Metrična mera. Pri 13. letoenji skupščini idrijskih uciteljev govoril J. L. V Ze davno so bili učeni in modri možje spoznali, kako koristna bi bila edinost v meri invagipri vseh omikanih narodih. To bi pospeševalo kupčijo in obertnost med raznimi narodi in deželami; pa ludi vednosti in umetnosti bi si Ijudstva lože prisvojevala druga od druzega, ako bi edinost vladala v meri in vagi. Znano je slehernemu, da imamo še dan danes v raznih deržavah razne mere, p. na Avstrijskem ^čevelj", na Angleškem ,,jard", na Francoskem wmeter's'. Na Nemškem v posamnih deržavah in na Ruskem imajo sicer tudi edinsko mero z imenom ^čevelj", a ti čevlji niso enaki, marveč je toliko razno dolgih čevljev, kolikor je deržav, ktere se te mere poslužujejo. Na Francoskem so učenjaki že konec 18. stoletja imeli nalogo, da bi iskali dobre, zanesljive edinske mere, zlasti edinice dolgosti, t. j. take, ki bi se mogla zopet napraviti, ako bi se kedaj izgubila ali izkrivila. iMerili so Francozi v ta namen četerti del zemeljskega poldnevnika fmeridijana) tako na tanko, kolikor je to mogoče; razdelili so ga na deset milijonov delov in en taki del vzeli so za edinico dolgosti in imenovali ga nmeterK. Beseda ta je izpeljana od gerške ,,metron", ki pomenja po našem ^mero"; od tod tudi ,,metrična mera". Tudi na Avstrijskem se bode treba v malo letih dobro seznaniti z metrično mero. Zbornica poslancev na Dunaji je že pred dalj časoni odobrila postavo zarad vpeljave metrične mere v deželah, ki so zastopana v deržavnem zboru. Gosposka zbornica to postavo ravno sedaj pretresuje. Presvitli cesar jo bodo gotovo poterdili, in potem se bode pocasi v živIjenje vpeljevala. Piše se, da dve Ieti po cesarjevi poterdilvi se bode smela rabiti, čez pet Iet pa bode Ie ta edino vcljavna mera na Avstrijskem. Vse okoUščiae t«?daj kažejo, da se bode treba te mere učiti. Naj pervo pa jo bodo morali učitelji umeti; kajti njih doižoost bode, da jo bodo niladioi jn starini razkladali. Ne bode torej od več, da danes kažem poglavitne pojme o metrični meri. Kakor pri drugili merskih sistemah, razločujemo tudi pri metrični sistemi: dolgostno, kvadratno (štirjasko), kubično (kockovno), posodnoinutežnomero (Gewichtsmass). Oolgostna mera. Edinica nove dolgostne mere je meter. Meter 3*163 avstrij. čevljev ali 3', 1", 11 %'". Pri pisanji se zaznamova z začetno čerko ,,M«, p. 35 M. Meter se razdeljuje na 10 enakih delov; desetina metra sc imenuje decimeter. f»iDeci" pomenja desetino.) Decimeter je lakole dolg: 1 decimeter je torej — Vio (0'i) nietra in 1 meter = 10 decimelrov. V pisanji se decitneter naj boljše in naj razumniše zaznamova na ta način kakor drobci, kajti decimeter je v istini drobec. Znaqipk za decimeter bi bil == d/M., p. 8 d/M. Desetina decimetra ali stotina metra zove se centimeter, (,,centia pomenja stotino). Centimeter je razviden iz zgornje slike. 1 centimeter je = '/m decimefra ali '/ioo metra; meter = 10 decimetrov = 100 centimetrov. Centimeter se na kratko zapisuje: e/M, p. 65 c/M. Deseti del centimentra imenuje se m i I i m e t e r. Miliraeter je torej 10. del centinietra, 100 del decimetra, 1000 del metra (nmilia pomenja 1000 del, tisočino). Velikost niilimetra je razvidna tudi še iz zgornje slike. 1 milimeter = Vio C^'1) centimetra = Vioo (0*01) decimetra - Viooo (0-001 metra. 1 meter = 10 decimetrov — 100 centitnetrov. = 1000 milimetrov. Milimeter se zaznamova: m/M., p. 315 m/M. Skupno se pokažejo te-le mere v sledeči razmeri: 1 M = 10 d/M. = 100 c/M. = 1000 m/M. 1 d/M. = 10 c/M. = 100 m/M. 1 c/M. = 10 m/M. Te mere-zadostujejo za majhne dolgosti; za veče daljave treba je meter pomnoževati. Deset metrov imenujemo dekaraeter, (ndeka" je gerška beseda, po našem: desct). 1 dekameter je torej ~ 10 metrov; 1 meter — '/,„ (0-1) dekametra. Dekameter se na kratko zapiše: DM p. 7 DM. 10 dekametrov ali 100 metrov je hektometer (,,hektoK je po na.šem: sto). 1 bektometer — 10 dekametrov ~ 100 metrov; 1 meter — 7,o (0-1) dekametra =z Vioo (0-01) hektometra. Hektometer se zapisuje: HM. Deset hektometro v ali tisoč metrov je kilometer (,,kilo" je tisoč). 1 kilometer je potem ~ 10 hektometrov — 100 dekaraetrov — 1000 metrov; 1 meter = V,o (0-1) dekametra = V,oo (0-01) hektometra zz Vmoo (0-001) kilometra. Kilometer se zaznainova: KM. Deset kilometrov ali deset tisoč metrov je mi ri j amei er, ki se zaznamova: MiM. Skupni pregled vseh dolgostnih nier bi bil: 1. tnnožine metra. 1 MiM. ~ 10 KM. n 100 HM. = 1000 DM. = 10000 M. 1 KM. =: 10 HM. = 100 DM. = 1000 M. 1 HM. = 10 DM. = 100 M. 1 DM. = 1 M. 2. ileline metra: 1 M. = 10 d/M. = 100 c/M. = 1000 m/M. 1 d/M. = 10 c/M. = 100 m/M. 1 c/M. = 10 m/M. 1 m/M. Z naso mero je metricna mera na dolgost v sledečem razmerji: 1 meter = 0*5279 dunajskih sežnjev, 1 „ = 3-1636 „ čevljev, 1 „ = 1-2834 „ vatlov, 1 kilomeler - - 01318 poštnih milj , 1 mirijaraeter — 1.3188 „ n Kvadratna mera. Da zmcrimo velikost plani, nam služijo pri tej sistemi kvadrafi, kterih stran je ta ali ima mctrična dolgoslna mera. 10» Meterkvadrat (M2) je kvadrat, čegar vsaka stran meri 1 ueter ali 10 decimetrov. Kakor se v matematiki izračuni, ima meterkvadrat 10 X 10 (102) = 100 deciineterkvadratov (d/M2). 1 d/M2 je pa V,oo M2. 1 decimeterkvadrat ima 100 centimeterkvadratov (c/M2); 1 c/M2 je potem Vioo dAVf2; 1 c/M2 = 100 iii/M2. Cela lestvica kvadratnih mer bi bila taka-Ie: 1 MlM = 100 KM2 = 10000 HM2 = 1000000 DM2 = 1000000000 M2 1KM2=: 100HM2= 10000 DM~S = 1000000 M2 1 HMa = 100 DM2 = 10000 M« 1 DM2 = 100 M2 1M2 1 M2:= 100d/312z= 10000 c/M2= 1000000 m/M2 id}ŠA* = 100č/M2= 10000 m/M2 1^/M2= 100 m/M2 1 ii/M9. Ako primerjamo lestvico kvadratnih mer z lestvico dolgostnih, vidimo, da je tukaj stotinska razdelitev, tam pa le desetinska. Vsaka viša mera se tukaj razdeljuje na 100 nižih manjših delov. Tako ima p. M2 = 100 d/M2, KM2 = 100 iHM2 i, t. d. Kvadrati se zaznamnjajo z malo številko 2, ki se zgor na desno postavi zuamenju dolgostne mere p. meterkvadrat je M2. Pri vseh zloženih znamenjih se nad vsetni čerkami nareja čerta, ki naznanja izraz kvadratne mere. Dekameterkvadrat (UM2) se pri poljski meri imenuje na r". Ar je 100 M2, 100 ar je hektar in 10000 ar je mirijar. Če sedanje kvadratne raere primerjamo z metričnimi, viditno, da: 1 M2 = 0-278 D° (kvadrat sežnjev.) 1 M2 = 10-009 ?' ( » čevljev.) 1 ar = 27-803 ?" 1 hektar — 1737 avstr. oralov. 1 mirijar — 1-737 „ kvadrat. milj. (Daije prih.) I 10