Kmečlta bgovina Leios ne bo psenice za izvoz Zaradi letošnje hude zime so žita povsod redka. Prej se je mislilo, da se bodo popravila, a se to ni zgodilo. Vreme v aprilu in prvi polovici maja pri žitih ni prineslo tistega Izboljšanja kot navadno, da bi se tako nedomestila škoda, ki jo je povzročila zima. Pšenica je zelo zakasnela v rasti in računajo, da se bo letos žetev začela okrog 14 dni pozneje kot prejšnja leta. Treba je še omeniti, da se je lansko jesen zasejalo okrog 200.000 ha manj zemlje s pšenico kot pa prejšnja leta, poplava je pa uničila okrog 100.000 ha pšenične setve. Zaradi tega računajo, da bo letošnja žetev pšenice vrgla le toliko, kolikor se je porabi doma in torej ne bo ostalo nič za izvoz, Skupna žetev bo (kakor računajo) znašala le okrog 24 do 25 milijonov metrskih stot»v in bi ta količina niti za domače potrebe države ne zadostovala, če ne bi imeli nekaj pšenice v rezervi od lanskega leta. Pšenica se torej po letošnji žetvi ne bo prodajala v tujino, na domačem trgu je pa pričakovatl še podražitve. Sladkor za enkratf ne bo dražji Lansko leto je v naši državi sladkorja zmanjkalo in smo ga morali uvažati. Da bi se to letoe ne ponovilo, je oblast odredila, da morajo naše domače tovarne sladkorja zvišati ceno sladkorni pesi, iz katere se sladkor prideluje. S povišanjem cen sladkorne pese se je pridelovanje iste razširilo in so kmetje z njo obsejali preko 80.000 oralov, na katerih se bo pridelalo po računih strokovnjakov 100.000 do 110.000 vagonov sladkorne pese, ki bo dala 12 do 13.000 vagonov sladkorja. Ker v državi potroSimo le nekaj nad 9000 vagonov sladkorja, nam ga letos torej ne bo treba uvažati, saj ga bo še ostala precejšnja količina za ustvaritev potrebnih rezerv. V zvezi z dvlgom cen sladkorne pese, se je govorilo, da se bo dvignila tudl cena sladkorja. Na merodajnih mestih pa pravijo, da se cena sladkorju ne bo povišala do jeseni, dokler ne bo prišel v promet sladkor, napravljen iz pese, kl sedaj še raste in katere cena se ]e povišala. Pa tudi sladkor, ki pride v promet v jeseni, ne bo dražji od dosedanjega za več, kot znašajo viSje cene pesi. Kolikor se bo novl sladkor v jeseni smel podražiti, bo pa predpisala oblast na podlagi računov, v kolikor je dražja sladkorna pesa. Do jeseni pa še torej za sladkor veljajo etare cene. Rafije bo dovolj! Rafija se rabi predvsem za vezavo nežnega mladičja v vinogradu, mnogi vtnogradnlki pa z njo splošno vežejo vinograde In opuščajo slamo. Poleg vinogradnikov jo v večji meri rabijo tudi sadjarji, predvsem drevesničarji in pa vrtnarji. V sedanjih nemirnih časlh se je marsikdo spraševal, ali bo letos rafijo sploh mogoče dobiti? V zadnjem času sploh ni bilo mogoče dobiti nobene tozadevne vesti. Sedaj je pa devizni odbor Narodne banke izdal odlok, glasom katerega trgovci, kl rafijo v naSo državo uvažajo, dobe za uvoz rafije še večje vaote deviz (denarja) kot prejšnja leta in to kljub temu, da vlada v sedajih časih zelo štedi z devizami. Trgovcem bo tako mogoCe uvažati za 50 odstotkov več rafije kot prejšnja leta. Kakšna bo cena rafiji, se še ne ve. Z ozirom na prevoz po morju in zvišanju plač mornarjem bo sigurno dražja kot prejšnja leta. Cena živine za izvoz v Nemčijo in lialijo se je zvišala Ravnateljstvo za zunanjo trgovino je odredllo povišanje cen živine za Italijo in Nemčijo. Ob tej priliki so blle tudi izenačene cene za izvoz v Italijo in Nemčijo. Nove cene so naslednje: voli I. vrste 9.75 din, II. 9, III. 7.50, krave I. vrste 8, II. 7.50, III. 5.50, junci in junice I. vrste 9.50 din, II. 8.50, ni. 6.75 din, mladi biki I. vrste 8.50, II. 7.50, III. 6.75 din. Cene se razumejo za kg žive teže, in sicer za Italijo franko Reka, za Nemčijo franko Maribor, odnosno Hegyeschalom na madž.nemSki meji. Za praštfe, ki prihajajo za izvoz v poštev le za Nemčijo, so odrejene naslednje cene: I. vrste 13.50, II. 13.20, m. 13.20 din za kg žive teže franko Maribor, odnosno Hegveschalom. Cene za Italijo stopijo v veljavo dne 18. maja, cene za Nemčijo pa 30. maja letos. Ker je gornje povišanje le neznatno, verjetno ne bo povzročilo večjega izvoza, saj naznačene cene le malo ali skoraj nič ne presegajo cen na naših domačih sejmih. živlne je pa sedaj tudi zelo malo naprodaj. Minulo bo precej časa, preden se bo stanje živine popravilo po letošnjem iztrebljenju, ki ga je povzročilo pomanjkanje krme. Službeno poročilo Ijubljanske blagovne borze Smreke-jelke. Hlodi 230—300, brzojavni drogovl 220—250, bordonali 320—370, filerji do V« 260—300, trami ostalih mer 265—325, konične škorete 580—620, paralelne škorete 675—755, podmerne škorete od 10—15 cm 635—705, konično deske 500—550, paralelne deske 550—640 dln za kublčni meter, alov. nakl. postaja. Bukev. Hlodi od 30 cm 120—160, hlodi za furnir od 40 cm 250—300, naravne neobrobljene deske 300—350, naravne ostrorobe deske 520—600, parjene neobrobljene deske 420—480, parjene ostrorobe deske 590—700 din za kubični meter slov. nakladalna postaja. Hrast. Hlodi od 30 cm 240—360, bordonali 800 do 900, neobrobljene deske 700—800, deake-plohi, boules 850—950, frizi do 7 cm 750—850, frizi do 12 cm 850—950 din za kublčnl meter slov. nakl. postaja. OstaU les. ObrobJjene macesnove deske 1035 do 1095, neobrobljeni plohi: brest 700—760, javor 690—750, jesen 710—760, lipa 620—670 din za kubični meter slov. nakl. postaja. žito. Koruza 192.50—195, banatska pšenica 252.50—255, bačka pšenica 260—262.50, jeCmen 215—217.50, oves 210—212.50, rž 215—217.50 din za 100 kg banatske nakl. postaje. Ajda 200—205, proso 250—255 din za 100 kg (q) slov. nakl. postaje. Mlevski izdelki. Pšenična moka Ogg 462.50, pšenična moka št. 2 442.50, pšenična moka št. 5 422.50, pšenična moka št. 6 402.50, debeli pšeniCni otrobi 190—195, drobni pšenični otrobi 175 do 180 din za 100 kg franko Ljubljana in plačljivo ob prejemu. Deželni pridelki. Pižol ribničan 500—550, pre« peličar 550—600, krompir 165—170, industrijsld krompir 110—115, sladko seno v balah 130—135, polsladko seno v balah 125—130, kislo seno v balah 110—115, pšenična slama v balah 70—80 din za 100 kg slov. nakl. postaja. Stanje (tendenca) je za mehki les trdno, za trdi les stalno, za žito mirno, za mlevske izdelko mimo, za deželne pridelke mirao, za ostalo blago atalno. Drobne gospodarske vesti Prlzad je dobil nove pravice. Tako je z uredbo dobil pravico nakupa in prodaje volne doma&ega izvora, dalje pravico za uvoz volne in kositra. Potrebna finančna (denarna) sredstva bo dalo Prizadu finančno ministrstvo. Kaj kupuje Italija na Balkanu. Italija je lansko leto kupila na Balkanu (predvsem v naši državi) 2,106.000 pšenice 49.300 ton rži, 133.900 ton (tona je 1000 kg) ječmena, 568.900 ton koruze, 76.000 ton fižola in graha, 74.000 ton pšenične moke, 15.800 konj, 149.800 glav goveje živine, 37.600 ton perutnine in 2,384.500 ton lesa. Poleg tega je Italija dobila iz Balkana še zlasti nafto, premog, drva ter razne industrijske rastline in rude. Iz tega se vidi, da je Balkan za Italijo zelo važen. Izvoz vin lz Dalmacije v aprilu. Iz srednje Dalmacije se je v aprilu prodalo v tujtno 10.209.45 hl. vina. V severni Dalmaciji s« plačujejo bela in črna vina od 400—500 din hektoliter. Viška vlna se plačujejo po 375—400 din, dingač po 335—500 din, vino v Hercegovini pa po 350 do 600 din hektoliter. Trgovinski razgovori s Turčijo so se začeli 20. maja. Pobudo za razgovore je dala turška vlada. Cilj razgovorov je odstranitev neprilik v trgovskem prometu med nami in Turčijo. Sestanek gospodarstvenikov Balkana se prične 27. maja v Dubrovniku. Na sestanku se bodo vršile razprave o izmenjavi blaga med posameznimi balkanskimi državami. Balkanske države imajo namreč razen Itavčuka, kositra in jute vse doma, samo medsebojno izmenjavo je treba dobro organizirati. Cene goveje živine po sejmih Voli. Maribor debeli 7.50—8.75 din, poldebell -7.50 din, plemenski 6—8 din; Novo mesto 6 do 7 din; črnomelj 6—7.50 din; Radovljica I. 9, II. 8 din, m. 6 din; Kočevje I. 8.25 din, II. 7.75, III. 6.50 din kg žive teže. Biki. Maribor 5.50—7 din kg žive teže. Krave. Maribor debele 5.50—7.50 din, plemenske 5—7 din, klobasarice 4—5.25 din, molzne 6.50—7.75 din, breje 4.50—6.50 din; Novo mesto 4—5.50 din, Radovljica 5—6 din; Kočevje I. 7, II. 6.50 din, III. 5 din kg žive teže. Telice. Maribor 6—8 din, Novo mesto 5 do 6.50 din, Radovljica I. 8 din, II. 6 din, III. 5 din; Kočevje I. 7.50 dln, H. 7 din, HE. 6.50 din kg žive teže. Teleta. Maribor 6—7 dln, Novo mesto I. 8 din, II. 7 din; Radovljica I. 10 din, II. 9 din; Kočevje I. 8 din, II. 7 din kg žive teže. Goveje meso. Maribor 14—16 din, Novo mesto 12—13 din, Radovljica 16 din, Kočevje 12 din kg. Goveje kože. Novo mesto 14 din, Radovljica 12 din, Kočevje 14—15 din kg. Telečje kože. Novo mesto 16 din, Radovljica 15 din, Kočevje 17—18 din kg. Svinje Plemenske. Maribor 5—6 tednov 120—130 dln, 7—9 tednov 150—170 din, 3—4 mesece 260 do 300 din, 5—7 mesecev 400—500 din, 8—10 me- secev 500—650 din, 1 leto stare 850—950 din komad; 1 kg žive teže 8.50—10.50 din, 1 kg mrt- e teže pa 12—15 din; Crnomelj mladi prašiči —4 mesece stari 150—350 dln komad. PršutarJ! (prolekl). Novo mesto 7—8 din, Radovljica 8 din, Kočevje 8.50 din kg žive teže. Debele svinje (Speharji). Novo mesto 8—9 dln, Radovljica 10 din, Kočevje 10—11 din kg žlve teže. Svinjsko meso. Novo mesto 14 dln, Radovljica 18 din, Kočevje 16 din kg. Slanina. Novo mesto 18 din, Radovljica 20 din, Kočevje 18 din kg\ Svinjska mast. Novo mesto 22 din, Radovljica 24 dln, KoCevje 22—24 din kg. Tržne cene žlto. Maribor: pšenica 2.50 dtn, ječmen 1.75, rž 2 din, oves 1.50 din, koruza 2 din kg. Fižol. Mariibor 4—8 dln, Ptuj 5—6 din, Celje 6—8 din kg. Krompir. Maribor 2—2.50 din, Ptuj 2 din kg. Seno. Majribor 185—210 din, Celje 120 din, Ljubljana 130 din stot. Detelja. Na mariborskem trgu radi dežja detelje ni bilo in je obdržala detelja na trgu Isto ceno kot smo jo objavili zadnjič. Slama. Marlbor 80 din stot, po vseh drugih trgih pa je za 10 din cenejša. Mleko. Maribor 2—2.50 din, Ptuj 2 din, Ljutomer 2 din, Sobota 2 din, Celje 2.50 din liter. Surovo maslo. Maribor 36 din, Sobota 30 din, Celje 40 din, Ljubljana 32—40 din kg. Jajca. Maribor 0.60—1 din, Ptuj 0.75 dln, Oelje 0.90 din komad. Sejmi 27. maja svinjski: Središče; živtnaki In kramarski: Dobrovnik (ponedeljek po Telovem) — 28. maja svinjski: Ormož; živin&ki: Maribor; tržni dan: Dolnja Lendava; goveji tn kramarski: Puconci — 29. maja svinjski: Celje, Ptuj, Trbovlje — 30. maja tržni dan: Turnišče; živinski: Prevalje (mesto četrtka pred sv. Urbanom, ko je bil prazntk) — 31. maja svinjskl: Marlbor — 1. junija svinjski: Brežice, Celje, Trbovlje; živtnski: Sv. Lenart (v okraju Slovenj Gradec). Gospodarska posvelovalnica F. B. Rajhenburg. Na 1 hl (100 litrov) ae vzame v svrho čiščenja vina 15gramov želatine, 12 gramov tanina in 5 gTamov eponita. Gornja množina želatine se pa lahko dvigne tudi na 20 gramov, ozirama je laliko manjša (12 gramov), kakor pač pokaže poskus v malem, ki ga je treba narediti. Tanln se v vtnu samo dobro pomeša, želatino je pa treba najprej kuhati (do 60° C), da ee zmehča, nakar jo ohlajeno v primerni posodi v vtnu raztepemo tako, da ee vino, v katerem smo jo raztepli, močno peni, kar »e najbolje doseže s prelivanjem lz posode v posodo. Med prelivanjem se doda tudi eponlt V vlnu raztepena želatina se z eponitom vred vllje v sod vina (kamor smo dodali že tanin), ki ga mislimo čistiti, ter čistilo z vinom dobro pomešamo. Cez 14 dni vino od čistila previdno odtočimo in če še vino ni popolnoma čisto, čiščenje ponovlmo, za kar pa navadno ni potrebe. A. L. žetale. Za napravo gnojničnih jam banaka uprava ne deli več podpor. Tudi cement, ki bl se v to svrho potreboval, Se ni cenejši tn ga je pač treba plačati po tržni ceni. Mogoče Vam bo dal kako podporo okrajni kmetijski odbor. V to svrho se pa morate obrniti na okrajnega kmetijskega referenta, najbolje osebno, ki Vam bo dal tozadevne nasvete ter obenem svetoval tn dal načrt, kako se naj gradl gnojnična jama.