LetoJ9__________ANGELČLK . Stran 125 J. Andrejev: Na materinem grobu. ^jJufprze] jesenski dih je vel po dolini. Ptice so Žc Wj&& utihnile, lc tu in tam si čul na praznih njivah še kako čivkanje nadležnih vrabcev. Polje je bilo že rjavo, im mmeno listje je padalo z drevja. Paslir je že odgnal čredo z gore, kcr megle so segale vedno viŠe in više. V tem času, v dobi umtranja in smrti. jc lcžala na bolniški postelji mo|a mati. Bolehala je že dalj Časa; a nihče ni mislU, da nam jo odvzame tako hitro trudna jesen. Ob zgodnji jutranjC uri me je stresla in zbudila očetova roka. Zazdelo se mi je takoj, da mora biti kaj nenavadnega, ker me kliče oče ob taki uri, ko sc šc niseni naspal. *lvan, vstani in pojdi, da se posloviŠ od matereU Solze so mi zalUe oči pri teh besedah, Jokajc sem sc hitro napol oblekel. Brž stečem k postelji Ijube materc. V me so bile obrnjenc niene sleklene oči. Mrzlična roka se jc dotaknila moje, da me je \z-preleiclo po vsera životu. Drugo rcko pa mi je inati položila na glavo. Poklcknil sem. Mati mi je rekla pretrgoma: »Ivan, bodi priden in na Bcga. ne pozabi!« Nazaj jc padla in težko zasopla. Oči ji zro nepremično v podobo Križanega, Stara mati ji držii sveto razpclo ob postelji. Kmalu ji orosi Čelo, oko j^ zastane ¦— zadnji težki vzdUi — solza — in mati mirno zaspi za ta svet. Ob postelji scm dolgo jokajc klečal in iskreno molil za materino dušo, da bt ji bil Bog milostljiv Stran 126____ ANGELCEK Leto 29 pri sodbi. Iz srca sem plakal za nio, ki ni več odpria tako Ijubeznivih oci in ni več zasepetala opomtnjajo-čega glasu v sobo, kamor jc ravno posijala prva dncv-na svetloba. Toda stene so rai še vedno odmevale one zadnje njcne besede: »Ivan, bodi priden in na Boga nc pozabil« Čez dva doi smo položih materino suho truplo v rakev. Štirje možje so rakcv dvignili na ramc in jo odnesli. Skoro nesvesten sem Šel za krsto. Liubezen me ie pač vlckla, a ta ljubezen je bila razboljena v pekoči bridkosti. PoloŽili smo mater v hladen grob. Tudi jaz sera vrgel z lopatico tri kepice prsti na njcno krsto, Pri padcu ]e odjeknil iz groba zamolkel glas, in zazdelo se mi je, da mati spet govori: »Ivan, bodi priden in na Boga ne pozabi!*; V srcu scm prisegel sveto, da bom slušal glas skrbne in drage mi matere. Kropil sem prst, ki teži zdaj njo — sladko matcr — z obilni-irii solzami. Jama se je polnila in polnila — pred mano je bil Še kup svcže zemljc. Vsi so odsli, le jaz sem še stal ob grobu in drhtel. Nisem se mogel ločiti od dobre matere. Na>raje bi bil tudi jaz kar tam ostal in počival v njenem naroči«. Čez nekaj dni sem šel spet na pokopališče. Pri-nescl sem kamenov, obdal ž njimi materino gomilo in zrahljal gredico. Nanesel sem tudi črne prstS in za-sadil v njo cvetke. Z rdcčimi klinčki — znakom lju-bezni — sem okrasil žalno biivališče nepozabljene matere. Lepo so potem raslle in cvetele te cvetke; pridno scm jim donašal vode in jim prilival tudi s solzanti. Ž njimi jc pa rastla tudi moia ljubezen; kajti šele zdaj sem prav zvedel, kaj mi |e bila mati. Leto 29___________ANGELČEK__________Straa 127 Studirat so me poslali v Ljubljano. To in ono mi je nadomestila tujina, kar sem imel doma; a groba le ne, ki bi rae spominjal materinega zadnjega pogleda in njenih besedi: »Ivan, bodS priden in na Boga ne pozabi!«'------- Ko pa pridem domov na počitnice, grem brž ko mogoče na materin grob, da pomoUin ondi za duSo nje, ki me je dojila in prečula nešteto noči ob raoji zibelki; ki rae je Ijubila z vsera srccm in me učila častiti in spoznavati Boga. Še sedaj se čutim srečnc-ga, kadar sem pri svoji materii; ko io pozdravljam in ji želim večnega pokoja; ko jo prosim odpuščanja, kar sem jo kdaj razžalil in ji tako znabita pripomogel k prezgodnji smrti. Vesel scm, ko ji sadim na grob bele HlSge in rdeče klinčke ter jim skrbno prilivam. 0 Ijuba mati! Kje si ti in kje sem jazl Ti sc že veseliš v vcčni luči, jaz pa še tavam tod osirotel, brez dobre, skrbne matere in nikogar niraam, ki bi mi vračal Ijubezniv poglcd za ljubezniv pogled; nikogar ni, ki bi mi svetoval in me poučeval o nevarnih potih, ki vodijo kraj prepadov; nikogar ni, ki bi me sprejct ljubeznivo v svoje naročje; nikogar, ki bi me poto-lažil! Le tvoj grob, o raati, mi da utehc, lc na tvojem grobu, mati, ne pogrešam ničesar; le na tvojem grobu sem zadovoljen in še sreČen) Toda, čemu žalovati? Saj sc bova še videla! Jaz se spominjam tvojih besedi; »Ivan, bodS priden in na Boga nc pozabi!« Še plamti v menj luč svete verc, in ta vera rae uči tudi o posmrtnem življenju, k^er ni solza in gorja, kjcr vlada večna sreča in blažcnost, tam se bova spet videla in veselila na veke jaz in ti, ljuba mati. Na svidenjc, na svidenje!