Za Bežigradom kmetijstvo ne Igra ta-ke vloge in niina takega obsega kot v nekaterili drugih ljubljanskih občinah ali širši ljubljanskj reglji. Bežigrajsko kinetijstvo je zaživelo v pravi smerl še-le lansko leto, rezultati, rtoseženi v do. bretn letu dni pa so dokaj dobri. Prav tako je težko ali skoraj nemogoče go-voriti o razvoju te panoge v občini, saj prostorski plan še ni izdelan, ni pa tudi znana zaščitenost posameznih kme-tij. Uspešnega razvoja knietijstva in hitrejšega spreminjanja samih odnosov v tej panogi seveda ni mogoče priča-kovati, dokler načrtovalci kmetijstva v občini in urbanisti ne bodo hodill pri načrtovanju   kmetijstva  in   stanovanjske
organiziranega povezovanja njihovih or-ganizacij v celovit sistein združenega dela, zato je treba požhrtti delo na tem področju.
Pospešiti Je treba sprejemanje pro-storskega plana v občini, ki bo za dalj-še obdobje opredelil funkcije zemljišč, zavaroval najboljša kmetijska zemljišča pred urbanizacijo in industrializacijo ter zagotovil zadcstne površlne slabših zemljišč za druge potrebe. Občinska kmetijska zemljiška skupnost mora več pozornosti posvetiti sodelovanju med kmeti in kmetijskimi organizacijami združenega dela in izdelavi dolgoročnej-. šega programa dela na tent področju. Aktlv  tudi  ugotavlja.  da  je  povezanost
AKTIV KOMUNISTOV S PODROCJA KMETIJ8TVA
Premajhen vpliv potrošnikov
gradnje % roko v roki. Prav tako se brez širše družbene pamoči bežigrajsko kmetijstvo samo ne bo postaVilo na trdne noge, saj je vsak dan bolj jasno, da Je pravih (čistih) kmetov vse inanj in da se mladi težko in neradi odločajo za trdo  in težko življenje kmeta.
Da bi področje kmetijstva poživlli in uredili, kot to določajo zakon o zdru-ženem delu in dnigl sistemski zakoni ter pregledali trenutno stanje in razvoj kmetijstva v občini, se je sestal aktiv komunistov s področja kmetijstva. Ob-ravnavalj so oceno uresničevanja skle-pov 2. seje konference ZKS o fcmetij-stvu in nadaljnjih nalogah ter informa-cijo o preskrbi trga In trgovin s kme. tijskimi   pridelki   za   Bežigradom.
Aktiv je sprejel vrsto pomembnih sklepov, id se nanašajo na spreminja-nje odnosov in samoupravne organizi-ranosti kmetijstva v občini. Ugotovili so, da so sklepi 2. seje konference ZKS, kongresni dokumenti, ustava in zakon o združenem delu (posebej pa slovenski zakoni s področja kmetijstva) v občini močno odjeknili v smeri ekonomske stabilizacije kmeta in njegove socialiie varnosti. ftc vediio pa ni popolnoma zaživela zavest kmetov o nujnosti nji. hovcga   medsebojnega   povezovan|a   tcr
med živilsko predalovalno Industrijo, trgovino in kmeti slaba, zato bi morali predvsem Industrlja in trgovina kme-tom pomagati pri navezovanju tesncj-ših  stikov.
' Trgovska preskrba v občlnl ni naj-bolje urejena, kar velja predvsem za primestne krajevne skupnosti. Tudi za-loženost trgovin ni najboljša, zato aktiv podpira predlog l^vršnega sveta skup-ščine občine za graditev trgovln v ti-stili krajevnih skupnostih, kjer jih pri-manjkuje.
Pri zagotavljanju preskrbe prebival-stva družbenopolitične skupnosti še ni. so ustrezno uveljavlle svoje vloge. Vpliv delovnib. ljudi ln občanov na preskrbo preko svetov potrošnikov je še vedr.o premajhen. Slndikat mora odločneje, / večjo zavzetostjo in odgovornosijo sode-lovati pri uresničevanju najvažnejših nalog razvoja samoupravnib družbeno-ekonomskih odonsov v kmetijstvu. Po-sebno skrb pa bo treba posvetlt) iz-obraževanju in ideološkopolitičnemu usposabljanju kmetov. To vprašanje mo-ra postati ena piioritelnili nalog sveta za drtižbenoekonomske odnose v kme-tijstvu pri OK SZDL in vseh dejavni-kov v občini, ki se ukvarjajo s kme-tijstvom.