Naročnina
icaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za i n o z em stv o letno 60 Din.
Posamezna štev. 1 Din.
UREDNIŠTVO — UPRAVA: pri g. ]os. Benko v M- Soboti teiefon številka S.
Steu. rač. postne hran. 12.549
Izhaja vsako nedeljo.
SflHJINS
Dogodki zadnjih dni
V	zadnjem tednu se je zgodilo to, kar se je v zadnjem času že večkrat ponavljalo: Evropa je stala na pragu usodnih dogodkov, nad njo so se nakopičili preteči oblaki, ki so grozili na vsak trenutek sprostijo uničujoče elemente. K sreči se je zopet enkrat preprečilo, da bi se spoprijeli narodi. Ozračje nad Evropo pa ie kakor prej ostalo napeto in izgleda, da bo še trajalo nekaj časa, kljub temu, da so na delu vse možne sile, da se očuva mir v osrčju Evrope.
V	ospredju vseh političnih dogajanj zadnjega časa sta Nemčija in Čehoslovaška. Odkar si je Nemčija prisvojila Avstrijo, je nenadoma zavrelo rned vsemi onimi Nemci, ki žive v tujih državah. Nemške manjšine so dvignile glavo in začele zahtevati zase neke pravice, o katerih so doslej molčali ali se jih pa vsaj niso upali tako glasno in grozeče zahtevali, ko v zadnjem času. Sorazmerno maloštevilen nemški živelj, se radi Hitlerjevih uspehov, ni več zadovoljil kot manjšina z onimi pravicami in dodeljinimi ugodnostmi, kot manjšine drugih narodnosti v isti državi. Do največjega izraza je prišlo to gibanje baš v onih državah, ki mejijo neposredno na Nemčijo. Med temi zavzema prvo mesto bratska Češkoslovaška, ko je morala prav te dni doživeti hudo preizkušnjo, ki jo je pa junaško prestala. Izbojevala je svoj boj in pokazala vsemu svetu, da je trdno odločena braniti svojo državo pred vsakim državnikom, a obenem pa je s svojo širokopoteznostjo jasno izpričala, da je kot prava demokratska država vedno pripravljena vse storiti, da se očuva mir in da se odvrne uničenje, ki bi grozilo človeštvu.
Vzrok zaostritve odnosov med nemško manjšino na Češkoslovaškem in vlado so bile občinske volitve, ki so bile preteklo nedeljo izvedene v prvem delu češkoslovaških občin. Že itak napeto razmerje med Nemci in Čehi je prišlo do popolnega izraza in češkoslovaška vlada je bila prisiljena, da je za očuvanja reda
Murska SoEsoSa, 5. (unija 1938,
in za miren potek volitev, nenadoma vpoklicala pod orožje en letnik svojih rezervistov. Prav v tem času pa je začela Nemčija premikati svoje vojaštvo ob češkoslovaški meji. Kljub nemškim izjavam, da so nemški vojaki odšli le navežbe proti češkim mejam, ni moglo to pomiriti razburjene duhove in vsi znaki so pričali, da je Evropa na pragu nove vojne. V zadnjem trenutku pa je začela posredovati Anglija, ki je jasno povedala, da ne bo pustila, da bi se v osrčju Evrope zgodilo še enkrat to, kar se je zgodilo z Avstrijo. Kakor Anglija, se je postavila na branik češkoslovaške samostojnosti tudi Francija, ki je takoj izjavila, da je pripravljena nemudoma iz-polniti vse svoje obveznosti v Češkoslovaški. Ta pritisk je bil za dogodke odločilnega pomena in nedeljske volitve na Češkoslovaškem so potekle povsod v redu in miru kar je v veliki meri tudi zasluga treznega in preudarnega nastopa državnih oblasti, ki so se izkazali na višini svoje težke in pred vsem svetom odgovorne naloge.
Četudi so bile občinske volitve, ki so izvedene v treh etapah, pa je politično tako močno razgibana doba, kakor je sedanja, vtisnila volitvam širši politični pomen, kakor bi ga bilo sicer pričakovati ob takih prilikah. Češkoslovaški državljani so zadnjič volili pred tremi leti, ko so izbirali svoje narodne zastopnike v parlamentu. In tudi glede na to dolgo dobo, ki je med tem pretekla ter spričo važnih političnih dogodkov, ki so zadeli češkoslovaško državo na življenski živec, je jasno, da so sedanje volitve, v katerih je prav tako prišlo do izraza mišljenje ljudstva osredotočiti pozornost Evrope na Češkoslovaško. Že iz izida prvega dela volitev je razvidno, da se je češkoslovaški narod glasno izrekel za ona načela notranje discipline, treznosti, miru in splošne miroljubnosti, ki jih njegova močna vlada hoče prav sedaj uresničiti, ko je pokazala toliko dobre volje, da ugodi svojim manjšinam vse želje, ki so v okviru ustave mogoče.
Posebno pozornost zasluži izid volitev v onih nemških občinah, kjer so nastopili s svojimi kandi-
datnimi listami henleinovci. (Hen-lein-vodja Nemcev na Češkoslovaškem.) Ti so hoteli izrabiti zadnje volitve za nekako glasovanje, ki naj bi pokazalo popolno enotnost Nemcev, združeni pod Hitlerjevskim narodno-socialistič-nim praporom, Na to je bilo tudi osredotočeno zanimanje inozemstva, ki je hotelo dobiti dokaz večnim nemškim zatrjevanjem, da je češko obmejno ozemlje sto odstotno nemško in hitlerjevsko. Izid volitev pa je postavi! to vprašanje v drugačno luč, kakor bo vplivalo tudi v veliki meri na bodoče dogodke v okviru češkoslovaške države. Res je pokazal volilni izid, da je Henleinova nemška stranka res najmočnejša nemška stranka, vendar pa je med Nemci samimi mnogo takih, ki nasprotujeja politiki Henleina, ki dela in govori, kakor mu narekuje Berlin. A tudi v onih nemških krajih, ki so še do pred dnevi veljali za sto odstotni nemški, se je pokazalo, da ta trditev ne drži, ker so baš zadnje volitve dale tem krajem značaj velike pestrosti v narodnostih. Za češkoslovaško vlado pomeni ta dokaz velik uspeh ne le v notranjopolitičnem,
Načrt z« novi invalidski zakon je že gotov in je bil že izročen ministrstvu za socialno politiko. O načrtu novega invalidskega zskona bodo razpravljali najprej na seiah vlade, nato pa bo predložen narodnemu predstavništvu.
Na Hrvatskem zopet poskušajo, da bi ustanovili novo politično stranko. Nova stranka se naj bi imenovala »Hrvatski naredni pokret*. Na čelu novega političnega gibanja med Hrvati je neki dr. Buč, fci je tudi že sestavi] program za novo stranko.
V okviru hrvaške gospodarske sloge bodo začeli organizirati posebna kmečka lovska društva. Nekaj takšnih društev je že ustanovljenih. Namen teh združenj je, da se oddajo kmečka lovišča samo kmetom in ne več meščanom. Ta namera je seveda vzbudila veliko nevoljo med mestnimi pristaši dr. Mačka. Zato je vodstvo Gospodarske sloge odredilo, naj sprejemajo v kmečka lovska društva tudi meščane, vendar pa samo take, ki so .narodni in pošteni lovci".
Cena oglasov
Na oglasni stiani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med teksto m vsaki oglas 15®/a dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
>TEV. 23,
temveč tudi v mednarodnem pogledu, ker je v njenem trenutnem položaju izrednega pomena.
Bratska češkoslovaška republika bije svoj veliki boj na od sovražnikov obkroženem bojišču v središču Evrope. Zdi se, da je najusodnejše trenutke že prestala in da se vrača zopet v ono dobo, v kateri bo lahko posvetila vse svoje sile svojemu narodu, kakor tudi svojim manjšinam ob mejnikih države. Žal, da bodo volitve končane šele čez nekaj tednov. Zato bo potrebno ohraniti še nekaj časa mirne živce in niso izključena tudi presenečenja, ki nas lahko zopet vržejo v vrtinec negotovosti in strahu pred besnečim viharjem, kakor pred dnevi. Upamo, da bo tudi v bodoče ohranila češkoslovaška vlada vso hladnokrvnost, ki sloni na pripravljenosti vsega češkoslovaškega naroda, da žrtvuje vse za obrambo svoje domovine. Poleg drugih narodov, spremljajo predvsem slovanski narodi z največjo pozornostjo dogodke v češkoslovaški republiki in njih enodušna želja je, da bi bratje Čehi in Slovaki izbojevali svojo poslednjo veliko zmago.
»Vojska je steber in podlaga na kateri Jugoslavija stoji. S tako vojsko, kakršna je naša, se nimamo nikogar bati. Nikdar ne pozabite na našo preteklost. Dovolj je častna in sijajna in smo nanjo lahko ponosni. Bodite hvaležni svojim prednikom, nj:hovim žrtvam in uspehom teh nadčloveških naporov. Samo oni narod, ki zna ceniti svoje velike može in ki se more ogreti ob svoji lastni zgodovini, more tudi v bodoče ustvarjati veiika dele. Bodite nacionalni in se navdušujte ob tem kar je našega". Te pomembne besede je spregovoril Nj. Vis. knez namestnik Pavle na jubilejni proslavi konjeniške brigade kraljeve garde.
Delo za sodelovanje Anglije in Francije z malimi državami srednje in vzhodne Evrope se razširja sedaj tudi na gospodarsko polje. Obe državi 6ta pripravljene pomagati državam Male antante, Balkanskega sporazuma in Madžarski, da bi se na ta način doseglo potrebno gospodarsko ravnovesje v srednji Evropi.
Glavno glasilo JRZ .Samouprava" je do sedaj zelo previdno in ob-
3. JULIJA
19 3 8
VELIKA TOMBOLA
OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA M. SOBOTA I. DOBITEK NOV OSEBNI AVTO!!!
Jugoslosanslio-cešlioslouašlia liga v Soboti ustanovljena
Najlepši dokaz, da je bila priredi tev .Češkošlovaška v vojni in miru* dne 7. maja in z njo združena ustanovitev J. č. lige potrebna, je dejstvo, da je doživela živahnejši, širši odmev, kakor se je pričakovalo. Gledalci, kaj raznih prepričanj in stanov, mladi in stari so napolnili kino kar štirikrat. Mladini, okoličanom v nedeljo 8 dopoldne in vojakom, so razlagali filme komandant mesta kap. g. Špoljar č in gg. Nišelvicer, Smclej in Liška. Filmi so zgovorno pričali, da živi v lepi in kulturnozgodovinskih znamenitosti bogati državi zdravo in na vse samozavestno pripravljena, zares kulturno ljudstvo. Večerna prireditev se je razvila v manifestacijo za vzajemnostno misel in končala s „Hej Slovani"!
Predsednika Izvršilnega odbora J. č. lig dra. Eg. Stareta in konzula ČSK v Ljubljani je pozdravil profesor Liška poudarjajoč, da so tudi v Prekmurju ljudje, ki čutijo prijateljstvo do Češkoslovaške za bratsko dolžnost, da so tudi tu srca, ki v teh za Csl. tako težkih dneh svojih čustev ne marajo skrivati. Dijaka češkega tečaja na gimnaziji Š ftar in Cimerman sta konzulu inž. Minovskemu poklonila v spomin 2. letnik .Ml. Prekmurca". U/odno besedo, pojasnilo k filmu o čsl. armadi in razlago k f.lmom sploh je temperamentno govoril dr. Stare. Najtehtnejši del večera pa je bilo izklesano predavanje konzula Minovskega O nastanku in stremljenju Češkoslovaške, ki je stvarno pokazalo resnično
veličino, moč in odpornost te demokratske, napredne države, ki jo nepoučeni in Slovanom sovražni obsojajo — na tihem celo veseleč se — na skorajšnjo smrt.
Po prireditvi se je ob številni ude ležbi vršil ustanovni občni zbor Jugosl. Csl. lige z delokrogom za Prekmurje in ljutomersko radgonski okraj. Občni zbor je vodil prof. Liška, napotke za delovanje pa sta povedala konzul in dr. Starč. Vsi so poudarili venomer rastoči pomen lig in potrebo, da se njih delovanje razširi in poglobi.
Na občnem zboru in na prvi od-borovi seji so bili izbrani sledeči: za predsednika prof. J. Liška, za podpredsednika dr. SI. Šumenjak, za tajnika prof. V. Smolej, za blagajnika Fr. Cor; za odbornike ga. BI. Zobec in gg. N. Germovšek, Evg Kardoš, J Kramber-ger, Si, Nišelvicer in prof V. Novak; za namestnika prof. Vi. Czurda in šol. nadz. J. Velnar; za revizorja šol. upr. Fr. Gabrijelčič in direktor inž Ivo Zobec.
Sobočka liga je četrta to leto ustanovljena liga v Sloveniji, sob. češki večer eden izmed preko štiridesetih z nad 40 000 udeleženci — kar dokazu je, da med nami niso ravno redki, ki vedo, kje naj bodo naše misli, srca in dejanja.
Številni so se že javili za člane, mnogi bi se še lahko — komur koli izmed odbornikov (članarina znaša letno samo 12 Din). — Prva prireditev sobočke lige bo predavanje o sudet-skih Nemcih, o češko-nemškem sporu.
zimo pisaia o dr. Mačku in se izogibala, da bi ga preostro napadala. To se je tolmačilo za znak, da se ima pri vodilni stranki najboljši namen, da pride do potrebnega sporazuma med JRZ in dr. Mačkom. Pred daevi pa sta dva ministra na javnih shodih povedala, da je sporazum z dr. Mačkom nemogoč. To stališče potrjuje tudi .Samouprava".
V	Vojvodini, kakor tudi v drugih pokrajinah naše dižave, se že sedsj pripravljajo, da čim lepše obhajajo letošnjo dvajsetletnico osvobojenja in zedinjenja. Odbor, ki vodi vse priprave, sestoji iz še živečih članov Velike narodne skupščine v Novem Sadu, ki je pred 20 leti proglasila odcepitev k takratni Srbiji, s katero vred se je potem z ostalimi jugosl. pokrajinami združila v Jugoslavijo.
Rumunska vlada je sklenila, da se v državi zopet uvede smrtna kazen, ki jo dosedanji rumunski kazenski zakonik ni poznal. Sodišča bodo izrekla smrtno kazen za atentate na vladarja in člane vladarskega doma, na tuje državne poglavarje in na rumunske vrhovne državne predstavnike, dalje za roparske in politične umore.
AngleSka vlada je sklenila, da bo za uspešno posredovanje med Nemčijo in češkoslovaško poslala v nemške kraje na Češkem svoje posebne opazovalce, ki bodo kot nepristranske priče sproti presodili in ocenili sleherni incident, ki bi se lahko še pripetil v teh krajih ob priliki nadaljnih ob činskih volitev.
Na bojiščih Daljnjega vzhoda se je bojna sreča zopet nasmejala Kitajcem, ki so v zadnjem času izbojevali nekaj pomembnih zmag. Kitajski maršal Čankajšek je sklenil reorganizirati svojo vojsko in ustvariti novo obrambno črto. Obenem namerava poklicati pod orožje armado, ki bo štela milijon vojakov. Mnogo mest, ki so jih Kitajci izgubili po zadnjih bitkah, so spet osvobodili.
V	nekdanji Avstriji so stopili v veljavo nemški zakoni. Od sedaj naprej bo tudi v Avstriji veljaven nemški državljanski zakon in zakon o zaščiti nemške krvi in nemške časti. Paragraf 3 tega poslednjega zakona, po katerem Judinje ne smejo biti zaposlene po nemških hišah v Avstriji, stopi v veljavo 1. avgusta t. 1.
.Čeprav je mir, v katerem so se razvile volitve na Češkoslovaškem napravil zelo dober vtis v Londonu, je angleška vlada kljub temu prepričana, da je treba nemško-češkoslovaško napetost in njen razvoj v bodočih dneh smatrati za najhujšo krizo, ki jo je Evropa doživela od zaključka svetovne vojne dalje". Tako pišejo angleški časopisi.
O položaju na Španskem bojišču vedo angleški časopisi poročati, da so postali v zadnjem času izgledi za generala Franca neugodni. Prodiranje nacionalističnih čet je ustavljeno. Celokupna vojaška aktivnost se ome-je sedaj na lokalne operacije, ki ne morejo prinesti odločitve. Položaj vladnih čet, Id je bil še pred nekaj tedni brtsapen, se je izboljšal.
Obilni zbor Clpli-Metodoge podružnice v Murslsi Soboti
Dne 21. maja je bil občni zbor CMD v Murski Soboti, katerega so se udeležili poleg članstva tudi zastopniki lokalnih društev, med njimi tudi predsednik občine, g. Hartner. Iz poročil smo posneli, da je bilo delovanje te mlade podružnice prav živahno ter je znašalo število članov 140. V odbor je bilo izvoljenih še nekaj novih odbornikov, od katerih pričakujemo še več dela in požrtvovalnosti, saj vemo, da naše učiteljstvo, ki vzorno vodi šolo, vsega ne zmore. Miselnost v naših obmejnih krajih še ni taka, da bi ji mogli povsem zaupati nacionalno vzgojo mladine. Povsod v domovini opažamo, da prav ta miselnost večkrat pokvari, kar stori dobrega šola, saj je znano, da se ne da popraviti tekom desetletij, kar so zakrivila stoletja. Potrebno nam je mnogo dela, mnogo nestrankarskega cirilmetodove-ga duha. Tega duha zanesti v široke plasti našega naroda, je naloga naše podružnice. Podpreti hočemo tudi mj obmejne šole, dati jim najpotrebnejša sredstva, a pričakujemo tudi od njih pomoči. Pobirajte članarino med prebivalstvom in jo pošljite naravnost na
naslov: g. Vatovec Cedka, soproga žand. kapetana v Murski Soboti. Držimo se starega gesla: Mal položi dar, domu na altar. Članarina te znaša le 12 Din letno.
Apeliramo na širšo javnost, da podpira delovanje CMD, zakaj resni časi nas silijo k skupnemu nestrankarskemu delu za narod in domovino.
Obupno stanje poplavljencev
Šele sedaj, ko je voda odtekla, se lahko vidi razdiralno delo poplave ozemlja ob reki Muri. Vse poljske rastline so uničene, le žito in pšenica stoji tu in tam klaverno po konci, vendar ni za pričakovati, da bi obrodilo le en četrti del onega, kar so kmetovalci pričakovali, ako ne bi bila poplava. Deroča voda je na večjih mestih odnesla iz polja rodovitno zemljo in napravila številne rupe, katere bo potrebno ponovno zavoziti. Odnesla je tudi mnogo drv, ki so bila pripravljena za odvoz v naših šumah ob Muri. Banovinsko cesto na obeh straneh broda na Petanjcih, je silno poškodovala in bo potrebno nekaj tednov dela, preden se bo popravilo. V takšnem stanju so tudi druge ceste ob Muri. Pritisk vode je močno poškodoval tudi razna poslopja zlasti v Petanjcih. Tropovci, Gradišču, Murskih Črncih, Satahovcih in Bakovclh. Tako je tudi v srezih Lendava in Ljutomer, o čemer pa nimamo podrobnih poročil. V Ba-kovcih je voda porušila 6, v Satahovcih 1 in v Petanjcih 2 poslopji. Mnogo jih je pa pretrešenih in ispodko-panih tako, da bo potrebno radi varnosti, iste razmetati in na novo sezidati.
Posebno občutno so prizadeti kmetovalci ob Muri radi krme, krompirja, koruze, fižola, buč i. t. d. Travo je voda tako zablatila, da jo ni mogoče uporabljati za krmo. Posestniki so silno v stiski radi prehrane iivine. Edi-
Sreski odbor druStva Rdečega križa v Murski Soboti
Sreski odbor društva Rdečega križa v Murski Soboti bo priredil s Kolom jugoslovanskih sester v Celju letovanje v Celjskem domu v Bakarcu od 5. julija do 25. julija in cd 26 julija do 16. avg. 1938. Oskrbnina za 21 dni znaša do 5. leta 400 Din, do 7. leta 500 Din, nad 7 let 600 Din do 16. leta. V oskrbnina je všteto: prenočišče, prehrana, vožnja iz Murske Sobote do Bakra po železnici z direktnimi vagoni, prevoz od Bakra do Bakarca, kopališče, kopališke takse pri-javnina, event. lahka bolniška oskrba, zdravnik in 1 izlet z ladjo. Cene za odrasle so sledeče: Dnevna cena za bivanje v popolnoma opremljenih sobah (2—4 postelje), s tekočo vodo in petkratno dnevno prehrano znaša 35 Din. Kopališčne takse 3 Din dnevno. Za bivanje v skupnih spalnicah dnevno 28 Din) imeti pa morajo v tem slučaju istotako lastno posteljnino, kakor deca). Vožnjo si plačajo odrasli sami. Za koloniste, ki so najmanj 10 dni ob morju je povratna vožnja brezplačna. Odrasle se sprejema tudi za poljubno dobo, najmanj pa 10 dni.
Celjski dom v Bakarcu je lepa stavba s 3 velikimi skupnimi spalnicami in 12 sobami z 2 — 4 posteljami. Kopališče je moderno urejeno.
Prijave sprejema sreski odbor društva Rdečega križa (sresko načelstvo, soba št. 18) v Murski Soboti do 15. junija 1938.
Murska Sobota, dne 26. V. 1938.
Tajnik:	Predsednik: sreski načelnik
ČIŽEK, s. r. Dr. BRATINA, s. r.
no krompir bi se lahko še posadil, ako bi ga ljudstvo imelo. Ta pridelek bi še uspel, ker dozoreva v 90 tih dneh. Ljudstvo je obupano, potrebna je hitra pomoč. Le izdatna denarna podpora od strani oblastev bi lahko ublažila bedno stanje poplavljencev. S podporo bi si lahko takoj nabavili semenski krompir, krmo za živino, potrebno hrano za ljudi, popravili bi si poškodovana poslopja itd. Trkamo na srca vsem prebivalcem, ki niso bili po poplavi prizadeti s prošnjo, da nudijo poplavljencem, pa bodisi v katerikoli obliki, svojo pomoč in podporo.
DruStvo bančnih
zavodov objavlja,
da se pri bančnih zavodih v dravski banovini od 1. junija do 15. septembra uvede poslovanje za stranke le od 8. do 12.30. Popoldne bodo blagajne zaprte. V tem smislu bodo poslovali tudi mursko- soboški denarni zavodi.
Petdesetletnica gostilničar! kesa društva
Ptujsko gostilničarsko društvo je te dni obhajalo svojo petdesetletnico. Ob tej priliki je napravilo 20 članov izlet v Prekmurje in si ogledalo M. Soboto in tudi našo tovarno mesnih izdelkov, zakar smo jim prav hvaležni.
Želeti bi pa bilo, da bi tudi druga društva v Sloveniji ob sličnih dogodkih posnemala ptujsko.
'■Z MURSKI ^ SOBOT! ,
MURSKI * SOBOT'
/J
Veličastna manifestacija prekmurskega naroda
ob otvoritvi okrožnega sodišča v Murski Soboti,
Splošno zadovoljstvo prekmurskega naroda je že svoječasno povzročilo vest, ko je bilo okrožno sodišče v februarju t. 1. uzakonjeno. Razvoj organizacije tega sodišča je narod Slovenske Krajine v zadnjih treh mesecih z vidnim zanimanjem in raznimi komentarji zasledovalo. Mnogo je bilo takih, ki niso verjeli v uresničenje te velevažne ustanove. Ko so pa videli, da se pripravljajo za okrožno sodišče prostori, in da se dovaža oprema, so bili na jasnem, da nam je današnja kraljevska vlada z našim dobrotnikom predsednikom vlade g. Dr. Stojadinovičem na čelu v resnici naklonila to ustanovo. Nestrpno so čakali 1. junij — dan oficielne otvoritve sodišča. Sklenili so obhajati 1. junij kot radostni praznik, vso delo je počivalo, vse trgovine in obrti so bile zaprte, vsi hišni lastniki so, v znak veselja, razobesili na svojih poslopjih zastave, izvršena je bila bud-nica z godbo po mestu. Ob 9$ uri je bil na glavnem trgu zbor vseh društev, gasilskih čet in vsega prebivalstva. Vse tri tovarne so ustavile delo, delavcem je pa bila ukazana udeležba na manifestaciji.
Na glavnem trgu se je zbralo 3000 ljudi, ki so v razvrščeni formaciji z godbo na čelu odkorakali pred grad kjer ima okrožno sodišče provizorično svoje uradne lokale.
Ob udeležbi povabljenih gostov — zastopnika naroda, predstavnikov oblasti in društev, je predsednik okrožnega sodišča g. Dr. Žiher ob 10. uri z primernim nagovorom svečano proglasil začetek delovanja sodišča. Lep govor je imel tudi državni tožilec g. Dr. Juhard.
Kot prvi je narodni poslanec g. Benko Josip v zbranih besedah pozdravil predsednika okrož->jga sodišča, državnega tožilca in vse osobje ter izrekel dobrodošlico z željo, da bi delovanje sodišča zadovoljivo uspevalo.
V dvorani so še govorili gg. Hartner Ferdinand, predsednik občine M. Sobota v imenu občine, banski svetnik Bajlec Franc. V imenu odvetnikov pa dr. Vadnal Ljudevit.
Iz balkona okrožnega sodišča je zbrani množici prvi govoril predsednik občine g. Hartner Ferdinand. V svojem govoru jema-nifestantom obrazložil važen pomen pridobljene ustanove in slednjič izrazil zahvalo vsem onim, ki so za to delovali. Govor je zaključil z udanostnimi izrazi Nj. Vel. kralju, članom kraljevskega doma, nakar je po končanih ži-
vijo klicih, godba zaigrala državno himno.
Naslednji govornik narodni poslanec g. Benko Josip je v jedrnatih besedah kratko obrazložil borbo za pridobitev okrožnega sodišča, pričemer je posebno podčrtal zasluge predsednika kraljevske vlade g. Dr. Stojadinoviča, ki je ves čas krepko podpiral predlog za sedež sodišča v Murski Soboti, kar so manifestanti z dolgotrajnimi živijo klici odobravali.
Povdaril je tudi zasluge ministra g. Dr. Korošec Antona, ki je z velikim razumevanjem podpiral pridobitev sedeža okrožnega sodišča v M. Soboti. .
Kot tretji govornik, je nastopil iz balkona banski svetnik g. Bajlec Franc. V svojem govoru je izrazil veselje prekmurskega naroda za napredek po osvobojenju in naštel dela, ki jih bo banovina v najkrajšem času pri nas izvršila.
Zbrani množici pred okrožnim sodiščem so še govorili gg. Vezer Geza, predsednik občine Martjan-ci v imenu županov, Čeh Franc trgovec v Murski Soboti v imenu trgovcev in pridobitnih slojev ter Kuhar Štefan predsednik občine Puconci v imenu podeželskega naroda. Tudi ti govorniki so izrazili veselje vsega naroda za to pomembno pridobitev in izrekli zahvalo vsem, ki so k temu pripomogli.
Množica je v radostnem razpoloženju neprenehoma vsklikala ži-vio klice Kralju, članom kraljevske vlade in domovini.
Nad vse lepo uspela manifestacija se je v izrazitem zadovoljstvu in s petjem „Hej Slovani" ob 11. uri končala.
Prvi junij 1938 bo v zgodovini razvoja našega mesta in Prek-raurja z zlatimi črkami zapisan. Tako zna ceniti prekmurski narod svojo pridobitev.
nem prostoru? Priporočamo tudi naši pošti bolj vljudno občevanje s strankami in več obzirnosti napram nam, da nam ne bo treba čakati za okencem nad poi ure, med tem ko se gdč. poštarica pogovarja s privatnimi osebami. Kakor mora diugod vladati red in točnost, tako zshtevamo tudi mi od pošte. Ni tukaj ljudstvo radi pošte, nege pošta radi ljudi I Upamo, da bodo te vrstice napravile red na tukajšnji pošti. Če ne, drugič več.
Dne 4. junija 1938 bo
KONCERT
združen z otvoritvijo vrta.
IGRA GODBA JAZZ BARANYA. V slučaju slabega vremena, se koncert preloži.
Vsak petek in soboto sveže morske RIBE ter sveže pivo TSCHELIGI.
Priporoča se cenjenemu občinstvu
Ulicah Ludvik, gostilničar
MURSKA SOBOTA, Hotel Krona (Dobrai.)
DOMAČE PESTI
murska Sobota:
—	OTVORITEV VRTA, DNE
12. JUNIJA 1938 v GOSTILNI TURK MURSKA SOBOTA.
—	Ciril-Metodov kres. Opozarjamo že danes vsa društva, da bo priredila tukajšnja CMD kresovanje in sicer na predvečer naših blagovestni-kov — t. j. 4. julija. Prosimo vsa društva, da upoštevajo ta dan pri letnih prireditvah.
—	Zahvala. Tukajšnja podružnica »Kola jugosl. sester" se tem potom iskreno zahvaljuje g. šol. upravitelju Gabrijelčiču, ki je organiziral proslavo »Materinskega dne" prejšnjo sredo in četrtek. Nadalje naj prejmejo našo zahvalo za njih trud gg. učit, Rusa-nova, Štancerjeva, Bregarjeva g. Brač ko s svojim discipliniranim zborom, g. Lah i njegov orkester, ga Weissova in g. prof. Justin kot spremljevalca na klavirju. Popolno priznanje zaslužijo mladi igralci in plesalke, ki so s svojim nastopom počastili mamice in pomagali revnim součencem, katerim je namenjen dobiček prireditve. Obenem topla zahvala cenjenemu občinstvu za številen obisk,	Odbor.
—	Znaki Jugoslovansko-češkoslovaške lige se dobe pri blagajniku Cor Francu.
—	Izgubljeno. Na poti iz grada po parku mimo marofa do gimnazije, od-nosno po Šolski in Mojstrski ulici se je izgubila listnica z raznimi papirji in železniško legitimacijo brez denarja. Ker je listnica z njeno vsebino za najditelja brez pomena, se isti naproša, da jo odda proti primerni nagradi šefu davčne uprave Germovšek Lojzetu.
DOPISI:
—	Polana. V gostilni Barbarič pri redi 6. VI. 1938 domača gasilska četa prosto zabavo s plesom.
—	Avto je dobila. Žreb Jutrovih nagrad je tokrat osrečil učiteljico gospodično Zupan Danico. Dobila je avto. Simpatični učiteljici Danici, ki je pri nas, posebno pa v Gor. Lendavi dobro znana, iskreno čestitamo.
—	Cankova. 18. maja 1938 je bila licitacija za oddajo vseh gradbenih del za zgradbo nove šole na Csnkovi, ki se je tudi dejansko pričela zidati v ponedeljek 30. maja 1938. Licitacija pa ni uspela za kleparska, ključavničarska, steklarska, slikarska, pleskarska in strelovodna dela, radi prema-lega odziva ponudnikov. Ponovna licitacija za našteta dela se bo vršila 26. junija 1938 ob 14. uri v občinski pisarni na Cankovi. Interesenti morajo že prej poslati svoje ponudbe pismeno na naslov tukajšnjega krajevnega šolskega odbora.
—	Rogaševci. Mnogi se vprašujemo, kako je to mogoče, da se vrši dostavljanje pošte pri nas tako neredno. Vzroki bodo ležali samo na polt nem osobju. V oddaljenejše krsje pa se v slučaju slabega vremena ali sploh ne vrši ali se pošilja pošta po drugih osebah, ki za to razpošiljanje dnevne pošte niso upravičeni. Zgodi se pa tudi lahko, da leži pošta po več dni v privatnih stanovanjih in jih morajo prejemale! iskati po hišah. Tako postopanje ni v čast naši pošti, še manj pa služi njenemu namenu. Pošta je tajna in ne, da lahko vsak zve, kdo je kakšno pošto sprejel. Vprašamo, ali je mogoče in tudi dovoljeno, da se nahajajo nepoklicne osebe v urad-
—	Markišavci. Naša gasilska četa priredi dne 12. junija t. 1. v gostilni g. Kumin Franca svojo letno veselico s plesom.
—	Serdica. Stanje naših cest tudi ni kaj zadovoljivo. S pomočjo občine in tukajšnjega mlinarja g. Fartek Bele se bo tekom teh dni stanje naših cest malo popravilo. Stavljamo za vzgled tega mladega gospodarja, ki ne skrbi samo za svoje dobro nego hoče s svojim prispevkom pomagati svojim občanom, da bodo tudi oni deležni one dobrote — dobre ceste. Na cesto, ki se odcepi od glavne v smeri proti mlinu in naprej se bo posulo s kamenjem tako, da bo tudi ta cesta vozljiva tudi ob najslabšem vremenu. Do sedaj smo lahko plavali po blatu. Starejši gospodarji 1 — odprite tudi vi vaše domove in pomsgajte graditi naše ceste, Potem bo odpadlo vsako tarnanje. V slogi moč raste in tudi naše ceste I
—	Posebne razstave na spomladanskem velesejmu v Ljubljani, ki bo od 4. do 15. junija. Obiskovalci ve-lesejma uživajo y2 vožnjo po železnici.
POSTA:
Grabar Mikola, Francija. Pozdravlja vse domače, prijatelje in znance. Za pozdrave gospodu poslarcu Benku sprejmite iskreno zahyalo.
CENIK najvažnejših življenskih potrebščin
Sladkor v kockah in prahu Sladkor kristalni Sol mleta morska z vrečo Sol mineralna z vrečo Sol min. za živ. z vrečo
1 kg Din 16,— 1 kg Din 14.50 1 kg Din 3,— 1 kg Din 2.75 1 kg Din 1.75
Moka pšenična Ia. Ban. Ogg	1 kg Din 4,—
Moka pšenična domača Ogg	1 kg Din 3.75
Moka ržena Ia.	1 kg Din 3.50
Moka ržena Ha.	1 kg Din 3.25
Kavini surogati »Franck"	1 kg Din 18—
Kava pražena „Minas"	1 kg Din 68.—
Kava pražena „Santos"	1 kg Din 80,—
Riža glazirana navadna	1 kg Din 7.—
Riža karolina	1 kg Din 10.—
Rozine grške navadne	1 kg Din 12,—
Rozine grške prima	1 kg Din 16.—
Milo „ZIatorog" in BSchicht«	1 kg Din 12.—
Milo „Zlat." in „Schicht" terp.	1 kg Din 13.— V bodoče bodemo od časa do časa objavljali vedno dnevne cene raznemu blagu na domačem tržišču.
Odprto pismo
Odgovor na člsnek „Novin" : »Naj se odkrito pove".
Med ostalim navaja članek »Novin* sledeče:
Zdaj pa pride nekša trditev v tom članki, štera de se mogla dokazati. V Članki se aajmre trdi, da se je od parlamenta sprejeti zakon raz-valavo. Mi bi prosili pojasnila, na šterom parlamentarnem zasedanji se je te zakon razveljavo? Itidri se je najmre ne mogo, kak sanjo v parlamenti, ar zakone sprejema i spreminja samo parlament, ali od njega pooblaščeno telo zvunredno. To naj nam pove člankar M. Krajine. Na dale nfej nam pove, pod šterlm po-slancom se je to zgodilo. Mi te vsi znamo i nišče ne more tajiti, da sta za gg. Kleklriom i Jeričem, prišla v parlament gg. Benko i f Hajdi njak. Se je za njedva poslanstva sta ri, teško pridobkn i izvojii?an zakon spremene ? In če je njidva po slanstva: Zakaj sta pa to dovolila? Zakaj sta pa ne odložila svojega poslanstva, kda se je fakša krivica zgodila našemi kraji? Tu se nam naj to delo pojasni, ka rao na jasnem, štera vlada je razveljavila stari zakon od okrožnih sodišč i što so bili te narodni poslanci?
Dokeč se na troje, tu stavleno, pitanje ne da pravičen, istinski odgovor, tečas nišče naj ne sodi, što ma jedini zasluge pri nastavitvi okrožnega sodišča v Soboti. Edno je jasno, kak je nsš list že povdaro, da sta poslanca Klekl i Jerič to delo skoz spravila potom Jugoslovanskega kluba, v šterom so vsi poslanci bivše SLS giasali za to pod vodstvom dr. Korošca i ka je te zakonski predlog prišo vživlesijeznova te, gda je pali g. dr. Korošec na vladi. Kak svoj čas sta z dr. Stoja-dinovičota skupno delala i zglasala te zakon, tak sta ga tiidi v živlenje spravila. To je istina. Prosimo po jasnila, ka razno nanjigavanje r.ede nikomi škodilo v peštenji i nikoga ne povišsvalo brez stvarnega do kaza. Mi ne pišemo proti niednej osebi, ne proti g. Benki, ne proti komi drugotni, pišemo samo zavole razčiščenja v toj zadevi, ar je članek M. Krajine jako zmoto delo za okrožno sodišče.
Ker si je pisec članka »Novin« dovolil mene imenovati in me tako pozvati na istinski odgovor, smatram za dolžnost odgovor tudi podati in do-. kazati resničnost. Kakih namigavanj nisem navajen in naj se moji odkritosti in resnici ne zameri.
Zakon za Okrožno sodišče v Murski Soboti je bil zglasovan v Narodni skupščini dne 24. septembra 1928 in razglašen v Službenih Novšnah dne 12. oktobra 1928 (Uradni list štev. 119 od 22. decembra 1928) tako, da bi ta zakon stopil v veijavo z dne 1. aprila 1929. Tedaj sta bila narodna poslanca gg. Klekl in Jerič.
Znano je, da je bil dne 6 januarja 1929 parlament razpuščen. Nastala
je izvanredna doba. Tudi ta doba je imela vlado.
Dne 18. januarja je stopil v veljavo nov zakon o ureditvi novih sodišč in tedaj je okrožno sodišče v Murski Soboti in okrajno sodišče v Gor. Lendavi izostalo, oz. odpadlo. S tem zakonom je bil v tem smislu razveljavljen zakon z dne 24. oktobra 1928. (Službene novšr.e 25. I. 1929. Uradni lisi štev. 9 II. 1929)
V tej dobi ni bilo parlamenta in tudi ni bilo narodnih poslancev. Novi parlament je začel zasedati šele novembra 1931, v katerega sva bila izvoljena jaz in pokojni Hajdinjak. Ker o tem zakonu ni bilo v parlamentu razprave, nisva megla svoje poslanske mandate odložiti; če bi pa razprava bila, bi sfgurno napravila najino po-slaniško dolžnost, kakor vedno. Razumljivo mi je, da hočete črniti mene in me sfa^ljati pred ljudstvo zs ničvrednega, samo da povzdigujete sebe in ssojo okolico ter, da hočete z neresničnimi trditvami prisvojiti nekaj zase, kjer niste ničesar storili, drugega pa dolžite za dela, katerim nI kriv. Nerazumljivo pa mi je, zakaj ne pustite v miru pokojnega Hajdinjaka, ki je že na drugem svetu in Vam ne bo več na poti. Prosim Vas, pustite ga v miru počivati.
Odgovor na vsa druga vprašanja sie dobili že v prejšnji številki Murske Krajine, ako pa želite še kakršnegakoli pojasnila sem Vam s temi vedno na razpolago.
Dovolite, da Vas vprašam:
Ali ste imeli Vi gospodje okoli ..Novin" svoje gospode v Kr. vladi januarja leta 1929, ko se je izvajal novi zakon, dali je bil v kr. vladi takrat g. Dr. Stojadinovič in končno, dali sem jaz kot takratni župan v Murski Soboti imel besedo pri vladi ali Vi?
Prosim gospode, da odgovorijo odkrito in po krščanski dolžnosti, ker tudi jaz ne bi želel, da bi koga napadel 1 Naj se vedno samo resnica izkaže, sodSl pa bo narod.
JOSIP BENKO
nar. poslanec.
Ustanovitev prostovoljno-pod-pornega in pomožno-požarne-ga društva v Kramarovcih
Pretekli mesec se je ustanovilo tukaj prostovoljno podporno pomožno požarno društvo. Namen tega društva je, da v slučaju požara materielno pomaga pogorelcu. Za predsednika društva je bil izvoljen pos. Lang Janez iz Ocinj. Delokrog društva je prvenstveno občina Kramarovci. Pristopilo je že lepo število članov. Da pa se razširi to malo društveno delovanje, so se krajevni činitelji odločili, da ustanovijo tudi prostovoljno gasil sko četo. V ta namen so se pridno zbirali člani, ki so svoj prostovoljni pristop javili. Pripravljalni odbor je v la namen sklical ustanovni občni zbor v kraju samem. O ustanovitvi društva bomo še obširneje poročali. Izdamo pa samo za sedaj to, da si to mlado društvo s svojimi lastnimi močmi gra di svoj društveni domek, katerega otvo ritev je predvidena že za letošnjo zgod no jesen. Želimo društvu mnogo uspehov, ustanoviteljem pa se zahvaljujemo za trud.
Fogonop dveh prijateljev
(Janoš sobočanec, Števan goričanec).
Janoš: Boug daj vse dobro Štefan, samo ka Vas vidim, že ste mi falili preminouči tjeden.
Števan: Boug daj; vidite, ka nej sam mogo priti nazaj za volo (6 velike povodni.
Jžnoš : No kak je kaj; zadnjič ste mi pravili, ka bi meo dosta povedati, vej pa te zdaj malo več pojejte.
Števan : Nemrem vsega tak povedati kak bi ščeo. Ali zošte mamo dosta svoje brige pa nevole od zadnji volitev. Šteri so zgiibiii so nej zadovolni, oni šteri so doubili se v prsi mlatijo. Nezadovoljstvo je pa velko in se nemrejo pomiriti z premetavanj občin-Šteri nej so mogli priti na listo, ka bi škoudfli drugim, zdaj vostopajo z organizacije. Neščejo več pisati vse poročila. Znate cejla zmešnjava je nastala.
J&noš : Potrpite vej se tcu se pomiri, ka si pa ščete če si pomagati nemrete.
Števan; Pomagati si nemremo, ali znate ludstvo vatn vse nekam inam svejti. Zdaj pravi naj samo volitve pridejo, že mi znamo kama mo glasoval«.
Jžnoš: Kak pa te tou mislijo?
Števan: Nekam vragi vam vse na mačke gučijo, pa znate nej za tou, da bi znali zakaj, aii da bi bili nekak v tem osvedočeni, da je tou prav, samo pravijo, če je pa tak zdaj bom pa just za Mačka.
Janoš: Vej pa tou ne prav, Vi šteri ste bole presvečen! malo morete tou rastolmačiti, ka mij prekmurci smo slovenje in mij moremo vkup držati pa nej nsraznok vlečti na vse kraje.
Števan : To Vi gospodje v Soboti lejko pripovedavlete če de Vas štej ščeo poslušati. Vej posliišo de Vas, ali vragi de inam mislo.
J&neš: Mi smo pa v soboti vsikdar složni, vse vkiiper delarso pa se dobro razmimo.
Števan : Vi se v soboti dobro raz-mite ? komi tcu pravite ? Mislite ka mi nesemo, kak stojijo eden prouti drugomi. Vej pa samo novine čtite pa M. Krajino, te pa vse vidite. Naše vesničare pa opazujte, pa se postavite na Turkov kflkeo in poslušajte vse tiste, šteri tam k temi novomi gospodi svetniki idejo po tanače. Ali se pa postavite ta pred pošto pa poslušajte one šteri idejo po tanače poslanci, pa po tem dajte Vašo razsodbo.
J&noš: Vi vesničarje ste tak navajeni, ka vse fiškalšše pa sodnike doj-zopodite te pa k poslanci idete naj Vam te ešče svojo rejč pove, pa te začnete razmišlavati, ka te zdaj delali.
Števan : Mogoče ka je tak. Ali ne zamerite, paverski človek, šteri je tak na vse strani pritisnjeni išče pomoč na vse kraje. Ker je pa telkokrat že bio zapelanl pa ne vSrje nikomi leki na vsakoga se obrača po tanzč, pa te se ešče odločava.
Janoš: Tej tanači večkrat dosta koštajo ?
Števan: Koštajo že; ali jedina je poslanca kancalaja štera nika ne košta. Elče papir pa koverto kcoj dobi, pa
tiidi pošta se večkrat plača, pa či ranč nemaš, pa je poslanec nej kakšne božne voule, ešče na štempline tuj da. Tepa znate ka ga srmak rad gori išče. — Zdaj pa zbogom Janoš, pa Vam želem vesele risalske svetke.
Janoš: Jas Vam tudi Števan, pa prijte ov keden palik.
Pozdravi in voščila
Naši fantje, ki služijo v vojski v Suboticl, voščijo binkoštne praznike vsem domačim in vsem bralcem Murske Krajine. To so: Soršak Adalbert, Rac Avgust, Jud Josip in še 12 ostalih vojakov iz Slovenije.
208 sezonskih delavcev Prekmurcev v WQrtenbergu v Nemčiji pošiljajo svojim ženam, otrokom, materam, očetom, bratom in sestram ter vsem znancem in prijateljem v domovini in v tujini kakor tudi vsem uradnikom borze dela v M. Soboti prisrčne pozdrave. V imenu delavcev: Forjanič Alojz.
Spodaj navedeni v Nemčiji na delu se nahajajoči delavci Prekmurci, pozdravljajo svoje starše, žene, otroke, brate ia sestre ter znance in prijatelje. Godi se jim dobro. — Hujs Karol, Poiidelek Ludvik, Miholič Ludvik, Horvat Marija, Bokrači; Benko Franc, Horvat Jsnez, Segeri Miha, Segeri Ema, Segeri Karol, Šantel Jožefa, Glažar Marija, Ciček Martin, Horvat Bara, Hari Marija in Haužar Karolina.
sokol
Javni nastop sokolskega društva Murska Sobota, združen s tek-v mami čet za prehodni prapor in razvitjem naraSčajskega prapora
bo v nedeljo dne 12. junija 1938 v Murski Soboti. Bratske edinice prosimo, da takoj vrnejo poslane vprašal-ne pole. (Prijave)!
Sokolski kulukl V petek in soboto med 12. in 19. uro se mora vsak član in naraščajnik Sokolskega društva Murska Sobota udeležiti med tem časom za dobo dveh ur sokolskega kuluka. S seboj prinesi motiko ali lopato. Kdor ne more osebno priti naj pošlje namestnika ali pa 4.— Din za plačilo delavca.
Brezovci: Četa Brezovci ima na binkoštni ponedeljek dne 6. junija 1938 ob 14. uri svojo drugo letošnjo prosvetno prireditev. Vprizorili bodo veselo igro „Na ogledih".
Rakičan: Naša četa je imela pretekli praznik svojo prvo letošnjo prireditev. Vprizorili smo burko iz vojaškega življenja „Teta na konju". Vsj igralci so svoje vloge rešili prav zadovoljivo, nekateri celo odlično (major, Stanič, Čičigoj i. t. d.) Tudi ženske vloge, ki v takih igrah običajno šepajo, so to pot podale svoje vloge smiselno in prepričujoče. Vztrajno delo in trud sta bila kronana z uspehom, na katerega je četa lahko ponosna. Upamo, da je bil tudi materijelni uspeh prav dober, saj je bila igra obiskana, kot pri nas še nobena slična prireditev. Tudi bratje iz Murske Sobote so nas v prav lepem številu po-setili. Prepričani smo, da nas bodo naši fantje in dekleta zopet kmalu in tako prijetno presenetili.
Najnovejši modeli
ZUHD9PP, 9ICT0HI9, HR01E
tiiiiiiiiiiiiaiiiiiaif if ■iiiiiiiiiiiiiiiii3iiiEiiiiiiiiiiiiEiiiiiifaciiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiEiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM(iiiiiiiiaitiiiriiiiiiii
stalno na zalogi. Niske cene, ugodni plačilni pogoji.
Samo pri tt.
ŠTIVAN E R N E S T
motorna vozila, kolesa, šivalni in pisalni stroji, radio aparati i. t. d.
fm pomoč popiaBljencem
Narodni poslanec g. Benko Josip si je ogledal poplavljeno ozemlje našega sreza in daroval po-plavljencem 7000 dinarjev lastnega denarja.
O poplavi je tudi brzojavno in pismeno obvestil predsednika vlade, notranjega ministra, ministra za socialno politiko in g. bana dravske banovine s prošnjo, da naj se narodu v poplavljenem ozemlju čimprej nakaže zadostna denarna podpora.
Med tem je 29. maja tudi sres-ki odbor društva Rdečega križa v Murski Soboti razdelil znesek 5000 dinarjev, siromakom občine Bakovci, Satahovci, Murski Črnci, Tropovci, Gradišče, Tišina in Petanjci, kateri so bili najbolj prizadeti pri poplavi.
Resolucija
Glavnega odbora Zveze kmetskis fantov in deklet, sprejeta na II. redni seji v Celju, dne 15. maja 1938.
V	prepričanju, da izpoveduje mnenje celotnega članstva, se čuti Glavni odbor Zveze kmetshih fantov in deklet z ozirom na položaj, ki je nastal po nedavnih mednarodnih dogodkih, dolženega ugotoviti:
1.) da je bil vselej in povsod najvišji namen in smoter vsega kulturno-prosvetnega dela Zveze kmetskih fantov in deklet vzgojiti novo generacijo slovenske kmetske mladine v svobodo-Ijubju ter stanovski, narodni in državljanski zavesti.
2) da je potrebno krepiti slovensko narodno zavest in pojačati čut pripadnosti k narodnostnemu sklopu Jugoslavije, da vzraste novo pokolenje slovenskega kmeta neodvisno od vsakega tujega vpliva, optimistično in zavedajoče se odgovornosti za narodno bodočnost in državno samostojnost.
3.)	da je potrebna združite? vseh narodnih sil, ki naj se izraža v čim tesnejšem sodelovanju vseh slovenskih organizacij v narodno obrambne svrhe, ki naj — pridržaje si tudi v. naprej posebnost svojih pogledov — v skupnem delu in manifestacijah prikažejo
j enotnost narodne volje povsod in v r vseh vprašanjih, ki se tičejo narodne ' in državne eksistence in svobode.
4.)	da je za dosego socijalnih ciljev slovenskega kmetstva in za zasi-guranje svobode kmetskega doma in njegovega napredka, ki je temelj narodne neodvisnosti, pripravljena sodelovati z vsemi odgovarjajočimi stanovskimi ustanovami slovenskega kmeta in tako pojačiti zahteve kmetskega ljudstva, ki terjajo z ozirom na tujo podtalno propagando nujne rešitve.
V	trdnem prepričanju, da more le složno delo vseh plasti naroda zasi-gurati njegov obstoj in napredek, dajemo to resolucijo v javnost.
Glavni odbor Zveze kmet. fantov in deklet v Ljubljani.
Le složno delo nas bo ohranilo
Ko so potihnili topovi na bojnih poljansh, je vstala pred nami Jugos lavija, naš novi dom, v katerem si krojimo svojo usodo skupno s Hrvati in Srbi. Mrak odvisnosti in podrejenosti se je umakni! soncu svobode. Slovenci sroo postali gospodujoč, suveren državni narod. Tega najpomembnejšega mejnika naše narodne zgodovine bi se morali stalno spominjati, posebno mi, ki živimo taSco blizu meje, Naše geslo : .Jugoslavija ali smrt" — mora stopiti zopet v ospredje. To geslo mora pomiriti politične struje tn jih strniti v zavedno maso dobrih državljanov, ki bo s pojačeno voljo, s stvarnim razumevanjem položaja in neomajeno zvestobo tvorila nepremostljiv zid vsem, ki hočejo zrušiti, kar je bilo s krvjo pridobljeno. Zato delajmo z združenimi močmi, da nas dogodki ne prehite I
Moralična dolžnost nas vseh je, da sočustvujemo s prebivalci onega dela obmurskega ozemlja, ki so s poplavo hudo prizadeti. Mi ravenci imamo priliko videti veliko škodo na poplavljenem ozemiju. Vam goričan cem naj pa zadostujejo časopisne vesti, ki o kruti poplavi tako zgovorno zvenijo. Nikdo neve, kedaj in kje ga zadene nesreča. Raznovrstnim vremenskim nezgodam smo podvrženi vsi, posebno pa oni, ki jim je usoda določila živeti in se udejstvovati ob deročih rekah.
Ne samo sočutje ampak tudi učinkovito pomoč smo dolžni nuditi na poplavi prizadetim bratom. Moralična dolžnost nam narekuje začeti zbirati prispevke, ki naj se jih predvsem uporablja za hrano ljudem in krmo živini. Oblasti in dobrodelna društva naj po naših občinah ali vaseh v to svrho čimprej organizirajo pobiranje prostovoljnih darov in iste dostavijo ljudem v poplavljenem ozemlju ob reki Muri.
Le redki so, ki bi zmogli darovati denarne prispevke, prav dosti je pa takih, ki zmorejo darovati vsevrstne življenske potrebščine in krmo za živino. V tej stiski pride vse prav, mast, zrnje, krompir, moka, seno, trava kar se pač ima na razpolago dati.
Če bi se pa nabiralna akcija bodisi iz kateregakoli razloga organizirati ne mogla, tedaj nikdar ne zavračajte trpine iz obmurskega ozemlja, ki so prisiljeni prositi pri Vas milodare, temveč darujte jim karkoli zmorete. Prekmurci 1 pokažimo, da smo ljudje, ki znamo olajšati trplenje bližnjega in da imamo smisel za medsebojno po> moč v nezgodah, ki so se našim so-rojakom pripetile.
Mafomarnost.
Dne 25. maja ie trgovec g. Hackl iz Lemerja peljal s svojim avtom eno osebo na razpravo k okrožnemu sodišču v Maribor. Ker je bil cestni promet črez Muro, vsled poplave preki. njen, je hotel potovati skozi Cankovo
v Austrijo in dalje v Maribor. Pripeljal se je na Cankovo ob pol 8. uri in hotel prositi g. carinika, da odpravi potnika, ker bi sicer zamudili razpravo, toda carinik je še spal. Ob 8 uri je tudi še spal. Ob pol 9. uri so ga zbudili in tedaj je pa rekel, da v njegovem stanovanju ni carinarnice in je dalje ležal. Potnikoma ni preostalo drugega, kakor da sta se obrnila in odpeljala domov odkoder so na okrožno sodišče telefonirali, da se razprave radi prometnih ovir ne morejo udeležiti. Ali je bilo to potrebno? Kje tiči vzrok take malomarnosti na naši carinski poti?
Praznik naše svobode
Slovencem — Jugoslovanom!
Pred 20. leti je klic po svobodi prišel v sleherno slovensko vas.
Vzklilo je seme izkrvavelega naroda v deželah majniške deklaracije.
Pred vsem svetom smo v zadnjih 20-ih letih dokazali, da znamo živeti sami iz sebe, biti tvorci samobitnega življenja in kovači svoje sreče in usode.
Na vseh poljih smo orali ledino, v brazde smo vrgli kleno, zdravo zrno, ki je vrglo bogato žetev dvajsetih svobodnih let.
Dali smo zgodovini dokaz, da znamo v svoji hiši gospodariti sami.
20 let življenja v narodni državi terja obračun o našem delu.
Sredi dela smo. Narodi živijo iz davine v večnost. Svobodna država in narodna samostojnost sta nam prva in največja skrb in zgodovinska naloga. Vse naše misli in delo posvečamo tej nalogi.
Polni vere gledamo oprti na lastno državo v svojo bodočnost.
To je ob 20. letnici Jugoslavije naša javna izpoved, katero bomo povedali v obmejnem Mariboru.
Maribor je bil vsa desetletja ognjišče domače narodne kulture. Maribor je vodil narodno-obrambne boje in je pod vodstvom generala Maistra postavil pred 20 leti Jugoslaviji državne mejnike na severu. Maribor hoče rasti v svobodi in z njo čuvati državno mejo.
Maribor vabi, da z njim praznujete praznik naše svobode.
Pokazal bo na veliki kulturni razstavi od 6.—15. avgusta 1938 svoj narodni razvoj v zadnjih 20 letih in v nedeljo, pred Velike maie dan, dne 14. avgusta 1938, bo na velikem narodnem taboru ponovil prisega dano na taborih pred 70 leti in izpolnjeno pred 20 leti.
Trdna meja — varna domovina 1
Obmejni Maribor vabi!
Slovenci, Jugoslovani, pridite. Maribor, dne 21. maja 1938.
Dr. JUVAN ALOJZIJ s. r. predsednik mestne občine Maribor in predsednik Odbora za proslavo 20. letnice Jugoslavije v Mariboru.
Sobočanci obudimo si spomin.
Gotovo nam je vsem v neprijetnem spominu poplava, ki je v letu 1925 opustošila naše mesto. Kar je dosegla, je poškodovala in uničila vse. Koliko poslopij so morali porušiti in na novo sezidati. Koliko opreme je bilo poškodovane in koliko življenskih potrebščin uničenih. Mnogim izmed nas je pretila lakota in vsestransko pomanjkanje. Tako ali še hujše se godi danes poplavljencem ob Muri, kajti njim je voda uničila odnosno poškodovala poleg poslopij, opreme in hrane, tudi vsa polja in travnike.
Obudimo si spomin koliko milo-darov smo dobili v letu 1925 od vseh strani in tako tudi od ljudstva iz obmurskega ozemlja. Danes je to ljudstvo zadela še večja nezgoda, radi česar smo dolžni, da mu priskočimo na pomoč I
Svetujemo občini, da nemudoma organizira zbirko prostovoljnih prispevkov v denarju in raznovrstnem blagu posebno pa hrani in da zbrano takoj razdeli med najpotrebnejšimi poplavljenci.
Naj ne bo med nami nikogar, ki ne bi v to svrho dal svoj delež. Posebno pa trkamo na srca premožnim slojem naj ne bodo ozkosrčni ampak naj pokažejo svojo široko-grudnost.
Kdo bo srečni lastnik?
Cim bolj se bližamo 3. juliju, tem večje je zanimanje za veliko tombolo Tujsko-prometnega in olepševalnega društva v Murski Soboti, za največjo tombolo sploh, kar jih je bilo doslej v Murski Soboti in v Prekmurju. Glavni dobitek tvori popolnoma nov in krasen štirisedežni luksusni avtomobil znamke »Opel". Vrednost tega novega avtomobila je Din 30.000.—, druga tombola je prekrasna kompletna spalnica za dve osebi. Skupno bo 20 tombol in nad 1000 lepih dobitkov v skupni vrednosti Din 45.000.—1 Ena tablica stane Din 5.—. Najsrečnejši ude-leSenec tombole bo torej dobil krasen avtomobil zi Din 5.—I
SEGAJTE PO TABLICAH, DOKLER ŠE NISO RAZPRODANE 1!
0200000201020002010002000102020000000102
V vf
Gasilske vaje,
se bodo vršile dne 6. junija t. 1. v Satahovcih in Noršincih. Začetek ob 14. uri. Po vajah bo prosta zabava. Na vajah v Satahovcih sodelujejo vse gas. čete upravne občine M. Sobota okolice, dočim v Noršincih 5 bližnjih čet.
Blagoslovitev gas. doma,
se bo vršila dne 6, junija t. 1. ob 14 uri v Peskovcih. Svečanosti se bo udeležilo 5 bližnjih gas. čet. Po izvršeni blagoslovitvi bo istotarn proste zabava.
>z delovanja Združbe trgovcev v Murski S°boti.
ZAPISNIK
XVII. redne glavne skuoščine Združenja trgovcev za srez Murska Sobota v Murski Soboti z dne 30. aprila 1938.
Izostanek od udeležbe na skupšči ni so pravočasno opravičili: Kolar Franc Pečarovci, Kuhar Marija G. Lendava, Rodila Štžfan Brezovci, Kerčmar Aleksander Prosečkavas. Ka-iamar Franc Martinje, Klemar Anton Ropoča, Koblencer Ludvik Sv. Jurij, Koblencer Oskar Sv. Jurij, Kozo Terezija Vel. Dolenci, Kiraly Alojzija M. Sobota, Koltaj Jožef Prosenjakovci, Kutoša Josip Veščica, Lenarčič Karol Dolič, Lfilik Mihael Rogaševci, Lang Frančiška Trdkova, Matuš Marija Ša-lovci, Novak Štefan Gradišče, Oreško-vic Josip Središče, Pintarič Josip Martjanci, Pre=s Edmund Hodoš, Pollak Rudolf M, Sobota, Rosenberger Josip Rogaševci, Rituper Alojz M. Soboia, Sabo Alojz Dol. Slaveči, Škaper Jožef M. Sobota, Šerugs Štefan Pečarovci, Šeruga Franc Pečarovci, Sinko Frančiška Kuzma, Štern Aibertina Ro gaševci, Šanko Jurij Martinje, Šfcraban Josip Martjance, Šalamon Aloiz Fik-šinci, Šiftar Pave! Pužavci, Unger Janez Fikšinci, Zelko Pdei Moščsnci.
Otvoritev in pozdrav predsednika.
Predsednik združenja g. Franjo Čeh, ki je zborovanje otvoril ob 11.15 uri z nastopnim govorom:
Veiepoštovani zborovalci 1
Današnja skupščina je bila sklica na za 10. uro predpoldne. Konštatiram, da ob določeni uri skupščina ni bila sklepčna, ker ni bila prisotna tretina vsega članstva. Zato sem odredil skladno s predpisi čl. 16 pravil, da se vrši ob 11. uri druga skupščina, ki sklepa veljavno brez ozira na število prisotnih. Druga skupščina se vrši na istem mestu in dnevnem redu kot je to v objavljenih razglasih razvidno.
Na podlagi teh pojasnil otvarjam zasedanje XVII. redne glavne skupščine Združenja trgovcev za srez Murska Sobota v Murski Soboti, ki je sklepčna. Ugotavljam, da je bil sklic skupščine pravilno izvršen. Članom so bila vabila poslana dne 12. aprila 1.1. Sklic skupščine je bil objavljen v naših urad nih prostorih nadalje v »Murski Krajini", katero dobivajo vsi člani našega združenja brezplačno in v »Trgovskem listu". Nadalje smo javili sreskemu načelstvu in Zbornici za T. O. I., da se vrši danes naša skupščina. Poleg tega smo povabili na našo skupščino razne organizacije in korporacije, ki
STAVBENIKI IN HIŠNI GOSPODI]!.
Naznanjamo, da imamo na zalogi razne sredstva za izoliranje in sicer:
PH0LAS&III malterski dodatek, FINALIT za hitro vezivanje, 8HJUG0&. pasta za zaptivanje, EXCSEf$M©li za premazanje.
vrste
Ta sredstva se lahko upcraoljbjo pri zidanju novih hiš, ia pri izoliranju mokrih sten. Dobivajo se po originalnih tvcrniških'cenah Prospekti in navodila nit razpolago pri tv.
EUGEH in ARNOLD HEiftESS
trgovina s stavbenim rnsterijalom in žeiez*«ino
MURSKA SOBOTA.

se nahajajo v naši soseščini, ter nažo Zvezo trgovskih zdiuženj v Ljubljani.
Pozdravljam Vas vse drsge tovariše in to?arišice najprisrčneje in Vas prosim, da sledite poročilam naših funkcionarjev z vso pazllvostjo in da vstra--jate na zborovanju do konca. V posebno čast si štejem še posebej pozdraviti: G. Vertovška, sreskega podr.ačel-nika, kot zastopnika tukjsjlEjjje oblasti;
G. Hartner ja, predsednika občine kct zastopnika velike občine M.-soboške;
G. Hrastelj Jožeta, zborničnega svetnika, kot ofic:je)nega zastopnika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani;
G Dominika Čebtna, kot zastopnika Zveze trgovskih združenj dravske banovine v Ljubljani;
G. Milko Senčarja, veletrgovca iz Ptuja kot zborničnega svetnika;
G. Novaka, predsednika združenja trgovcev v Dol. Lendavi in g. Bilerja, oba kot zastopnika naše posestrinske organizacije iz Dolnje Lendave;
G. Puconja, trgovca iz Ljutomera, kot zastopnika naše posestrinske organizacije v Ljutomeru;
G. Josipa Benka, kot našega narodnega poslanca. (Živio klic').
Varujmo se gozdnih Mlpim
Povsod ss ie prebudilo ponavljajoče pomladansko življenje. Leske, vrbe, bresti in drugo gozdno drevje je odcvetelo, ozelenele so bukve in skoraj bodo zadehtele akacje ter zaključile letošnjo spomiad.
Tudi v tem času je živahno v na lih gozdovih. Gozdni prebivalci, kateri so se vso zimo plaho skrivali pred odmevom sekire, petjem in robanta-njem gozdnih delavcev, so postali zopet neokrnjeni gospodarji. Vrstijo se svadbe od začetnika dolgouhega zajca pa vse do psička kraljieka, kateri nemirno skaklja ob gozdnih robeh. Samice — matere z nagonsko skrbnost jo hranijo svoje mladiče. Kos, drozg, škorec in drugi žvižgajo, da se jih sliši daleč izven gozdov.
Mnogi se poslavljajo, gredo na sezonsko delo, le toliko jih ostane doma, kolikor jih je nujno potrebno za oskrbo domačije. V gozdu je na pa-sekah ob jarkih in globelih ostalo še mnogo posekanega lesa, da se čez poletje posuši in ga bo jeseni lažje izvleči. Mnogo polomljenega, suhega in slabotnega drevja čaka na posek in spravilo. Ta neolupljeni, posebno debelejši matenjal bo nudil čez poletje gnezdišče raznim gozdnim škod-
ljivcem, kateri bodo ščasoma začeli uničevati tudi okolišoje zdravo drevje.
Kateri pa so ti škodljivci, saj jih često ni opaziti? Marsikdo zmaje z glavo, ko vidi smreko, kateia je sicer že zelena, vendar so ji žolne in det Iji že odluščili skorjo iz debla. Pri-zdignite skorjo sušeče se smreke ali bora, pa boste videli življenje ! Nebroj širjih in ožjih poti vodi po mehkoli-činsstem delu skorje, le tu in tam za|dejo ti rovi tudi plitko v les. Majh nž, včasih komaj vidni hroščki vrtajo različne rove, podolžne, poprečne, eno-vejnate, dva in več vejnate ; vsaka vrsta živi posebno življenje in škoduje na poseben način. Nebrcjssš majhni belkasti črvički žro ličje, poti se širijo, združujejo, na drevesu nastajajo mrtva mesta, katera slednjič objamejo vso deblo. Dre?o se posuši. Oglejmo si življenje vsaj nekaterih.
Posebno nemaren je osmerozobi smrekov jubadar, katen more uničiti cele smrekove gozdove. Hrošček je 4-5 mm dolg, svetlo- do temnoru-jave barve ter ves n a r e d k o s kratko rujavo ščetinasto dlako. Zadek mu ni zaoblen koi pri navadnih hroščih, temveč je na sredini razoran in na vsaki strani ima po štiri majh ne sobčke. Izlegli hroščki obdrže stal no, skozi vse življenje enako velikost — torej ne rastejo.
Ženite*/ ali kakor pravimo, rojenje se vrši že aprila ali maja, kar je odvisno od toplote. Letos v. pr. so se spreletovali hroščki že meseca marca, toda v hladnem aprilu so se zopet poskrili. Hroščki si izvrtajo s»a debiu majhno pločevinasto vdolbinico, narodno ženitbeno izbico, kjer se vrši oploditev. Po oplojenju vrtata navad no po dva hroščka. eden navzgor, drugi navzdol skupno do 15 cm dolg podolžni rov, ob čigar straneh odlaga samica po eno jajčece. Skupno odlo ži do 100 jajčec, iz katerih se za dva tedna razvijejo beli črvički (ličinke), katere se zelo hitro debele in grizejo vedno širje v ličje. Dorastejo v 5 - 6 tednih ter se zabubijo (čez sebe si napravijo belkasto vrečico), iz katere se po 8 dnevih izlezejo dorasli hroščki, kateri so spočetka mokri, belkasti in šele ščassoma porujave in si izvrtajo izletne luknjice.	(Dalje.)
Poštenega dečka
16—18 let starega, kateri govori slovensko in perfektno madjarsko sprejme graščina v bližini Maribora kot slugo. Osebno se je javiti pri
Upravi veleposestve Beltinci
mimrnio.
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril s 1. junijem v M. Soboti na Kolodvorski cesti št. 1.
BHlflSHl SBLOH za BOSFODE,
s 15. junijem pa odprem
FRIZEBSHI SBLOH za MIHE.
Za prvovrstno postrežbo kakor tudi za solidno ceno Vam bom jamčil ter se priporočam za obilen obisk
KRAMARIČ JOSIP
frizer
MUHSHH SOSOTfl, HolodBorsfea c. 1.
Vdovec srednjih let, poseduje 40 kat. oralov zemlje, 5 kat. oralov vinograda, lepo novo stanovanjsko in gospodarsko poslopje na lepem kraju, želi poročiti vdovo ali starejšo samsko žensko v giavnem radi gospodinjstva.
Naslov v UREDNIŠTVU.
Naznanilo.
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da imam na zalogi vsaki dan sveše mleko, smetano, sir, čajno maslo vsak dan sveže narejeno, akacijev med. Jajca, marmelado in razne kompote.
Dobijo se tudi raznovrstni siri na veliko. Dnevno kiselo mleko. Sprejmejo se tudi naročila naprej, m	katera izvršimo točno po naročilu.
Mlekarna G. H O & VAT
MURSKA SOBOTA - ŠOLSKA ULICA 3.
Razglas.
Živinski in kramarski sejem v KRIŽEVCIH Prekmurje se vrši na risalsko soboto dne 4. junija 1938, na katero opozarjamo kupovalce in sejmarje.
Odprl
sem gramoznico na
Bakovski cesti pri križu v MURSKI SOBOTI ter prodajam betonski šo-der za pode in prese-_	jani, kezleka (prizl) ter
pesek, vse po najnižji dnevni ceni. Naročnino sprejema ŠIFTAR DRAGUTIN, Murska Sobota, Benkova ul. 14.	1
Za vse izolacije proti vodi, vlagi in za hitro vezavo cementa
UTONIT
Za vlago nepropustni notranji in zunanji omet
81 o I a t o r
BETONIT,
kem. isd. Maribor
(Zahtevajte navodila.)
Zaloga MURSKA SOBOTA, Aleksandrova c. 19. (pri Fafliku)
BLUGO za OBLEKO!
Moški kamgarni po Din 70 — Crep-de-Chine po Din 18 — v veliki izbiri Vam nudi
FERDO HORVAT
BOGOJINA.