Dopisi. Sv. Jurij ob Taboru. (Mlekarska zadruga.) Dolgo že ni bilo ničesar čuti o naši mlekarski zadrugi, in marsikateri čitatelj vrlega >Gospodaria« je morebiti že mislil, da je zaspala. Pa ni zaspala! V začetku je bilo res veliko težkoč, a premagale so se vse in zdai zadruga dobro deluje. Vseh zadružnikov je 76. Vsako jutro se prinese v mlekarno nad 500 litrov mleka, iz katerega se izdeluje surovo maslo in sir. Surovo maslo ie prav okusno in se jako lahko razpečava. Sir se dela več vrst, in sicer masten sir v velikih hlebih ter dvojne vrste sir v manjših kosih. Opozarjamo vrle goste iz Savinjske doline, ki prihajajo v prijazni Št. Jurij, da naj zahtevajo po naših gostilnah domače surovo maslo in sir. Postreglo se jim bo kar najboljše. Tudi rojake po Štajarskem sploh opozariamo na našo zadrugo. Našim ljudem se bo z zadrugo zelo pomagalo. Vsako jutro na vse zgodaj prinašajo mleko v svojih posodah od vseh stranij. In kako veseli so ob mesecu, ko denar dobijo! Nekateri dobe mesečno po 30, 40, 50 in celo 60 K. Ali ni to lep denar za kmeta ? Zato pa ved6 ljudje tudi hvalo tistim možem, ki so zadrugo ustanovili. Nekdo se je v mlekarnici izrazil, ko je plačilo dobil, da bodo še krave hvaležne. In prav je govoril. Res bodo hvaležne, ker zdaj dobivajo boljšo klajo kakor prej. PaS krava pri gobcu molze! Torej skrb! Glavna zasluga, da se je naša zadruga ustanovila, gre zlasti požrtvovalnemu Jerneju Radišek iz Kaplje in Valentinu Južna na Taboru. Poslednji je bil prvi ravnatelj zadruge, a je radi preobilih opravkov odložil, in na zadnjem občnem zboru je bil za ravnatelja izvoljen Alojzij Lesjak iz Pandurja. Podpirala sta nas zelo in nas še podpirata gsp. Kač iz Žalca in gsp. Jelovšek. Hvala jima! In prosita se, da bi nam bila Se vedno naklonjena. lz Središča. (Jezikovna enakop r a v n o s t.) Pred nekterimi tedni sem prišel v Središče na kolodvor in sem prosil vozni list po slovensko. Imel sem še neke druge opravke z postajevodjo in ko ga nagovorim po slovensko, mi odgovori: »Bitte ich kann nur deutsch« in se nisem mogel dogovoriti z gosp. vodjem postaje. V pretečenem tednu pa sem poslal brzojav iz Središča. Napišem ga po slovensko in pristavim, naj se vračuni tudi plačilo za pota, kamor bom brzojavil, pa se ni vračunalo, ker se postajevodja ni mogel sporazumeti z mojim pčtom, ki ve samo slovenski. Zato je moral moj prijatelj, kteremu sem brzojavil, plačati pčta, kar ni bilo prav — smola. Tukaj v SrediSču smo trdi Slovenci. Sem na kolodvor prihajaio tudi Medjimurci in drugi Hrvati, ki ne uraejo nemSki, ter se s postaievodjem ne moremo sporazumeti. Ali sl. c. kr. telegrafično ravnateljstvo v Gradcu ve, da sedanji postajevodja ni sposoben za to postajo in ali je voljno v Središču nastaviti takega postajevodja ali telegrafista, ki bode nas Slovence razumel in z nami slovenski občeval.