kranjski. Ti so tudi v domovini širili češčenje kneginje Eme. Ema je bila do lanskega leta samo blažena. Dne 5. januarja 1938 pa je pokojni sv. oče Pij XI. potrdil Emino češčenje in ji s tem dal naslov svetnice. Tako je tedaj slovenska kneginja Ema zares postala naša prva svetnica.
Korajža velja.
(Dalje.)
Gospodična Roža in gospa stotnikova sta se večkrat pogovarjali o njegovi bolezni. Zdravniki so rekli, da grofa razjeda neka tajna bridkost. Gospa je pa še dodala: »Umrl
bo, ker mu je strlo srce.« Obe sta se dogovorili, naj gospodična takoj pokliče grofovega sina lli-liarda iz Anglije domov, mogoče bo to grofa poživilo. Takoj je torej Rihardu pisala, da je oče nevarno bolan in ga saino 011 še utegne rešiti.
Lahko si mislimo,	kako	je
bilo Božu hudo, da bo	moral	iz-
gubiti dobrega prijatelja. Večkrat ga je obiskal in grof se ga je vselej razveselil. Vedel pa se je tako mirno, da se je grof kar čudil, koliko je že napredoval v vojski Kralja kraljev.
Dan	potem	ko	je	gospodična pisala Rihardu	pismo,	je
bil grof	posebno	slab	in	Božo je čakal spodaj v	knjižnici,
da bi ga pustili k bolniku, ki je pravkar zaspal. Gospodična mu je dala knjige s slikami, usedel se	je	na	preprogo,	objel
z eno roko kosmatega grofovega psa	Neptuna, z drugo pa
listal iio knjigi.
Tedaj pa se naglo odpro vrata	in	v	knjižnico	stopi
mlad mož, kakor da je tukaj doma.
Božo skoči na noge in stala sta si naproti. Tujec se je čudil, da sc v knjižnici nahaja deček, Božo pa tudi, kajti tujec je bil grofu podoben in takoj je uganil, kdo bi bil.
Zato ga je kar naravnost vprašal: »Saj ste vi sin gospoda grofa Jelovškega, kaj ne da? Tako ste podobni .sliki, ki visi v obednici.«
»Ne razumem, kako da se ti morem zdeti podoben tisti sliki, saj sem bil takrat šele sedem let star.«
»Torej ste vendarle res grof Rihard? Zelo sem vesel, da ste prišli in še tako hitro.«
»Res? Zakaj pa? Saj te še ne poznam ne.«
»Ker bo zdaj gospod grof spet vesel. Zelo je hrepenel po vas. Škoda, da niste že prej prišli, morda bi potem sploh ne bil zbolel.«
Fantu se je čelo stemnilo in zleknil se je v naslanjač. »Zdi se mi, da družinske razmere kar dobro poznaš. Kdo pa si prav za prav?«
»Božo Ostrovrhar.«
»A? Torej naš sosed?«
»Da. S sestro Dorico sva prišla k dedku, ko sta nama umrla oče in mati. Zdaj pa čakam tukaj, da se gospod
grof zbudi. A danes me ne bo sprejel, danes bo hotel samo vas!«
Mladi mož pa ni odgovoril. Videti inu je bilo, da nekaj globoko premišlja. Grel se je ob ognjišču in strmel v ogenj. Mali Božo pa se je tudi splazil tja in si ga dolgo molče ogledoval. Nato pa mu je odkrito pogledal v lice in rekel: »Saj niste kar nič hudobni videti. Mislil sem, da ste dosti slabši.«
Mladi grof se je zdramil iz zamišljenosti in napol vesel in napol jezen rekel: »Kakšnega prav za prav pa si me pričakoval? Ali si mislil, da sem pošast?«
Popoldne je Božo obiskal bolnega grofa.
»Ne, ne, to ne. Samo nič se mi ne zdite taki, da bi hoteli tisto storiti.«
»Kakšno: tisto?«
»Očetu streti srce, kakor ljudje tukaj govorijo.«
»Tako? To govorijo? No, hvala lepal« Zraven se je jezno in prisiljeno zasmejal.
Boža pa je ta brezsrčnost ujezila. Nevoljno je zavpil: »Ali vam je res vseeno, če mu starete srce? Potem ste pa vendarle zelo hudobni in nimute očeta prav nič radii Jaz ga imam pa tako zelo radi Uh, gotovo nimate prav nič srca, ker še žalostni niste, da je zavoljo vas nesrečen in umira!«
»No, pobič, priznati moram, da znaš kar dobro resnico v obraz zabrusiti. Ali ti je morda moj oče govoril o mojem vedenju?«
»Oh, kje? Še besedice ne. Tudi mogel ne bi, tako vas ima rad. Drugi ljudje tako govorijo, sam sem pa tudi večkrat opazil, da je vselej žalosten, kadar govori o vas. Prej sem ga večkrat o vas kaj vprašal, zdaj pa ga nikoli več ne, ker vem, da takoj postane žalosten.«
Grof Rihard se je obrnil proč in molčal. Božo pa je kmalu pozabil na svojo jezo in ga spet vprašal:
»Ali pa ne bi hoteli očeta zdaj razveseliti? Ali mu ne bi rekli, da vam je žal?«
»Saj ne bi nič pomagalo!«
»O, jaz pa vem, da bil Kadar doma kaj naredim in rečem, da mi je žal, mi vselej odpustijo. Pa tudi vaš oče mi je prav tako rad odpustil, ko sem mu napravil veliko škodo.«
In Božo mu pove zgodbo, kuko je razbil kip.
10. Srečen konec.
Ker se je znočilo, je gospod stotnik prišel z vozom
go Boža in ga vzel domov, grof Rihard pa je ostal sam. ridke misli so ga pekle. Tudi luči ni dovolil prižgati, ampak je sedel ob ognjišču in premišljeval. Kako žalostno je danes! Vse drugače je bilo nekoč, če se je vračal domov in sta ga prisrčno sprejela oče in mati, pozneje ko je mati umrla, pa pruv tako prisrčno oče sam. Imel je čisto vest, zato je bil svidenja tuko vesel. Danes pa je vse drugače. Slabi tovariši so ga spravili na svoja pota, kvartal je, zapravljal denar in poštenost, delal dolgove!
Seveda je večkrat obžaloval svoje življenje in delal sklepe, da pretrga s tovariši vsako zvezo, a ni imel ne poguma ne volje. Zato si tudi ni upal niti domov in stopiti pred očeta.
Tedaj pa je prišlo od doma pismo, da je oče hudo bolan. Morila ga bo izgubil, izgubil za zmerom, pa mu še
Eovedati ne bo mogel, da svoje nerodnosti obžaluje in zato rž domov, morda ga še dobi živega! Toda, ali mu bo oče hotel odpustiti?
V	očetovi hiši pa je naletel na Boža in ta mu je otroško odkrito povedal, da ga oče še vedno ljubi, on pa mu dela tolikšno žalost, da je zaradi nje na smrt zbolel! Naj bi mu kdo drug vse to takole v obraz povedal — joj, kako bi vzrojil! Otrokova odkritost in preprostost pa sta mu srce ganila. Da, jutri hoče k očetu, hoče ga prositi odpuščanju, hoče mu obljubiti, da se bo poboljšal!
In naslednji dan je svoj sklep res izvršil. Kako sta to opravila, si kar mislimo lanko. Te stvari so tako velike in svete, da o njih ne kaže govoriti. Izgubljeni sin se je vrnil, oče mu je iz srca odpustil in oba sta bila srečna.
Ko ju je popoldne Božo obiskal, je grofu že zelo odleglo. Bes se mu je kamen odvalil s srca. Ves vesel je
bil in zdravje se mu je obrnilo na bolje. Tako hitro je ozdravel, da je kinalu spet hodil.
Božo in Rihard pa sta postala velika prijatelja, čeprav nista nikoli o tem govorila, kako je Božo grešniku vest izpraševal.
Še novo radost je doživel grof Jelovški:	sin Rihard
mu je obljubil, da ostane doma in se od očeta	izuči, kako
treba voditi veliko gospodarstvo.
Pa naj kdo reče, da ni največ zaslug za	to zdravje
in srečo imel Božo, Božo — mlad, pa pogumen	in odkritosrčen vojak v vojski Kralja kraljev!	(Konec.)
Balončkova misijonska pot.
(Piše urednik.)
Kdo more popisati prekrasno vožn jo po zlatih valovih, kadar sonce zahaja. Taka je bila Balončkova vožnja na pisanem čolnu. Stal je in strmel. Angelček pa mu je v uho šepetal ljubeznive besede: »Balonček, veliko si si prizadeval za izpreobrnjen je sveta in povečanje slave božje. Mnogo nezgod te je zadelo na tvoji misijonski poti. Zdaj pride plačilo.« Komaj je angelček utihnil, že se oglasi z obrežja bradat možic v zvezdnati halji s koničasto kapo: »Balonček, miza je bogato obložena! Pridi in se posluži!« Presrečni deček je pogledal na obrežje in obraz se mu je razlezel v blažen nasmeh. Zagledal je belo pregrnjeno mizo, polno najizbranejših sladkarij in najsočnejšega sadja. Dvakrat se je slastno obliznil in skočil na obrežje. Zamah-
Pridi in sc posluži!
Po slaščicah je segal z veliko vnemo.
nil je v slovo angelčku in kačjemu pastirju in stopil pred dostojanstvenega možica, ki ga je pritisnil na srce in trikrat vroče poljubil. Medtem so prišli hrošči vseh vrst in prinesli prelep naslanjač, v katerega je posadil bradač veselega Balončka. Kdo bi si mislil — bradač je bil dirigent, kapelnik in pevovodja. Vzel je v roko tenko paličico in okrog njega se je zbrala cela vrsta muzikantov. To so
Cebelica-kraljična mu je podala ročico.
157
bili murnčki in črički in vseli vrst gozdni črvički, ki so piskali in godli, da je Balončku srček kar skakal. Priznati pa je treba, da naš prijazni junak ni zaradi godbe pozabil slaščic, ki so se smenljale na mizi. Nasprotno: segal je po njih z veliko vnemo, da so kopnele pod njegovimi prstki kot sneg ob siju pomladnih sončnih žarkov. Med to sijajno pojedino je igrala godba in kraljična-čebelica je pela zelo lepe pesini. Ko je okrepil Balonček z dobrimi grižljaji svoje okroglo telesce, je stopil k smehljajoči se pevki in jo povabil na ples. čebelica-kraljična mu je podala ročico, godci so zagodli najbolj poskočen valček in rajanje se je pričelo.
Bumf, bumf, štrbunk — — — je reklo — ubogi Balonček se je zvalil iz postelje na tla in se prebudil. Začuden je pogledal okrog sebe in spoznal, da je sanjal lepe sanje. Takoj se je oblekel in pokleknil pred podobo Kristusa Kralja. Zbrano in počasi je odmolil jutranjo molitev. Na koncu pa je prisitavil: »Moj sladki Jezus, Kralj mojega srca, blagoslovi me in mi pomagaj, da se boni prav pridno učil, da postanem duhovnik in misijonar in da spreobrnem prav veliko nevernikov in ves svet pridobim za Tvoje kraljestvo!«	(Konec.)
f	Naši	rajni	prijateljčki	f
t Franci Zargi je umrl 15. aprila ob dveh popoldne. Njegova duša se je preselila k Bogu ravno po velikonočnih počitnicah. Pet let ga je mučila težka bolezen; imel je hudo naduho. Šel je na božjo pot prosit Marijo zdravja, a božja volja je bila drugačna. Z veliko ljubeznijo in pobožnostjo je na smrtni postelji sprejel ljubega Jezusa v svoje srce. Na mrtvaškem odru je bil tako lep kakor angelček Ni mu manjkalo rdečih vrtnic in belih nageljčkov. Njegov veličastni pogreb je pokazal, kako so ga imeli vsi radi.
Tvoji součenci.
#t Marija Zalokar iz Radovljice. Ne morem si misliti, da te ne bom videla nikdar več pri Mar. vrtcu, h kateremu si tako rada hodila. Zakaj si nas zapustila sedaj, ko cvete pomlad? Nisi čakala velike noči, odšla si že na veliki petek, da si obhajala Vstajenje tam gori na nebeških poljanah. Pač nisi mislila, da boš tako kmalu zapustila svoje dobre starše in sestrico,, saj si bila stara komaj sedem let. Nisi mogla kljubovati neizprosni smrti, odšla si, da boš naša priprošnjica pri svojem Jezuščku.
V	imenu Marijinegu vrtca
tvoja prijateljica Majda.
+ Ljubica Merc. Umrla 15. murca 1938. Ko so zacvetele prve pomladanske cvetice, si nas zapustila ti, naša Ljubica. Mnogo si pretrpela v tej solzni dolini, a sedaj si odšla v nebesa med angelčke, kjer ni več trpljenja in solza. Mladi ti je bilo usojeno umreti. Suj si spolnila komaj 11 let. Obiskovala si peti razred ljudske šole. Bila si najpridnejša v razredu. Tako prijuzen je bil tvoj obruz, vsa tvoja čista duša je odsevala v njem.	Bila si ljubljenka nas vseh. A	še	bolj	kot mi vsi
te	je	ljubil	Jezus, zato te je poklical	k	sebi	med svoje
angelčke. Vsi razredi so te spremljali na tvoji zadnji poti, tudi me, tvoje součenke. A ti si gledala iz nebes na nas, ko smo ihtele ob tvojem preranem grobu.
Jazbec Poldi, tvoja součenka V. razr. ljudske šole v Sevnici.
t Bernardka Žust. Ob koncu šolskega leta, 12. junija 193? popoldne, nam je utrgala smrt kar nenadoma iz naše srede Bernardko. Stara je bila 8 let in je hodila v II. razred. Vsi smo jo imeli zelo radi, ker je bila tako pridna deklica. V soboto	je	bila	še vsa vesela v šoli, popoldne je	šla	nabirat jagode
in je padla v globok prepad, v katerem je bila voda. Ko so jo potegnili iz vode, je bila že mrtva. Bernardka! Ti si zdaj nad zvezdami med angeli pred obličjem Najvišjega. Ozri se na nas, ki smo te ljubili. Izprosi nam pri dobrem Bogu, da tudi mi pridemo nekoč za teboj uživat večno radost.	Ana	Mihevc,
učenka IV. razreda, Dol. Logatec.
t Kamnikar Slavi, učenka VI. razreda I. drž. dekl. ljudske šole v Trbovljah. V velikem tednu si začela trpeti z Jezusom — na velikonočni ponedeljek pa te jc Gospod srečal in te vzel k sebi. Vrnile smo se v šolo, a tebe, Slavi, ni bilo. Tvoj prostor je ostal nezaseden in nas dan za dnem spominja nate, ki si nas tako nepričakovano zapustila. Pa naj zasede katerakoli izmed učenk tvoj prostor v razredu, spomin nate ne bo ugasnil v naših srcih. Vtisnile smo si tvojo podobo, tvojo pridnost in plemenito tovarištvo globoko v srce. Posnemale bomo tvoj vzor v življenju. Tako se bomo naj lepše oddolžile tvojemu spominu.
Slavi! Zajokal je ves razred za teboj, ko nam je gospodična učiteljica dala nalogo, naj napišemo tebi nekaj v spomin. Zajokali so vsi, ko so se od tebe poslavljali ob odprtem grobu. Zato ker si bila tako dobra, tako plemenita. Zato so te ljubili vsi, ki so te poznali. Veseli se z Jezusom, ki si ga v življenju tako ljubila. Za nas pa moli, da bomo v borni življenja posnemale tebe v pridnosti, pri delu m v službi Bogu.	Tv°ie sošolke.
f Zofka Vnlišer. Konec marca je izročilu svojo blago dušo Bogu naročnica »Luči« Zofka Vulišer. Spolnila je 14 Jet. Bila je dobra sošolka in poslušna učenka. Veliko veselje je imela nad učenjem. Krščanski nauk ji je bil še posebno ljub in se je potrudila, da je po svetih in zveličavnih resnicah tudi živela. Ob delavnikih je kaj rada prihitela v cerkev molit sv. rožni venec. V bolezni ji je bilo srce vedno pri Bogu. Velike noči ni dočakala na zemlji, obhajala jo je v nebesih pri Jezusu, ki ga je v življenju tako ljubila in ob prvih petkih prejemala v sv. obhajilu.
Tvoje sošolke pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu.
Uganke
Rešitev ugank v »Luči« št. 9.
t. Branjevka.	3. Mornarski častniki.
2. Minister.	4. Cerkovnik.
5. sod — ona — dan.
S temi petimi ugankami sem vas pu pošteno potegnil zu nos. Dobil sem toliko rešitev, du zdaj komaj še diham. Okrog 300. Vseh pet ugank pa je pravilno rešilo le malo. Najbolj trd oreh je bila uganka št. 3. Mornarski častniki. Samo ta rešitev je pravilna. Kdor je napisal »Mornarski častnik«, je izpustil eno črko, kdor pa je napisal »Mornariški častnik«, je vzel sicer vse črke, slovnično pravilno pa to ni.
Vseh pet ugank so pravilno rešili:
Pavlin Štefka, Ormeni Emil, Šraj Mihael, Pavlin Brani, Vraničar Anton, Bajec Desan, Bitonju Bado, Kralj Franc, Zakotnik Ciril. Mihalič Aleksander, Weiss Anton, Jurčič Ivun, Nakrst Danicu, Janežič Marjan, Janežič Pavel, Košir Vladimir, Zorko Jožef, Kranjc Iljček, Dernovšek Dušan, Pugelj Anton, Slapar Jože, Rekelj Anton, Rekelj Ivana, Bohinc Franc, Franken Henrik, Pregelj Marjan, Dekleva Anton, Novak Stanislav, Strgar Andi, Novak Justina, Novak Julijana, Novak Ivana, Novak Bernarda, Novak Franc, Cerkvenik Jože, Sever Vinko, Vidic Stanko, Stopic Valentin, Kolarič Stanislav, Kolarič Franci, Kampuš Marica, Puvšnar Jurček, Kerne Ivo, Marki Rozalija, Vedenik Ivan. Jerin Anton, Ritonja Rado, Ocvirk Malči, Bandi Katarina, Ocvirk Srečko, Kupec Milan, Žagar Ferdinand, Otavnik Anton, Firni Franc, Marinc Ernest, Zugožen Blaž, Zalokar Ivanka, Blatnik Angela, Pušnik Eva, Hočevar Marija in Kutnar Pepca.
Izžrebani so bili: Kupec Milan, uč. 11. razr.. Sv. Pavel pri Preboldu. — Weiss Anton, uč. IV. razr., Ljubljana. — Kampuš Marica, uč. III. ruzr.. Ptujska gora. — Ocvirk Malči, uč. III. razr., Sv. Pavel pri Preboldu.
Vsi štirje dobe lepe knjige.
o
CM
00
CM
CM
CM
O
00
00
CM
-a
«J S
-a
g-a
S
P
(A ea
00
o
CM
Mladinski dan kongresa Kristusa Kralja.
L u č k a r j i ! Zelo lepo vas vabim na kongres. Za vas je določena sobota, d 11 e 29. julija. Vsak, ki se namerava kongresa udeležiti, naj se z g 1 a s i pri svojem gospodu katehetu. Otroci, ki se boste pripeljali v Ljubljano z vlakom, se boste uvrstili v sprevod v bližini kolodvora. Ljubljančani se bodo zbirali na Kongresnem trgu in se bodo nato v lepi procesiji priključili ostalim. Šli bomo na Stadion, kjer bo imel naš prevzvišeni nadpastir škof Gregorij kratek nagovor. Med s v. m a š o bo skupno sv. obhajilo. Prepevali bomo pri tej slovesnosti iste pesmi, kot smo jih peli za evharistični kongres. Po sv. maši dobi vsak otrok majhen prigrizek, nakar sledi ogled Ljubljane.
M i n i s t r a 111 j e so vabljeni, da se udeleže kongresa v svojih strežniških oblekah. Obleko prinesite s seboj. Na dvorišču Alojzijevišča pa se boste oblekli in sc skupno pridružili ostalim otrokom.
Otroci! Pridite! Vaš Kralj vas vabi.
»Kristusu Kralju« je naslov drobni knjižici, ki jo je izdal urednik »Luči«. V njej sta dve zelo lepi igrici, ki so jih ljubljanski otroci uprizorili kot pripravo na kongres Kristusa Kralja. — Knjižica velja samo 3 din. Naroči jo in piši na naslov: Frančiškanski samostan, Ljubljana, Marijin trg 4.
Obe igrici »Kristus Kralj prihaja« (M. Elizabeta) in »Sveti Krištof« (P. Krizostom) sta spisani tako, da jih je mogoče igrati tudi na prostem. Lučkar! Lučkurica! Morda imaš veliko veselje do igranja. Zberi nekaj dobrih otrok in nauči jih obeh igric. Na predstavo povubi starše in sosede. To bo za gledalce in igralce prelepa priprava itn kongres Kristusu Kralja.
>I.uč« izdaja in tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani (Jože Kramarič). Stanc zn v$c letmo din. Urednik: Gen. lektor 1’. Krizostom SekovanicTTF. M., Ljubljana, Marijin trg 4. Uprava: Ljubljana, Kopitarjeva 2, TT.Ničinan. Izhaja mesečno.