Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/222 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1. Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta Z6-9819 Naslov projekta Emisija CO2 in možnosti trajnostno sonaravne rabe neobnovljivih podzemnih virov Vodja projekta 18465 Natalija Špeh Tip projekta Za Podoktorski projekt - aplikativni Obseg raziskovalnih ur 2.550 Cenovni razred B Trajanje projekta 06.2008 - 05.2010 Nosilna raziskovalna organizacija 1007 ERICo Velenje Inštitut za ekološke raziskave d.o.o. Raziskovalne organizacije -soizvajalke Družbenoekonomski cilj 13. Splošni napredek znanja - RiR financiran iz drugih virov (ne iz splošnih univerzitetnih fondov - SUF) 1.1. Družbeno-ekonomski cilj1 Šifra 13.06 Naziv Humanistične vede - RiR financiran iz drugih virov (ne iz SUF) 2. Sofinancerji2 1. Naziv Termoelektrarna Šoštanj Naslov Lole Ribarja 18, 3325 Šoštanj 2. Naziv Naslov 3. Naziv Naslov B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega projekta3 Zaradi ažurnosti vsebin o emisijah toplogrednih plinov (TGP) in usmeritev, ki jih sofinancer projekta za svoje delo in širše družbeno ravnanje potrebuje, je bila pripravljena zasnova celostne obravnave emisij CO2 v obliki matrike. Zgledovali smo se po metodologiji DPSIR modela (driving forces - pressures - state - impacts - responses) Evropske agencije za okolje in pokrajino : (1) pokrajinski vidik; opredelitev gonilnih sil, tj. virov, vplivov in učinkov emisij CO2 na pokrajino in njene vire, ter s predpostavko možnih okoljskih tveganj, ki jih emisije predstavljajo, (2) sociogeografski vidik; z metodo ekološkega odtisa ugotavljamo pritiske in vplive antropogenih dejavnosti na človekovo bivalno in delovno okolje; opravljena je bila vzorčna terenska raziskava o življenjskih navadah prebivalcev Šaleške doline; 93% vprašanih ekonomično ravna z elektriko ter 70% z vodo, v 34% se prebivalci oskrbujejo z lokalno pridelano hrano, 28% jih kupuje hrano z ekološke pridelave, 56 % prebivalcev izvaja lastno kompostiranje. Pretežni del vprašanih (96%) se prehranjuje z mešanimi, mesnimi in vegetarijanskimi izdelki. Navade mobilnosti vprašanih so izkazale nizkoogljično porabo, kar lahko pripišemo dostopnosti JPP (brezplačen), dostopnosti mestotvornih in mestoslužnih funkcij (kratke razdalje) ter ugodnemu terenu za prevoz s kolesom in hojo. Le 17% anketiranih oseb se prevaža z avtom. (3) ekonomski vidik predvideva vrednotenje odzivov na stanje v pokrajini, tj. možnih učinkov in posledic emisij CO2 na bioto, ki se kot posledice spremenjenega podnebnega dogajanja že kažejo v migracijah rastlin, živali in človeka. Vsak človekov poseg v pokrajino bi moral med zunanje stroške prištevati spremembo strukture ekosistemskih dobrin in storitev. Integralna matrika vrednotenja vplivov emisij CO2 na pokrajinsko strukturo in njene vire Vidik/dejavnost gonilne sile, pritiski, vplivi (dejavnosti človeka) stanje, obremenitve Odzivi, ukrepi (gospodarski in okoljski akterji) pokrajinski • Kmetijstvo: povečana poraba vode, umetno ustvarjanje rastnih pogojev, • Poselitev: urbane in druge strnjene površine, • Naravni viri CO2 (respiracija, gorenje, vulkanski izbruhi, anaerobni procesi, geotermalni viri) • Zmanjšana stabilnost ekosistemov, • zmanjšana Biokapaciteta kot kazalec naravno-okoljske komponente trajnostnega razvoja (Global Footprint Network), • Ekstremni vremenski pojavi, • Spremenjena dolžina letne rastne dobe podnebne migracije; migracije živalskih in rastlinskih vrst v območja potrebnih življenjskih pogojev, spreminjanje deležev z različnimi pridelovalnimi kulturami, migrira tudi človek zaradi spremenjene razpoložljivosti virov pitne vode in hrane ter obremenjujočih okoljskih razmer v bivalnem okolju sociogeografski Ustvarjanje za okolje obremenjujočih razmer z načinom • bivanja (posameznik, gospodinjstva) in • delovanja, proizvodnje (institucije, podjetja) Ekološki odtis kot kazalec družbeno-okoljske komponente trajnostnega razvoja (Global Footprint Network) Zakonodaja in instrumenti okoljske politike, npr. investicije v gospodinjstvih v nakup recikliranih dobrin, v podjetjih v nadzor nad onesnaževanjem okoljskih virov ekonomski • Gospodarstvo; energetika, ostala industrija • Promet, • Ravnanje z odpadki • Izpusti toplogrednih plinov, • poraba končne energije v industriji in prometu, • nastajanje komunalnih, nevarnih in nenevarnih odpadkov • Zakonodaja in instrumenti okoljske politike (okoljske takse) • CCS tehnologije • CC tehnologije • uvajanje nizkoogljičnih tehnologij v gradbeništvu, energetiki, prometu, zmanjševanju količin odpadkov na izvoru, • trgovanje z emisijami CO2 • rast rabe obnovljivih virov. Izhodiščni, troplasten (pokrajinsko-okoljski, socialno-geografski in ekonomski) pristop se je izkazal kot ustrezen. Čeprav emisije CO2 obravnavamo kot atmosferski pojav, je treba z njihovimi učinki in posledicami ''računati'' tudi v ostalih sferah; biosfera, litosfera, hidrosfera. To nam dokazuje tudi pregled okoljskih obremenitev (omejitev) in pritiskov, ki jih predstavljajo emisije CO2 v pokrajini. Pri preučevanju možnosti trajnostnega ravnanja z neobnovljivimi viri v izbrani pokrajini, ki nam zaradi geološke strukture in pripravljenosti institucij (Premogovnik Velenje, ERICo Velenje) z usposobljenimi strokovnjaki tovrstne aktivnosti omogoča, smo se skladno z zastavljenimi cilji projekta osredotočili na (1) možnosti komercialne rabe CO2 v povezavi s podzemnimi viri ter (2) modelno pripravili nabor kazalcev za vrednotenje neobnovljivih naravnih virov pred posegom bolj sonaravnega izkoriščanja, ki bi ga lahko aplicirali v podobnih pokrajinskih strukturah. Kakovostna in količinska analiza izbranega geografskega območja s pomočjo sonaravnih kazalcev neobnovljive naravne vire postavi v razmerje do družbenih in drugih naravnih virov, na podlagi ugotovitev pa omogoča nadaljnje trajnostno upravljanje z njimi; a) neposredni in posredni ekonomski kazalci, b) okoljski kazalci in c) socialni kazalci. Predstavljamo izbor uporabljenih (preverjenih) kazalcev ter priporočenih, katere smo ocenjevali kot potrebne, pa podatkov (velikost obravnavanega geografskega območja) ni bilo na voljo. EKONOMSKI OKOLJSKI SOCIALNOGEOGRAFSKI življenjska doba energetskih zalog poraba električne energije na prebivalca kazalci za neobnovljive vire • kakovost naravnih virov (energetskih surovin) gibanje števila prebivalstva kazalci za obnovljive (tokovne) vire • delež gozdnih površin • delež poškodovanih iglavcev delež zaposlenih v storitvenih dejavnostih kazalci za druge vire (kakovost sestavin okolja, pejsaž, prostor) • kazalci za kakovost zraka (letna količina emisij SO2, NOx, CQ2) X • kazalci za porabo in kakovost vodnih virov (delež gospodinjstev, priključenih na ČN; poraba vode v gospodinjstvih; kazalci (fizikalnokemijski parametri) kakovosti površinskih vodnih virov: pH, pretok, sulfati, nitrati, fosfati KPK, BPK...) • kazalci obremenjenosti prostora in prsti (kazalci onesnaženosti prsti: tekstura, pH, delež organskih in anorganskih snovi; kazalec sprememb rabe zemljišč, kazalec intenzivno obdelanih kmetijskih zemljišč, kazalci obremenjevanja površin in prsti zaradi infrastrukturnih dejavnosti: dolžina cestnega omrežja/1000 km2, odlagališča odpadkov/1000 km2, količina zbranih gostota prebivalstva delež nezaposlenih delež prebivalstva v urbanih predelih komunalnih odpadkov/prebivalca) bruto dodana vrednost na prebivalca količina zbranih odpadkov pričakovana življenjska doba BDP na prebivalca izdatki za varstvo okolja povprečno število let šolanja osnova za dohodnino na prebivalca delež zavarovanih območij indeks staranja investicijska intenzivnost živinorejska gostota brezposelnost žensk izdatki za raziskovanje in razvoj ekološko obdelana kmetijska zemljišča uporaba interneta delež recikliranih odpadkov stopnja motorizacije dodiplomski študentje zunanji (okoljski) stroški železniški blagovni promet stanovanjska površina na prebivalca Skladno z interesi sofinancerja in njihovo politiko kakovosti smo povzeli temeljne vsebine in aktivnosti, da bi ugotovili možnosti za zajemanje in trajno skladiščenje CO2 v Šaleški dolini. Geografsko poznavanje kompleksnosti pokrajinske strukture je odigralo pomembno vlogo v navezavi na ostale stroke, sodelujoče pri izvedenih aktivnostih. OBDOBJE CILJI REZULTATI Do l. 2003 CBM raziskave Pridobitev podatkov o kakovosti in količini metana v naravnem stanju glede na TGP vplive v pokrajini ter stopnjo tveganja za podzemni odkop premoga (možnost napovedovanja izbruhov plina) Podatki o kakovosti in količini metana v naravnem stanju Od leta 2004-2005 ECBM raziskave; Sodelovanje ERICo-a in Premogovnika Velenje Poskusi z vtiskanjem CO2 Izveden je poskusni projekt ECBM; kot rezultat se proizvaja in spremlja izhajanje metana na proizvodni vrtini z naklonom 40° L. 2006-2008 V sodelovanju s partnerji 6. okvirnega programa, MOVECBM (koordinator projekta Shell, Nizozemska) Ugotoviti najboljše pogoje za sproščanje metana z najboljšimi možnimi kakovostnimi značilnostmi; Mikropilotni preskus, ki povezuje izsledke laboratorijskih in terenskih raziskav vtiskanja CO2 Slaba prepustnost premoške plasti; izveden ECBM projekt Kot bolj trajnosten način rabe podzemnih fosilnih virov se uvajajo CCS (Carbon capture and storage) tehnologije ter CC (Clean Coal) tehnologije. Z velenjskim primerom sonaravne rabe podzemnih neobnovljivih virov se predvideva istočasno: a) skladiščenje CO2, b) proizvodnja energenta oz. izkoriščanje metana v sloju (Enhanced coal bed methane) ter c) ohranitev pokrajinske strukture na površju. Novi energent ima lahko vlogo v proizvodnji električne energije in toplotne (ogrevanje prostorov, vode), vendar zaradi možnih energetskih izgub čim bližje mestu nastanka. Izkoristek metana na proizvodni vrtini je pokazal statistično pomembno število vzorcev, ki so vsebovali med 50 in 80 % metana med vtiskanjem CO2 Verjetno bo evropsko premogovništvo še nadalje igralo eno vidnejših vlog le ob ohranjanju rudarske opreme, strokovnosti rudarjev ter razvijanju čistejših tehnologij za izgorevanje premoga, kar bo mogoče prenašati drugam in tako pomembno prispevati h globalni sonaravni uporabi pokrajinskih virov. Zaradi potrebe po minimalnem poseganju v pokrajino in ohranjanje geografskega okolja, ki je bilo na območju Šaleške doline v preteklosti močno razvrednoteno, se v svoji družbeni in okoljski odgovornosti v premogovniku usmerjajo v iskanje boljših pogojev in metod za povečanje prepustnosti premoškega sloja za skladiščenje CO2. Raziskovalno delo nas je navedlo še na naslednje možnosti in načine obravnavanja problematike emisij TGP: (iii) Aktualni postopki ravnanja z emisijami TGP v Termoelektrarni Šoštanj d.o.o. so zaradi dodatne vključitve upoštevanja nezgorelega ogljika v žlindri in pepelu ter priprave zakonskih podlag usmerjeni v spremembo izvajanja načrta monitoringa emisij TGP. Po Uredbi o toplogrednih plinih, dejavnostih in napravah, za katere je treba pridobiti dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov oziroma izvajati monitoring emisij toplogrednih plinov (Ur. list RS št. 67/2004, 58/2006, 30/2010) izvaja TEŠ dejavnost, za katero je potrebno pridobiti dovoljenje za izpuščanje TGP. TE Šoštanj spada med kurilne naprave z nazivno vhodno toplotno močjo nad 20 MW, zato izvaja monitoring emisij TGP v laboratoriju za premog in razžvepljevanje TEŠ. Trenutno se monitoring izvaja tako za zgorevalne kot tudi za procesne emisije TGP, ki nastajajo pri zgorevanju lignita, kurilnega olja ekstra lahkega, zemeljskega plina in pri razžveplje vanju dimnih plinov. (iiii) naravni viri CO2 Zaradi tektonskih razmer (Topolški prelom s sekundarnimi prelomi) smo v neposredni bližini glavnega termalnega izvira preliminarno izmerili naravne izpuste CO2, ki so opozorili na pomemben vnos TGP geotermalnega izvora v atmosfero. 4. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev4 Skladno z interesi sofinancerja projekta, zakonsko obvezanim za spremljanje emisij TGP, smo delo zastavili dvosmerno: (i) ugotoviti možnosti za zajem emisij TGP (CO2) na izvoru ter (ii) glede na bližino podzemnih neobnovljivih virov preveriti trajnejše načine za rabo virov oz. shranjevanje CO2. Hipotetično smo pričakovali, da bo kratkoročno možna izvedba zajemanja CO2 na izvoru ter da bi geološke razmere in s tem možnosti shranjevanja CO2 v obravnavani pokrajini lahko sledile antropogeni 'proizvodnji' emisij CO2. (i) Zajemanje CO2 na izvoru; Pripravljalni del projekta z naborom možnosti in njihovih učinkov je bil opravljen, medtem ko je izvedbeni del z vgraditvijo sistema zajemanja v pripravljalni fazi. Obstoječi investicijski načrti in izvedba novogradnje tehnološko in prostorsko vključujejo pripravljenost termoelektrarne (capture ready) in omogočajo prigradnjo naprav za zajem CO2. S postopkom ugotavljanja vsebnosti nezgorelega ogljika v žlindri in pepelu ter s postopkom spremembe načrta monitoringa emisij TGP je pričakovana sprememba oksidacijskega števila iz stopnje zahtevnosti 1 na stopnjo zahtevnosti 3, kar posledično pomeni zmanjšanje emisij TGP. (ii) Šaleška dolina predstavlja verjetno enega izmed najbolj primernih območij; v neposredni bližini se nahajata izvor emisij CO2 (Termoelektrarna Šoštanj) in možnosti za njihovo skladiščenje oz. celo uporabo (Premogovnik Velenje-PV). V sklopu programa PV ravnanja s toplogrednimi plini s ciljem (lokalno) zmanjšanja prisotnosti emisij in (širše) stabilizacije vsebnosti CO2 v atmosferi oz. preventive pred ponovno degradacijo površja so bila na eksperimentalni ravni z vtiskanjem CO2 in spremljajočimi procesi opravljene raziskave v premogovni plasti. Zaradi preteklih izkušenj s tradicionalno metodo odkopa premoga je nabor regionalnogeografskih raziskovalnih ugotovitev večpomenski: a) pokrajinski: nujnost ohranjanja prostorske razporeditve in pokrajinskih virov na površju in s tem kulturne pokrajine, b) sociogeografski: pretekla intenzivna industrializacija (podzemni odkop in posledično ojezeritve) so vsilile novo poselitveno strukturo; okrog 1500 prebivalcev preseljenih na nadomestna območja, c) ekonomski; investicijske zahteve, predvsem pa EU zakonodaja, ki predvideva vključitev zunanjih (okoljskih) stroškov v finančno oceno investicij, kljub negotovim energetskim (političnim) razmeram vzpodbujajo raziskave primernosti pokrajinskih virov za implementacijo skladiščenja CO2 v sloj velenjske premoške kadunje ter s tem trajnostne rabe neobnovljivih podzemnih virov predvsem v tistih delih, ki so za njihov odkop in rabo neekonomični, npr. robni deli kadunje z nižjo kurilno vrednostjo. Za emitirane emisije in najbolj optimalno možnost skladiščenja ogljikovega dioksida za TEŠ se bodo v nadaljevanju iskale možnosti za tri najbolj primerne in preverjene postopke skladiščenja: 1. skladiščenje v vodonosnikih, 2. skladiščenje v ogljikovih poljih in 3. skladiščenje v premogovnih slojih. 5. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine5 Ni sprememb. 6. Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine6 Znanstveni rezultat 1. Naslov SLO ŠPEH. N., OREŠNIK, K., Trajnostna obravnava podzemnih nahajališč premoga kot potencialov za vtiskanje CO2 ANG ŠPEH. N., OREŠNIK, K., SUSTAINABLE TREATMENT OF UNDERGROUND COAL DEPOSITS AS A CO2 SEQUESTRATION POTENTIAL Opis SLO Predstavljamo primer dobrih tehnoloških idej in rešitev za zmanjševanjae ogljičnega odtisa manjše regije, Šaleške doline. Pomembno je, da je možno predstavljene metode prenesti tudi v pokrajinske enote s podobnimi geološkimi in infrastrukturnimi lastnostmi (bližina virov emisij CO2 in podzemnega odkopa premoga). Prispevek poudarja trajnostni vidik izkoriščanja neobnovljivih lignitnih zalog v največjem slovenskem premogovniku. ANG The presented best practise case of reducing GHG footprint of Šalek Valley is a transparent example applicable also to the landscape units with the similar geological and infrastructure (very close location of the CO2 resource and underground coalmine) conditions. The sustainable aspect of the exploitation of the biggest Slovene nonrenewable lignite stock is set out in the paper. Objavljeno v Technologica acta, Univerza v Tuzli ( v tisku) Tipologija 1.02 Pregledni znanstveni članek COBISS.SI-ID 0 2. Naslov SLO ŠPEH, Natalija. Sonaravno vrednotenje pokrajine na primeru Šaleške doline ANG ŠPEH, Natalija. Sustainable Evaluation of the Šalek Valley Landscape Opis SLO Sonaravno vrednotenje površja nad zahodnim delom Velenjske premogovne kadunje je bilo izvedeno s pomočjo metode integralnega geografskega modela z naslednjih vidikov: ekonomski, pokrajinskoekološki in sociogeografski. V monografiji so celostno predstavljeni ekonomski, okoljski in družbeno sprejemljivi pogoji in možnosti za trajnostno rabo podzemnih neobnovljivih naravnih virov. ANG Sustainable evaluation of the landscape above the western part of the Velenje coal basin was based on the model of integral geographic model including the following aspects: economic, environmental and sociogeographic. The holistic integration of conditions and possibilities for sustainable use of underground nonrenewables is performed in the monograph. Objavljeno v zbirka Ekotehnologije in trajnostni razvoj 1 Tipologija 2.01 Znanstvena monografija COBISS.SI-ID 247696896 3. Naslov SLO ŠPEH, Natalija, FECE, Vilma. Šaleška dolina in zmanjševanje okoljskega odtisa. ANG ŠPEH, Natalija, FECE, Vilma. Šalek Valley and reducing GHG footprint Ekološko sledenje lahko izvajamo z različnimi modeli. Pri vrednotenju okoljskega odtisa izbrane pokrajinske enote s poudarkom na odnosu do Opis SLO gospodarskega razvoja lahko le-tega izražamo z ekonomskimi kazalci. Šaleška dolina je med tistimi slovenskimi regijami, ki v pozitivnem pomenu izstopajo po kazalcih vrednosti investicij in tekočih izdatkov, namenjenih za varstvo okolja. Pričujoči primer je ena od možnih interpretacij okoljskega odtisa za območje Šaleške doline, ki je preverljiva tudi na manjših pokrajinskih enotah, npr. lokalne skupnosti, naselja, kar povečuje njeno uporabno vrednost. ANG Ecological footprint accounting could be carried out by different models. The relation to the economic development is stressed and performed by the economic indicators at the ecological footprint evaluation of the discussed area, which is one of the leading Slovene regions regarding the indicators of investments' value and value of current expenditure connected to the environment protection. The presented ecological footprint model of Šalek Valley is a transparent method applicable also to the smaller landscape units, eg. communities, settlements, what makes it even more useful. Objavljeno v Journal of energy technology, May 2010, vol. 3, iss. 2, str. 25-36. http://www.fe.uni-mb.si/images/stories/jet/e-jet/revija_jet_-_volume_3_- _issue_2_-_may_2010_-_za_internet.pdf. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 1024025692 4. Naslov SLO GIAMMANCO, Salvatore, JUSTIN, Barbara, ŠPEH, Natalija, VEDER, Marta. Študija podzemnega onesnaženja in kompleksnihinterakcij med okoljskimi viri (plini-voda-kamnine) v plitvih vodonosnikih: Šaleške doline (Slovenija). ANG GIAMMANCO, Salvatore, JUSTIN, Barbara, ŠPEH, Natalija, VEDER, Marta. A case study of complex gas-water-rock-pollutants interactions in shallow groundwater: Šalek Valley (Slovenia). Opis SLO V prispevku obravnavamo podzemne vodne vire s pomočjo geokemijskih metodoloških pristopov ter jih statistično predstavimo. Temeljna componentna analiza je omogočila spoznati interakcijo med dolomitnimi plastmi in sledovi geotemalnega delovanja v geološkem dnu velenjske kadunje. Poleg obogatitve podzemnih vodnih virov s slednimi elementi rezultati meritev izdvojijo tudi vlogo delnega pritiska CO2, raztopljenega v podzemnih vodonosnih plasteh. Prispevek predstavlja pomembnost naravnega vnosa snovi geografsko okolje v primerjavi z antropogenim. ANG The paper deals with the underground water resources by means of geochemical methodological approaches. The results are presented statistically. Principal Component analysis allowed to find out the interaction between the dolomite layers and geothermal traces in the bottom of Velenje basin. In addition we established the enrichment of underground water sources with the trace elements. We separated the role of the partial pressure of CO2 dissolved in the groundwater aquifer layers. This paper presents the importance of the natural material input into the geographic environment compared to anthropogenic. Objavljeno v Environ. geol. (Berl.). [Tiskana izd.], 2009, vol. 57, issue 1, str. 75-89, doi: 10.1007/s00254-008-1283-3. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 864214 5. Naslov SLO ZAJEC, Luka, ŠPEH, Natalija. Možnosti rabe obnovljivih energetskih virov v Šaleški dolini. ANG ZAJEC, Luka, ŠPEH, Natalija. Possible uses of renewable energy sources in the Šalek Valley Opis SLO Energetska oskrba v Šaleški dolini je tradicionalno vezana na neobnovljive podzemne vire, ki se izkoriščajo že od konca 19. stoletja. Pričujoči prispevek pa preverja možnosti uporabe nekaterih obnovljivih virov, ki bi lahko bili zanimivi za ožjo, lokalno potrošnjo, ki pa bi pomembno popestrila obstoječ način preskrbe z električno energijo, predvsem posameznih gospodinjstev oz. manjših enot. ANG Energy supply in Šaleška Valley has, since the end of the 19th century, traditionally relied upon exploitation of unrenewable fossil fuel mainly originating from coal. The following article will reveal the possible pathway towards the prospective renewable energy sources suitable for local environment. With the introduction of the renewable energy sources to the local electricity market, individual households and smaller local communities 1 would benefit the most. Objavljeno v Journal of energy technology, May 2010, vol. 3, iss. 2, str. 53-66. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 1024025948 7. Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomsko relevantni rezultat 1. Naslov SLO Vodenje Senata Visoke šole za varstvo okolja (VŠVO) v Velenju ANG Direction of the Senate of Environmental Protection College (EPC) in Velenje Opis SLO Kordinacija in vodenje aktivnosti Senata v letu 2007 ustanovljenega visokošolskega zavoda z akreditiranim študijskim programom I. stopnje Varstvo okolja in ekotehnologije; v postopku akreditacije je program magistrske 2. stopnje Ekotehnologije in trajnostni razvoj ANG Management of the activities of the new established higher education institute EPC with the acreditated 1st degree study programme Environmental Protection and Ecotechnologies; second cycle study programme Ecotechnologies and Sustainable Development in the process of accreditation Šifra D.02 Ustanovitev raziskovalnega centra, laboratorija, študija, društva Objavljeno v ZERDIN, Franc, ŠPEH, Natalija. Podpisan dogovor o ustanovitvi fakultete. Naš čas (Tisk. izd.). [Tiskana izd.], 26. jun. 2008, št. 25, str. [1]-2, ilustr. Tipologija 1.21 Polemika, diskusijski prispevek COBISS.SI-ID 9091991 2. Naslov SLO 1. Mednarodna konferenca Energetika in klimatske spremembe, Velenje, 1.3. 7. 2009, ŠPEH, Natalija (ur.), ŽERDIN, Franc (ur.), KONOVŠEK, Damjan (ur.). ANG 1st International Conference Energetics and Climate Changes, Velenje, 1.-3. 7. 2009, ŠPEH, Natalija (ur.), ŽERDIN, Franc (ur.), KONOVŠEK, Damjan (ur.) Opis SLO Konferenca je omogočila srečanje strokovnjakov, izmenjavo izkušenj in odpiranje novih vprašanj s področja energetike in podnebnih sprememb na mednarodni ravni. ANG Conference enabled gathering of experts, exchanging their experiences and opening up new issues in the energy and climate change at the international level. Šifra B.01 Organizator znanstvenega srečanja Objavljeno v Zbornik konference, EnRe energy & responsibility. [S. l.: Fakulteta za energetiko, 2009]. 1 zv. Tipologija 4.00 Sekundarno avtorstvo COBISS.SI-ID 13295382 3. Naslov SLO VEDER, Marta, ŠPEH, Natalija. Delavnica kot pripomoček za oblikovanje programa praktičnega usposabljanja - primer: visokošolski študij varstva okolja. ANG VEDER, Marta, ŠPEH, Natalija. Workshop as a tool to create a program of practical training - for example: higher education environment. Opis SLO Delavnico smo usmerili v predstavitev študijske prakse kot temeljne učne enote visokošolskega izobraževanja. Poudarili smo ključne priložnosti in pomen praktičnega usposabljanja z vidika trga dela. ANG The workshop presentation was directed to study praxis as a fundamental learning unit during the higher education. We stressed the importance of key opportunities and the role of the practical training in terms of the labor market. Šifra E.03 Drugo Objavljeno v Geogr. šoli, 2010, let. 19, št. 1, str. 56-62. Tipologija 1.04 Strokovni članek COBISS.SI-ID 1057750 1 4. Naslov SLO ŠPEH, Natalija. Študijsko gradivo za predmet Vrednotenje in varstvo geografskega okolja : izročki predavanj. ANG Study material for the subject The evaluation and the protection of the geographical environment: Handouts of lectures. Opis SLO Gradivo vsebuje kompleksnost pristopa pri proučevanju geografskega okolja ter pojavov in procesov v njem. Študente seznani tudi z raziskovalnim delom in različnimi metodološkimi pristopi. Poudarja sonaravni vidik obravnave izbranega geografskega območja. ANG Materials contain complex approach in examining environmental and geographical phenomena and processes in it. Familiarize students with the research work and its methodological opportunities. Stresses the sustainable aspect of the selected geographical area. Šifra C.07 Drugo uredništvo Objavljeno v Velenje: Visoka šola za varstvo okolja, 2008. 40 f., fotograf. Tipologija 2.05 Drugo učno gradivo COBISS.SI-ID 1026774 5. Naslov SLO ŠPEH, Natalija, SAVINEK, Karin, BARBORIČ, Blaž, GIAMMANCO, Salvatore, BREZNIK, Kristijan. Zračna onesnažila in njihova prostorska razporeditev kot kazalec kakovosti bivalnega okolja: primerjava preliminarnih meritev okoljsko saniranega območja (Slovenija) in antropogeno zelo obremenjenega območja (BiH) ANG ŠPEH, Natalija, SAVINEK, Karin, BARBORIČ, Blaž, GIAMMANCO, Salvatore, BREZNIK, Kristijan. Air pollutants and their spatial distribution as an indicator of quality of living environment: a comparison of preliminary measurements of environmental revitalised area (Slovenia) and anthropogenic highly burdened area (BiH) Opis SLO V preliminarni raziskavi, opravljeni v zimskem kurilnem obdobju 2010 (27. 10. -18.11.), smo želeli ugotoviti prisotnost nekaterih zračnih onesnažil in njihovega vpliva (predvsem prostorskega), na kakovost bivalnega okolja. Spremljali smo vsebnost žveplovega dioksida, skupno vrednost dušikovih oksidov: dušikovega dioksida in dušikovega monoksida v zunanjem zraku. Uporabljena je bila metoda merjenja s pasivnimi difuzivnimi vzorčevalniki, nameščenimi na lokacije s funkcijo bivalnega okolja. V osnovi smo merilna mesta razdelili na ruralno in urbano okolje. ANG Based on the preliminary survey carried out during the winter heating period (27th October -18th November 2010) we intended to determine the presence of some air pollutants and their effects (especially a spatial one) on the quality of living environment. We monitored sulphur dioxide and the total value of nitrogen oxides: nitrogen dioxide and nitrogen monoxide. In the survey the method of measurement was used with diffusion tubes placed at various locations of the living environment. Basically, the locations were divided into rural and urban environment. Šifra D.01 Vodenje/koordiniranje (mednarodnih in domačih) projektov Objavljeno v Geography's stake in Europe: People, Environment, Politics : EUGEO Congress, London, 30-31 August 2011 : [programme, abstracts]. [S. l.]: European Society for Geography, 2011, 2011, [str. 44]. Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci COBISS.SI-ID 8496551 8. Drugi pomembni rezultati projetne skupine8 1. koordinacija in izdelava študijskega programa magistrske stopnje Vartsvo okolja in ekotehnologije 2. priprava knjižne zbirke znanstvenih monografij Ekotehnologije in trajnostni razvoj 3. priprava knjižne zbirke univerzitetnih učbenikov Ekotehnologije in trajnostni razvoj 4. izvedba izmenjave pedagoškega osebja in sodelovanje v študijskem programu na podiplomski stopnji Instituto Superior de Engenharia do Porto, Portugalska (vabljeno predavanje) 5. moderiranje sekcije/delavnice na mednarodni znanstveni konferenci EnRe energy & responsibility 6. članstvo v organizacijskem in programskem odboru mednarodne znanstvene konference EnRe energy & responsibility 7. organizacija seminarja s podjetniško delavnico Moja poklicna pot 8. organizacija mednarodnih Erasmus dnevov na VŠVO 9. organizacija in izvedba 1. Mednarodne poletne šole VŠVO 10. izvedba terenskih vaj ter strokovnih ekskurzij 9. Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine9 9.1. Pomen za razvoj znanosti10 SLO_ Predlagani projekt, ki vključuje različne metodološke pristope, predstavlja uspešen primer celostnega obravnavanja okoljskih problemov in trajnostno (sonaravno) usmerjenega ravnanja s pokrajinskimi viri. Njegovi pristopi in izsledki se vključujejo v vsebine okoljevarstvenih študijskih programov. Projekt se nadgrajuje in povezuje s soprojekti regionalne raziskovalne inštitucije Razvojnicenter Energija. Čeprav temelji na geografskem (regionalnem) pristopu, je pomemben za razvoj vseh ved, ki v svojih vsebinah obravnavajo okoljevarovalne teme, tj. vsake od ved, ki se ukvarja z ugotavljanjem stanja in razmer v okolju ter njegovih posameznih sestavinah (virih), prav tako pa tudi pokaže na potrebnost interdisciplinarnega sodelovanja. ANG_ The proposed project includes variety of methodological aspects and presents a successful example of integral research of environmental problems and sustainable oriented landscape sources management. Its approaches and findings are included in the environmental study programmes. The project is involved in the regional research centre Energy Development Centre. The project is based on the geographical (regional) point of view but important for all research fields that deal with the environmentprotection topics; it means the research fields that are trying to find out the state and the conditions in the environment and its sources . At the same time the project stresses the need for interdisciplinary cooperation. 9.2. Pomen za razvoj Slovenije11 SLO_ Slovenija je kot članica EU podpisnica energetsko-podnebnega paketa, kar pomeni, da aktivno sodeluje pri vseh aktivnostih, povezanih z obveznostmi, ki jih nov (postkyotski) dokument prinaša. Predlagani projekt predstavlja vzoren primer povezovanja in sodelovanja raziskovalno-znanstvene sfere z gospodarsko (energetsko) dejavnostjo na lokalni in regionalni ravni (sofinancer). V vsebinskem in programskem delu projekta so predvideni različni metodološki pristopi, z njihovimi rezultati pa bi doprinesli k reševanju zelo pereče (globalne) okoljske problematike povišanih vsebnosti ogljikovega dioksida v atmosferi ter predstavili različne možnosti izkoriščanja naravnih (neobnovljivih) virov. Izsledki raziskovalnega projekta bodo skladno z mednarodno in domačo zakonodajo o preventivnem varovanju okolja pripomogli oz. ponudili družbenim in ekonomskim dejavnostim/akterjem možnosti in smernice k trajnejšim oblikam ravnanja in upravljanja s pokrajinskimi (naravnimi in družbenimi) viri. ANG_ Slovenia as the EU member state ratified the Energy and Climate Change Package. That means a very active enrolment in the activities connected with the obligations demanded by the new post Kyoto document. The proposed project presents an ideal example of cooperating the science with the economics, especially the energy sector at the local and regional level (the beneficiary). Various methodologies are proposed in the work programme; a very urgent (global) problems of exaggerated CO2 emissions and excessive exploitation of natural (nonrenewable) sources could be (al least partly) solved with the found out results. The results of research would also help the social sector and economics to consider the possibilities and guidelines of more sustainable management with landscape (natural and socio-economic) sources according to international and national law on preventive environment protection. 10. Samo za aplikativne projekte! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri aplikativnem projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen ^J Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih ^J F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen ^J Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih ^J F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj t> DA O NE Rezultat Dosežen ^J Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih ^J F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj ') DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj D DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj .> DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen ^J Uporaba rezultatov V celoti ^J F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen ^J Uporaba rezultatov V celoti ^J F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen bo v naslednjih 3 letih ^J Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj D DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen ^J Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih ^J F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj D DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen bo v naslednjih 3 letih ^J Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih ^J F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen bo v naslednjih 3 letih ^J Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih ^J F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj *> DA O NE Rezultat Dosežen ^J Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih ^J F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj D DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.35 Drugo Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d Komentar 11. Samo za aplikativne projekte! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O O O ® G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o ® G.01.03. Drugo: o o o O G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu ® O O O G.02.02. Širitev obstoječih trgov 0 o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje 0 o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije 0 o o o G.02.05. Razširitev področja dejavnosti 0 o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost 0 o o o G.02.07. Večji delež izvoza 0 o o o G.02.08. Povečanje dobička 0 o o o G.02.09. Nova delovna mesta 0 o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih 0 O O O G.02.11. Nov investicijski zagon 0 o o o G.02.12. Drugo: O o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti 0 O O O G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti 0 O O O G.03.03. Uvajanje novih tehnologij 0 o o o G.03.04. Drugo: O o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja O o 0 o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o 0 o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave 0 O O O G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti 0 o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe O o 0 o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete 0 O O O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj o o o 0 G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura 0 O O O G.07.02. Prometna infrastruktura 0 o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o 0 o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva 0 O O O G.09. Drugo: o 0 o o Komentar 12. Pomen raziskovanja za sofinancerje, navedene v 2. točki— 1. Sofinancer Termoelektrarna Šoštanj Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: 26.957,00 EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: 25,00 % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. ŠPEH, Natalija, OREŠNIK, Klara, KOZINC, Janez. The emissions of CO[sub]2 as the chance for the sustainable management with natural sources. Acta chim. slov.. [ A.01 2. ŠPEH, Natalija. Sonaravno vrednotenje pokrajine na primeru Šaleške doline, (Ekotehnologije in trajnostni razvoj 1, zv. 1). Velenje: Visoka šola za varstvo okolja, 2009. 182 str., A.02 3. VEDER, Marta, GIAMMANCO, Salvatore, ŠPEH, Natalija, JUSTIN, Barbara. Prostorsko ovrednotenje geokemičnih podatkov v podtalnici na industrijskem območju Šaleške doline. A.03 4. ŠPEH, Natalija. Študijsko gradivo za predmet Vrednotenje in varstvo geografskega okolja : izročki predavanj. Velenje: VŠ za varstvo okolja, 2008. 40 f., fotograf. [COBISS.SI-ID 1026774] A.08 5. 1. mednarodna konferenca Energetika in klimatske spremembe, Velenje, 1.-3. 7. 2009, ŠPEH, Natalija (ur.), ŽERDIN, Franc (ur.), KONOVŠEK, Damjan (ur.). B.01 Komentar Iskanje možnosti za zmanjševanje emisij TGP v ozračje predstavlja enega najpomembnejših okoljskih izzivov. Tako smo kot sofinancerji zelo zainteresirani za raziskave, namenjene stabilizaciji TGP v atmosferi, kot je npr.okoljsko sprejemljivo skladiščenje CO2. Ocena Sofinancer predlaga ARRS, da poročilo za zgoraj navedeni projekt v celoti sprejme. 2. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 3. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 3. 4. 5. Komentar Ocena C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja, za objavo 6., 7. in 8. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: Natalija Špeh in podpis vodje raziskovalnega projekta zastopnik oz. pooblaščena oseba RO Kraj in datum: Velenje 6.10.2011 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/222 1 Zaradi spremembe klasifikacije družbeno ekonomskih ciljev je potrebno v poročilu opredeliti družbeno ekonomski cilj po novi klasifikaciji. Nazaj 2 Samo za aplikativne projekte. Nazaj 3 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega projekta. Največ 18.000 znakov vključno s presledki (približno tri strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta (obrazložitev). V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 6 Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. PRIMER (v slovenskem jeziku): Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X; Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali... (največ 600 znakov vključno s presledki) Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin X mediates 62 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR IF (2005): 4.148 Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj 7 Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki), izberite ustrezen rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk-rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj 8 Navedite rezultate raziskovalnega projekta v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 9 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 11 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 12 Rubrike izpolnite/prepišite skladno z obrazcem "Izjava sofinancerja" (http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/), ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2011-1 v1.01 CB-57-07-DC-0B-28-6C-4C-15-CF-2B-19-EF-7A-2A-FB-D0-8E-88-C5 Datum: 20.4.2011 a. Načrt razporeditve raziskovalnih ur v projektni skupini iz organizacije prijaviteljice: Šifra projekta: Z6-9819 Organizacija prijaviteljica (šifra, naziv): 1007 ERICo Velenje, Inštitut za ekološke raziskave Raziskovalna skupina (šifra, naziv): 001 Oddelek za raziskovalno dejavnost Zap. št. Šifra razisk. ali str./ tehn. sodelavca Ime in priimek Šifra razisk. skupine Vloga v prjektni skupini 1 Obračunske ure ARRS na projektu Izvajalske ure ARRS na projektu 2 % zaposl. za razisk. dej. (informativno) 1 2 3 4 5 6 7 8 1 18465 Natalija Špeh 001 V/R 531 531 Skupaj obračunske ure na projektu: Razporejene ure: Neazporejene ure: 531 531 1 V - vodja projekta 2 Število letnih izvajalskih ur se razlikuje le pri strokovnih ali tehničnih sodelavcih: R - raziskovalec število obračunskih ur x 3/2 MR - mladi raziskovalec MRG - mladi raziskovalec iz gospodarstva Teh - strokovni ali tehnični sodelavec U - upokojenec Obrazec: ARRS-RPR0J-NRU/2010-A Stran 1 od 2 Utemeljitev nerazporejenega dela obračunskih ur raziskovalnega projekta: T Vodja raziskovalnega projekta: Odgovorna oseba RO: Žig dr. Natalija Špeh mag. Marko Mavec Obrazec: ARRS-RPROJ-NRU/2010-A Stran 2 od 2