P a š n i k. Napeljuj že v mladosti učence, da si izvolijo primerni pravi stan! Vsak človek ima za kak stan več zmožnosti, kakor za drugi, torej naj učitelj te zmožnosti pri učencih zapazuje in se potem previdno ravna, in naj tega učencem naravnost ne kaže. Splošno naj učitelj učencem kaže, da vsak stan mora po svoje jesti kruli v potu in trudu. Nekteri stanovi imajo telesna dela, ktera pa vlerjujejo zdravje ; drugi delajo toliko težje z duhotn, in večkrat taka opravila zdravje podkopujejo. Vsak stan ima cvetice in ternje, dobrote in težave. V vsakem stanu mora človek svoje dolžnosti na tanko in vestno opravljali, če hoče, da ga imajo Ijudje radi in da ga spoštujejo in mu zaupajo. Vadi že v pervi mladosti učence vsega dobrega! Dobra izreja že pri naj mlajšili otrocili oživlja in vterjuje vse dobro, zatira pa vse napačno in pregrešno. Pregovor pravi: ^Česar se človek mlad navadi, tega se slar ne odvadi", in to je gola resnica. Človek, ki je bil mlada leta slabo izrejen in zanemarjen, sc je v poznejših lelili malokrat ali se še ni nikoli popolnoma poboljšal. Če hočeš otroka za dobro vneli, ga že zgodaj vadi, da bode prav razsojal, kaj je prav, kaj ni prav, kaj se sme, kaj se ne sme. Kdor na otroke dobro pazi, vidi, da otroci kmali čutijo, kaj smejo storiti, in kaj ne smejo storiti. Ze dojenček, ki je komaj leta star, kmali ve, da ga inia mati raji, če je tiho, kakor pa če joka in se dere, in tako rastejo z otrokom vred vsa druga spoznanja, po kterih naj se odgojnik modro ravna, da otroke že v naj nježniši mladosti napeljuje na dobro in pravo. Koreninice, ki se zgodaj vterdijo, so bolj in bolj močne in pozneje prave korenine, kterih ne izruje vsaka mala moč in ne zamon vsaka perva nezgoda.