Pot k edinosti. Ali jih bo srečala kdaj pamet te naše slovenske liberalce? Vsak dan jili prepričuje, 'da nimajo med ljudstvom nobene za-slombe več, da je odklenkalo njihovi glo-riji v naši domovini, oni pa kakor slepi še .vedno po koncu nosijo glave in bahavo kriče, kakor bi bili sami na svetu. Naši poslanci v štajerskem deželnem zboru so se postavili odločno in moško za pravice svojega ljudstva, kakor nihče njihovih .prednikov. Edini liberalec, dr. Kukovec, išče pri socialnih demokratih podpore in .baranta z nemškimi nacionalci; brez moči, .brez veljave tava kot ve'šča semintja, da se mu smejejo vsi zdravi ljudje. Štajerski liberalni lističi pa vendar 'še vedno ,trobijo v svet svoje neumnosti in dokazujejo svetu, da se niso ničesar naučili. Korošci so 'pokazali hrbet liberalcem na ysi črti; tudi pod imenom družbe sv. Cirila in Metoda jih nc marajo več; sami so Si ustanovili svojo šolsko družbo, ker ne itnarajo liberalnih učiteljev, ki bi jim sicer ar slovenskem jeziku, a ravno zato tembolj .gotovo skvarili njihovo mladino. Na Primorskem so imeli še nekaj stopnje; pa tudi ite jim bo kmalu zmanjkalo. Pri splošnih volitvah v goriški dež. zbor so dobili naši .največ glasov in še pri prvi volitvi je bil jCden izvoljen; dva sta prišla v ožjo volitev. Nobe,na žavba ne pomaga več; tudi ma Goriškem bo 'kmalu čista miza. V Istri ise je. te dni dogodil tudi znamenit dogo- v' """i nrioa. kako tudi istrsko Ijitd- "U 1M nuni f a -___, _____, , | , istvo otepa od sebe liberalne smetf. i".'.? J? tako-le: iV Pazinu imajo nekaj let sem 'hrvaško gimnazijo. Nekaj liberalnih profesorjev je že pričelo med mladino svoje delo. ■Istrski rodoljubi so žalostno gledali, kako se jim kvarijo mladi dijaki. Zato se je (Sprožila misel, naj bi se s sodelovanjem •iu podporo tržaškega in 'krškega Škofa ustanovil zavod, kjer bi imeli dijaki stanovanje, hrano in skrbno vodstvo. Škofa sta po dogovoru s požrtvovalnimi voditelji istrskega ljudstva 'prišla na to misel, da bi bilo najboljše in najcenejše, ko bi se zavod izročil Saleziancem. Pri tem jc pa imelo govoriti tudi dija'ško podporno društvo, ki naj bi tudi z denarnimi podporami pomagalo ustanoviti in vzdrževati omenjeni zavod. Za občni zbor, ki je imel sklepati o ti zadevi, so liberalci spravili na noge, 'kar so mogli. Po Trstu, v Ljubljani, v Celju, v Dalmaciji, sploh, kjer je bilo le mogoče, so nabirali liberalnih udov, da bi ž njihovimi glasovi preprečili Sale-zijance. Zlasti je v tem oziru z vso silo delal advokat dr. Zuccon, ki je že dlje časa očitno roval proti dr. Laginju in drugim, na krščanskem stališču stoječim možem. Liberalci so 'hoteli od dijakov odstraniti vsak verski vpliv. Ni se jim posrečilo. Pri občnem zboru so vkljub strahoviti liberalni agitaciji sijajno propadli in istrsko ljudstvo je s tem pokazalo, da liberalcev ne mara. Istrski krščansko misleči 'politiki bodo izprevideli, da se morajo nasloniti pri svojem delu na slovensko ljudsko stranko, ki bo potem od Mure do Adrije edina in močna. V tem oziru gremo 'krepko naprej. Za tretjo nedeljo v oktobru sklicuje vodstvo .kranjske S. L. S. shod zaupnikov, kamor bodo prišli tudi štajerski, koroški in goriški zastopniki, da se osnuje enotna stranka za vse slovenske pokrajine. Načela •'•""mo vsi ravno tista; sredstva v njihovo '!,'"!„„•- "om noDolnoma enaka; zato UOMsgO su ......i. . . . 'ivoi-ir, nn]n spadamo tudi še ožje skupaj. "dU1 je tudi enotnega vodstva. Izven Kranjskega so liberalci krošnjarili še do nedavno s fakoimenovanim kranjskim prepirom. .Vedno in vedno so poVdarjali: »Tako kot 'je na Kranjskem, 'pri nas ne sme biti, Cemu bi se ločili v liberalce in klerikalce?«, kakor po svojih bedastih pojmih imenuje- jo pristaše ljudske stranke. No, prišlo je drugače. Izkazalo se je, da so slovenski liberalci po drugih deželah ravno tako strupeni kot kranjski; ljudstvo se jih je je-lo otresati in kranjski prepir je izgubil svojo grozo. Tudi tega ne sinemo prezreti, da so sebični in strankarski ljudje širili izven nase dežele naravnost neko mržnio do Kranjcev. To se opaža povsod, celo doli na Hrvaškem. Zdaj ko imamo skupne izobraževalne, telovadne in gospodarske zveze, društva in zadruge, in ko imamo priložnost se večkrat siliti iz raznih dežel, padajo taki predsodki. Zato je pa zdaj res mogoče misliti na ustanovitev ene stranke. Tako bomo kmalu ves gru'šč in vso šu-to, 'kar so jo nasuli liberalci pred napredek našega ljudstva, odmetali na stran. Pot bo prosta in veselo jo krenemo po nji. Skupna stranka je pa tudi za to nujno potrebna, da preprečimo rovanje tiste pesti liberalnih poslancev, ki se ravno sedaj proti odločni politiki naših mož usaja in lazi za nam sovražnimi ministri. Hribar in Ploj že zdaj ne pomenjata mnogo', njuno čivkanje ne more rešiti nobenega vrabca, kam še-le Bienertha ali Bilinskega. Ko se pa ne samo na Dunaju, marveč tudi doma za delo in boje ustanovi ena stranka, potem takih ljudi nihče niti porajtal ne 'bo. V teh veselih časih pa otročji liberalci še mislijo, da morejo v politiki kaj pomeniti. Svoj čas so rjuli: Duhovnik nima s politiko nič opraviti; kmet in obrtnik sta preneumna za politiko. Delavcu se ne sme dati v javnosti beseda. — Tako smo slišali večkrat. Odslej bomo pa mi jeli govoriti in bomo zares in brez ovinkov kli-liberalni učitelji v šolo! Liberalni VUl. - - . , • l K/ , ddktor v pisarno! uoerann stacunar za pudelj! In kar bomo klicali, se bo tudi izvršilo. ker do politične veljave ti ljudje med našim narodom nikdar več pr.'šli ne bodo. Izhaja vsak četrtek. Cena mu Je 3 K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 vin., za Ameriko in druge tuje države 4 K 60 vin.) — Posamezne Številke se pro-- dajajo po 10 vin. == Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice 2. Naročnina, reklamacije in in-serati pa: Upravništvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice Stev. 2. Štev. 40. V Ljubljani, dne 7. oktobra 1909. Leto XXII. Iz deželnega zbora. Minuli teden je imel naš deželni zbor samo dve zbornični seji, ki sta pa bili zelo kratki. V torkovi seji, je bilo sicer mnogo poročil na dnevnem redu. a ker so se slovenski liberalci uprli ustmcneniu poročanju in so zahtevali pismena poročila, — 'kar lahko zahtevajo po starem poslovniku — jim jc deželni glavar moral ustreči, a jih je ob tej priliki prav po očetovsko posvaril. Pa pojdimo po vrsti, da boste tudi vi vedeli, kako jc bilo! Ata, biči! Takoj h zapisniku se oglasi poslanec trgovske zbornice dr. Novak, ki je bil v tajni seji prejšnji teden prišel v neprijetno dotiko s poslancem Demšarjem. Mož se ,je 0'brnif na deželnega glavarja in milo tožil, kakšno krivico mu je v prejšnji seji storil poslanec Demšar, ki je položil trdo svojo roko na njegovo nežno telo in ga je s tem kruto razžalil, 'ki pa sedaj 'šc toliko usmiljenja nima. da bi ga sedaj za odpu-.ščanje prosil. Zahteval jc od deželnega glavarja zadoščenja. Deželni glavar mu je povedal, da ni takrat prav nič vedel, kaj imata z Demšarjem in da če bi bilo res k.ij hudega, 110, potem bi bil žc storil svojo dolžnost. Pa Novjik si ni dal dopovedati, kar venomer jc tiščal v glavarja, naj mu preskrbi zadoščenja, da se je nam revež kar smilil. In mislili smo, o 'kakšni 'časi so sedaj, včasih so se postavljali tisti, ki so klofute dajali, a sedaj pa oni, ki jih dobe. Naj bo Novak in vsak iz njihove garde prepričan, da sc nikdar noben izmed njih nc bo nekaznovan zaletaval v naše poslance, pa naj potlej šc tako jamra in toži. Deželni glavar komaj potolaži jokavega dr. Novaka, žc drži njegov tovariš dr. Tavčar roko kvišku. Deželni glavar sc takoj obrne k njemu in še prej predno 11111 dovoli govoriti pravi: Vem, kaj hočete. Ugovarjati hočete ustinenim poročilom in zahtevate pismena poročila. Pa to je samo domžalski Nemci potegovati za progo Domžale - Orni graben. Zato je poslanec dvignil svoj glas v ta namen, da se 'upe-Ije železnica tako kakor se -je vedno zahtevalo in da Kamnik ne ostane popolnoma na strani. — Predlog je bil soglasno sprejet in potepi jc bila torkova seja zaključena. V petkovi se}?, sc jc deželni glavar spominjal cesarjevega godu, potem sta se pa odkazala načrta lovskega zakona in novega občinskega volivnega reda odsekom. Poslance Mandelj je stavil še predlog za uravnavo Vi-šenjce, posl. Bartol pa za popravo dež. ceste pri Vinici. Razpravljalo se bo pa o teh predlogih kasneje. Glavno delo tega tedna je pa bilo v odsekih. Seje so bile dolgotrajne in deloma zelo živahne. Liberalcem je najbolj čez glavo verifikaci-skl odsek. Ta je sklenil, da ne potrdi izvolitve poslanca Lenarčiča, ki je bil izvoljen v notranjskih mestih in trgih in pa poslanca Višnikarja, ki jc bil izvoljen v dolenjskih mestih. In sicer zakaj? Lejte, volivni zakon nikjer ne določa, da bi volili samo deli občin, ampak volijo cele občine povsod. Samo v teh volivnili okrajih se jc postopalo drugače. Vrhnika 11. pr. je volila po vaseh v kmečkem okraju, trg torej, ne cela občina pa z mesti. Tako je v Krškem. Ribnici in še drugod. V Ljubljani 11. pr. pa volijo v mestni skupini tudi kmetje iz Crnc vasi, Hauptmauce itd. S. L. S. hoče, da se napravi red. Kdor ni pravilno izvoljen, nc spada v zbornico. Liberalci pa čutijo, da so v tistem hipu, ko tudi v mestni skupini volijo cele občine, izgubljeni. Naj bi bila tudi zbornica tako odločna kakor je odsek! O deželni banki sta se posvetovala združeni finančni odsek in odsek za deželna podjetja. Veleposestniki in naši liberalci bi radi zavrli ustanovitev deželne banke, ker bi delala konkurenco njihovim bankam. Političen pregled. DRŽAVNI ZBOR ne bo posloval. Je toliko kot gotovo. Razpustu slede ali nove volitve ali § H. 'Narodnostni boji pa tudi narodnostna nasilia od strani vladajočega nemškega naroda prikipevajo do vrhunca. Lex Kolisko-A\-man 11 najglasneje priča. Sklican bo državni zbor 20. oktobra. ČEŠKI DEŽELNI ZBOR. Vlada ne more doseči, da bi zboroval češki deželni zbor. Nobena konferenca ne uspe ugodno. Nemci hočejo izsiliti ugodnosti od Čehov in nočejo opustiti obstrukcijo. Čehi pa tudi nc morejo Nemcem popuščati, ko Nemci povsod na najgrši način zatirajo Čehe in je celo nemška kr-ščanskosocialna stranka nastopila proti Čehom s krivičnim šolskim zakonom. Zato bo češki deželni zbor vsekako razpu-ščen. To pa zapečati osodo državnega zbora. NEMŠKO DIVJANJE. •Nemški deželni poslanec dr. Pittncr je zahteval od cesarskega nižjeavstrijske-ga namestništva, da zniža število čeških in poljskih uradnikov na Nižjeavstrijskem. Če se pomisli na razmerje slovanskih in nemških uradnikov z ozirom na število prebivalstva, je Pittnerjeva interpelacija od 28. septembra nesramno izzivanje. LEX AXMANN. Vlada tega zakona v sedanji obliki nc more predložiti v sankcijo, ker nasprotuje temeljnim državnim postavam. Vlada p.i se tudi boji, ker sankcioniranje tako krivičnega zakona lahko izzove na Češkem vihar, ki pretrese vso Avstrijo. NEMCI ZAHTEVAJO § 14. Resnične razmere jasne Nemcem zaslepljene glave, da po pravici in parlamentarno ne morejo vladati nad slovansko večino. Zato zahtevajo od vlade, da vlada brez parlamenta po § 14. Upajo, da jim taka vlada sankcionira krivični šolski zakon, ki ga hočejo uveljaviti na Gornjeav-strijskem, Solnograškem iu Predarlskeni. NEMŠKA BESNOST RASTE. Občinski svet v Kremsu je sklenil, da bodi za vse večne čase uradni in poslovni jezik nemški, da se sme občinska pravica le Nemcem podeljevati in nastavljati le nemške uradnike in sluge. — Nemci čutijo konec svojega nadvladja v Avstriji, zato naravnost norijo. NEMŠKA KRŠČANSKOSOCIALNA STRANKA iMržnjc do slovanstva se niso mogli otresti tudi ljudje, ki pripadajo tej stranki. Da, krivični Axmannov zakon je najkrep-kejše podprla ravno ta stranka. »Slovenec« je označil krivični korak kot usoden za stranko. Kajti stranka, ki je poslalal močna v boju za 'krščanska načela, po krščanskih načelih more obstati le, dokler ostane tem načelom zvesta. »Slovence« potrata časa in denarja! A dr. Tavčar se ni zmenil za ta očetovski opomin. In proti svojemu prepričanju je zahteval, da pripravijo odseki pismena poročila, da njemu to ni nič mar ali to kaj stane ali nič. Tako se je razkoračil voditelj liberalne stranke, da pokaže svojim mladim, ki ga tirajo v obstrukcijo, da je tudi opozicijonalen, ako je treba. Ker kakor rečeno, to tudi poslovnik zahteva, je deželni glavar moral ustreči dr. Tavčarju, in sedaj bodo vsa poročila iz odsekov prišla tiskana v zbornico. Nekaj tisočakov deželnega denarja bodo brez potrebe spravile ljubljanske tiskarne. Potem je utemeljeval poslanec dekan Lavrenčič svoj in dr. Krekov samostojni predlog ----»--V.- »" ' - » xa puuali*«"«* f-..rtnfsr.r ZEieznice. Zahteva jc že stara. Vlada je sicer prejšnjemu državnemu zboru predložila med drugimi lokalnimi železnicami tudi progo Poteela - Motnik, ki bi pa seveda nikakor nc zadostovala. V zadnjem času so se začeli zlasti nemški grajščaki in 2: O preuredbi kmetijske šole na Grmu sta se posvetovala finančni in upravni odsek. Odslej bo šola enoletna. Poleg tega bodo pa tudi zimski tečaji po pet mesecev, za kmetske sinove, ki se bodo hoteli izobraziti v živinoreji in sadjarstvu. Obrtni odsek sc je posvetoval o ustanovitvi deželnega zavoda za pospeševanje obrti. Patentirani reševalci malih obrtnikov liberalni poslanci Turk in kranjski Pire, pa šc v odsek pogledat nista prišla. Pircu se veliko pri-jctnejc zdi bivati v Kranju kakor pa sedeti v odseku. Upravni odsek jc pripravil za zbornico že mno<™ "JiM-va. V sobo^; jc odobril nač7tVvske-?a zakona, o katerem bomo poročali obširneje takrat, ko se bo obravnavalo v zbornici. Kako se bo liberalcem godilo v zbornici ta teden, bomo sporočili v prihodnje, po Ljubljani se govori, da bodo burne seje, vedo pa naj, kdor seje veter bo žel vihar. Le naj pazijo, da jih ne odnese iz zbornice!. Je imel prav. — Za njim so ponovili isto; pametni Nemci. — V nemški krščansko-socialni stranki je že izbruhnil razdor. Njeno časopisje se kavsa med seboj. Kazen je torej hitro sledila, .lasno. Kraljestvo, ki jc samo zoper sebe, ne more obstati. DEŽELNI ZBORI. Kranjski deželni zbor si je naložil izredno mnogo nalog. Poslanci Slovenske Ljudske Stranke delujejo v trinajsterih odsekih. Splošnim sejam sledijo klubove. Poslanci S. L. S. delajo včasih do dveh ponoči. Radi 'bi hitro spravili v pravi tir deželno gospodarstvo in rešili zadane si naloge kakor lovski zakon, šoIs'ko vprašanje. prometno itd. Liberalci skušajo nagajati. Dr. Tavčar je zahteval, da bi Slovenski Ljudski Stranki onemogočil hitro delo, na podlagi zastarelega zakona, da se vsa ustna poročila že ponatisnejo in tiskana dado poslancem v rake. Ce liberalna stranka vztraja pri Tavčarjevem predlogu, prizadene deželi s tem do 50 tisoč kron škode. V ŠTAJERSKEM DEŽELNEM ZBORU sc poslanci S. L. S. vrlo nastopili za pravice slovenskega jezika. Poslanec dr. Korošec je s svojim predlogom, da se uvedi splošna in direktna volivna pravica v deželnem zboru, porazil nemške liberalce in veleposestnike. IZID GORIŠKIH VOLITEV. Pri deželnozborskih volitvah so liberalci propadli. Zmagal je z absolutno večino poslanec S. L. S. Jerič. Fon in Man-freda sta prišla z liberalnima 'kandidatoma v ožjo volitev. HRVAŠKI POSLANCI V OGRSKEM DRŽAVNEM ZBORU slabo zastopajo hrvaške koristi. Ob otvoritvi 28. septembra so imeli priliko označiti hrvaške zahteve in zlasti manifestirati za splošno in enako volivno pravico, pa so molčali kot grob. »Agramer Tagbl.« pravi, da jih je k molku pripravila Ju-■stliova obljuba, da ne izroči sodišču treh 'hrvaških poslanccv. S takimi zastopniki bi moralo pomesti hrvaško ljudstvo. NA OGRSKEM nadaljujejo Košutovci svoje komedije. Vsi upi zatiranih na Ogrskem tiče v tem, ali vztraja vladar pri zahtevi, da se uvede \ splošna, enaka in direktna volivna pravica na Ogrskem. Govorijo, da prestolo-iiaslednik vpliva v tem smislu na cesarja. V RO^NI se osnuje nova mohamedanska stranka. Stranka hoče zediniti vse mohamedance brez ozira na narodnost. Bo torej čisto verska stranka. ZAROTA V CRNIGORI. Zarota, ki so ji nedavno prišli na sled, ic hotela uničiti sedanjo vlado, prisiliti kneza Nikolaja, da se odpove prestolu, proglasiti za vladarja princa Danila in po- moriti ministre, nadalje oprostiti jetnike, 'ki 'so jih zaprli zaradi napada z bombami leta 1905. Nekaj zarotnikov ie zbežalo na 1 urško. SRBIJA. V Belgrad je došel novi ruski poslanik baron Hart\vig. Znan je kot velik prijatelj Srbov. NEMŠKI KANCLER dospe 15. novembra v Rim, da se pogovori s papeževim državnim tajnikom. NA BOLGARSKEM se med mlajšimi častniki pojavlja uporno gibanje. ZA JAPONSKO je izdelala reška tovarna večje število torpedov. Minule dni j Mi je izročila japonskim častnikom. Torpedi vozijo približno 1 km na minuto. ŠPANSKA. V Barceloni je zasledila policija anarhistično zaroto. Našli so spise, v katerih stoji, da so nameravali zarotniki pomoriti v Madridu več visokih oseb. Policija nadalje poizveduje. Z bojišča prihajajo ve-selejša poročila. 30. septembra je bil radi došlega poročila o zmagah v Afriki ves Madrid sijajno razsvetljen. Velikanske množice so hodile po mestu iu vzklikale: »Živela Španska! Živela armada!« BOJI V SEVERNI AFRIKI. Španske čete so zavzele Burugu. Gorovje je silne važnosti za končno zmago. Španci so zgubili enega generala in nekaj vojakov. LISTEK. Zadnji dnevi Jeruzalema. (Lucij Flav.) Zgodovinski roman. — Spisal J. Spillmann D. J. (Dalje.) Z žalostnim srcem spoznava Tit, da pri toliki zmešnjavi in stiski ne bo mogoče oteti templja in izpolniti dane obljube. Boriti se mora kakor navaden vojak, preden pride stopajoč črez mrtva trupla in nilakuže krvi, v tempelj. »Kolik blesk, kolik sijaj!« vzklika presenečen, ko ogleduje prekrasna darila, obešena po zidovih, lesketajoče stene, pokrite z zlatimi plo-čami, velikanski lestenec, vinsko trto nad vhodom v svetišče z orjaškimi zlatimi grozdi, sedinerorogljati svečnik in zlato mizo oglednih kruhov, katero je samo njena teh obvarovala ropaželjne roke. »Kolika stavba, koliko bogastvo!« ponavlja Tit. Ko tako občuduje lepoto in sijaj hiše božje, izjavi navzočim poveljnikom, da hoče še enkrat poizkusiti njeno rešitev. »Prekasno!« pravi Cereal. »Gospod, ali ne vidiš, kako že sika plamen izpod onih vrat? Le nekaj trenutkov še in ogenj bo v sredi templja!« »Pri Jupitru! Medtem ko se mudimo tukaj, so pobesneli vojaki podtaknili ogenj tudi drugod! Zdaj vidim, da se zemljan zastonj bori zoper usodo! Lucij, skoro bi verjel, da je bil oni Jezus iz Nazareta več kakor navadni človek! Njegove besede se bodo vendarle uresničile! Poizkusimo rešiti vsaj to zlato mizo in oni sedmero-rogljati svečnik in sploh vse dragocenosti kolikor je mogoče!« Potrt, skoraj obupan se vrača rimski mogotec iz templja. Cereal in Lucij uka-žeta najzanesljivejšim vojakom odnesti iz svetišča mizo oglednih kruhov, kadilni oltar in svečnik. Samo to in ničesar več ne morejo rešiti. Kajti plamen se je oprijel ravnokar veličastnega ostrešja nad njihovimi glavami in se jel ovijati okrog raz-sušenih brun iz cedrovega lesa. Kmalu prične curljati zlato, s katerim so bile prevlečene strešnice, v žarečih kapljah na Rimljane. »Vun! Sicer smo izgubljeni!« kliče desetnik Marcij. »Škoda! Kako rad bi i utrgal zlati grozd, ki visi na vinski trti tam gori!« i »Saj bi ga itak ne dosegel!« se norčuje nekdo izmed njegovih vojakov. »Le pomisli, sedemdeset komolcev visoko se vzpenja ona žlahtna rastlina! Dovolj je, ako si zapomnimo to mesto! Zlato bomo lahko našli v pepelu, ko se bo ohladilo, Proč, proč, vročina postaja neznosna, ogenj že liže okrog nas!« »Čudim se teži tega svečnika! Nisem mislil, da imajo Judje tukaj toliko množino zlata nakopičenega! Zal, da moramo tako naglo odtod!« »Že zdaj vidim svoje rojake, kako se bodo čudili tem dragocenostim, ko jih bomo nesli v slovesnem sprevodu po Rimu! Jasno mi je, zakaj so bili rimski bogovi vedno tako zavistni judovskemu Bogu! Takih darov niti naš cesar ne poklanja svojim domačim bogovom!« , Med temi in sličnimi pogovori hite vojaki proti izhodu. Lucij se ozre še enkrat na prelestno krasoto hiše božje, ki odseva zdaj še lepše v žaru opoldanskega solnca. Tedaj pribobni izpod ostrešja nad Najsvetejšim veliko ognjeno bruno in se ujame na četverobarvnem zagrinjalu. V istem trenotku je dragocena tkanina v plamenu ter se pod težo bruna raztrga na dvoje, tako da frčijo goreči kosci daleč naokoli. S solzami v očeh beži Lucij iz svetišča, v katerem je moral gledati toliko gnusobo razdejanja. PETNAJSTO POGLAVJE. Med življenjem in smrljo. Zelo vznemirjen čuje Natanael ob postelji svojega brata Eleazarja in posluša divji vrišč, ki odmeva iz preddvora žena v oddaljeno bolniško sobico. Ta se nahaja poleg bivališča lempSlj^C^ glavarja, potem ko je padla Antonija v roke sovražnikov. Kajti na tempeljski strehi, odkoder ,so napadali gorečniki drzne Rimljane, m bilo več prostora za bolnika. Noč in dan so švigale smrtonosne pušice z višav na ■zmagovite sovražnike, ki so vršeli po osvojeni Antoniji in nastavljali svoje ste-jiolome ob prvo obzidje tem/plja. Eleazar je sicer rotil svoje rojake, naj ga puste ■umreti pod milim nebom spričo sovražni- kov; prosil je celo: »Vrzite me na napadalce, da bom še umirajoč ugonobi kakega sovražnika!« Toda nihče m hotel ugoditi besedam napol 'blaznega poveljnika, marveč so ga prenesli v zatohlo, •ozko sobico pod razbeljeno streho. Tu leži zdaj večinoma v nezavesti, le zdajpazdaj ga prebudi neprestano butanje jn grmenje ovnov in stenolomov, tako da mu gre skozi mozeg in 'kosti. Evzebij se ne more dovolj načuditi, da se more njegova železna narava tako dolgo upirati .strupu, ki sc mu je razlil iz gnoječe se rane po vseh žilah. »Danes najbrž ne bo več ucakal večera,.! pravi duhovnik na jutro 10. avgusta, ko se mudi poslednjič pri n em. »Dajte ,11111 zaužiti nekaj teh kapljic, n če se mu morda vrne zavest, tedaj ga lahko še enkrat poizkusite pridobiti za sveto vero in prejem svetega krsta. Dokler človek živi, jiam še ni treba obupavati. Rabela je toliko zanj pretrpela in premolila: morda .omeSi Gospod v svojem preobilnem ti.smi-Jjctiju ravno zategadelj njegovo zakrknjeno srce. Ako bi pa vajini poizkusi le še razdražili njegovo srditost, ga pustita ,za vselej v miru.« Tako odide Evzebij po svojem navadnem potu v mesto, kjer bi rad obiskal in »potolažil še mnogo drug,h bolnih in umira 'očih meščanov. Tamaro bi rad vzel s ,seboj; toda devica se izgovarja, češ da je obljubila Eleazarju stati ob strani do zadnjega diha in mora vrluit^ga vztrajati tudi pri dobri Ralieli v teh bridkih posled-?;j;u urah. Nato odideta ženski, utrujeni cd dolgega nočnega bdenja, v sosednji liram, da se nekoliko odpočijeta. Grmenje napadalnih strojev je potihnilo in za hip je za- vladala kroginkrog precejšnja tihota. Natanael naj bi ji zbudil, ako bi opazil na bolniku znamenja zavesti. Nekako eno uro trajata mir in tihota. Tedaj prične na dvoru žena bučati in Šumeti. »Rimljani so podtaknili ogenj!« čuje (Natanael in plane prestrašen k oknu. Takoj nato prihiti Giezi in potrdi strašno no-•vico. Kaj storiti v tej sili? Šele ko je odšel stari služabnik, da reši ben Kajio, .se ,domisli mladenič, da mu je pozabil naročiti, naj poišče nekaj zanesljivih prijateljev jEIeazarjevih, ki bi rešili umirajočega strašne smrti v ognju. On sam in slabotni (ženski si ga ne upajo spraviti po stopnicah iiavzdol. Tako bega dokaj časa brez sveta in pomoči o'd postelje do okna, od f.kna do postelje. Naenkrat opazi, da so se bolniku (Poteze močno izpremenile. (Dalje prihodnjič.) Razgled po domovini. Duhovniške spremembe v ljubljanski škof. ji. C. g. Karol Čuk. kaplan na Jesenicah, je imenovan za župnega soupra-vitelja pri Sv. Križu nad Jesenicami, ker ie dovoljen začasni pokoj č. g. župnkti Jakeljnu; stalni pokoj ie dovoljen preč. g. Frančišku Gorniku dekanu v Postojni. Premeščeni so čč. gg. kaplani: Jan. Zavbi iz Žužemberka za župnega upravitelja v Arnbrus, Karol Gnidovec iz Št. Vida.v Žužemberk, Franc.Novak iz Stopič v Št. Vid pri Zatičini. C. g. Feliks Funtek je nastavljen kot kaplan v Stopicali. Izgubii jc železniški čuvaj Valentin Hrovat iz Gorenje vasi pri Medvodah hrvaško bušo. Bila je bele barve s črnimi lisami. Izgubila sc jc žc pred štirinajstimi dnevi. Najditelj naj jo vrne lastniku, pri katerem dobi primerno nagrado. V Ljubljani je umrl županov sin advokat dr. Ivan Milan Hribar. Bil je previden s sv. zakramenti za umirajoče. Zupan Hribar je priobčil v »Narodu« in ^Ljubljančanki« mrtvaško oznanilo, a na nobenem se ni veliki svobodomislec upal povedati, da jc n egov sin umrl spravljen z Bogom. Čemu to zatajevati? Štajerski mladeniči iz šent!enarikega okraja so imeli svoj sestanek pri Sv. Lenartu. Po cerkveni slovesnosti se je vršilo v dvorani Arnušove gostilne zborovanje, ki je bilo jako dobro obiskano. Celjski oo. kapucini so praznovali spomin 700letnice svetega očeta Frančiška in 3001etnice, odkar jc bil položen vogelni kamen ondotnemu samostanu. Duhovniške spremembe na Goriškem. Na goriški bogoslovnici jc imenovan, za profesorja bibliških ved novega .zakona namesto dr. Tarlao dr. Josip JJ-Cea. dogmatiko ™ bo poučeval č. g. Fo-gar. — Imenovanje č. g. Tognona za župnika v Gradežu se je zaradi formalnih napak razveljavilo. Ameriške vesti. Iz Jolieta se poroča: Župnijska šola sv. Jožefa šteje letos 428 ilovenskih šolskih otrok. Šola ima šest razredov. — Jolietski Slovenec Jurij Ro-gina se je poročil z gdčno. Frančiško Ada-mec, Cehinjo, 9. septembra vt. I. Poročil ju je domači župnik F. S. Šusteršič. — li Slovanska naselbina v Clevelandu postaja vedno lepša. Slovenski gospodarji in trgovci so od 61. ceste skozi do 62. ceste naredili in še delajo popolnoma nov tlak,, ki bo jako krasil ta trgovski del slovenske kolonije. Ustavljen kamniški vlak. Dne 28. septembra sc je kamniškemu vlaku, ki se iz Ljubljane ob dveh popoldne cdpeije, pripetila »nezgoda«. Blizu Jezice se namreč ustavi, sprevodu,ki in potniki pa preplašeni izstopijo. Kmalu se je cela stvar pojasnila. Na .progo se je namreč vlcgel neznanec in prisilil vlak da se ustavi. Ni še pojasnjeno, ali. ie bil pijan ali življenja sit uli pa oboje. Ce sc jc mislil končati, si je pač izbral najbolj nesigurno sredstvo za usmrčenje, kajti kamniški vlak je prepočasen. da bi pravočasno nc opazil takih kandidatov. Liberalci kranjski se sramujejo svojih časopisov. Novi liberalni listič »Slovenski dom« jc prinesel za 20. september tako ostuden in nesramen članek, da ga je državni pravdnik moral zapleniti. Liberalni deželni .poslanci 'so zaradi zaplembe in-terpclirali v zbornici vlado. Umazani član-čič je moral prebrati liberalec dr. Triller v tajni seji. Naši liberalci so liberalcem tako gorke pravili, da še niso nikdar takih slišali. Vsi bledi kot zid so morali poslušati zaslužene psovke. Slednjič vstane dr. Tavčar in pove, da niso niti prebrali do-tične umazanosti, ker bi je nc bili podpisali ako bi bili znali njeno vsebino. Liberalcev je postalo sram pisave svojega časopisja. 'Kako more pošten človek še brati »Slovenski Dom«, ako se ga liberalci sami tako sramujejo! Prog ž njim! Dv» spodnještajerska zlatoraiašnika. Izmed deset novoinašnikov, ki so jm rajni gospod knezoškof Slomšek dne 9. junija 1859 pred odhodom iz Št. Andraža v ta-mošnji lavantinski cerkvi posvetili v maš-nike, živita le še častita gospoda Kolarič Jožef, župnik pri Sv. Martinu na Paki, in Košar Janez, župnik v Galiciji pri Celju. Njun še živi šolski tovariš vč. g. Peter Erjavec je bil kot tretjeletnik že leta 1858 v mašnika posvečen. Vsi drugi tovariši so jima že pomrli. Zadnji č. g. Andrej Kojta je umrl lani dne 7. marca kot umirovljen župnik Sv. Petra na Vinski gori. Pomenljiva SOletnica. 25. septembra je bilo petdeset let, odkar so rajni knezoškof Anton Martin Slomšek prvikrat v stolni cerkvi sv. Janeza Krstnika v Mariboru delili 'zakrament mašniškega po-svečenja. Posvečena sta bila takrat čast. gospoda: Bizjak Vinko,ki so dne 1. februarja 1905 umrli kot župnik laporški, in vč. g. Mat.ja Koren, knezoškotijski duhovni svetovalec in župnik v Žalcu, ki so torej prvi izmed vseh v Mariboru posvečenih mašnikov. Naj bi še dolgo križ nosili in mnogo naslednikov za seboj privabili v lepi vinograd na novo zložene lavantinske škofije! Celje. Dr. Maks Vrabcr, kaplan v Žalcu, pride za kateheta in ravnatelja II-ceja in trgovske šole šolskih sester v Trstu. Za kaplana v Žalcu pride g. dr. Anton Jehart iz Starega trga pri Slov. gradcu. Nečuveno sramoti prevzvišenega knezoškofa »Narod«. Pravi, da naj S. L. S. organizira pretepaški klub, za načelnika temu klubu pa izvoli knezoškofa dr. A. B. Jegliča. Slovensko ljudstvo, — tako sc drznejo psovati propali liberalci tvojega dušnega nadpastirja! Tako piše tista stranka, ki jc v naši deželi uvedla siro-vost v političnem boju in še danes sc zanaša vedno na pesti in kamenje. Uprav teroristični napadi na naše pristaše v Šmartnem, na Viču, pri Zagradcu itd., pri katerih sta nož in kamen igrala vodilno vlogo, dokazujejo, da liberalna stranka .pri nas živi sploh samo od prostaštva in organiziranja vseh propalic. Očividno je, .da stranka, ki tako pobalinsko vleče v dnevni' boj jjagftga knš>zoško?a, ne zasluži nič drugega, kakor da se z njo temeljito' obračuna v deželni zbornici. Ljudstvo bo hvaležno S. L. S., ako to surovo stranko izplača kakor zasluži. Miadeniški shod v Brežicah 26. septembra je izborno uspel. Navzočih do 5U0 ljudi. Govorili so predsednik Žebot, poslanec dr. Benkovič, jurist Veble, veleč, gospod Traven i ž Ljubljane in domači fantje. Uspeh je popoln in navdušenje velikansko! Redka^ ofroška bolezen na Štajerskem. Na Štajerskem se ie 'pojavila bolezen Polyo myelitis. To bolezen, ki je v družbi s 'pojavi otrpnelosti, dobivajo otroci. Pojavila se je v Gradcu in posebno v Dravski dolini. Do sedaj je znanih okoli sto slučajev. Bolezen ni nalezljiva, kot koze in škriatica, ter so jo opazili preteklo leto tudi na Nižjem Avstrijskem. Pojavlja se zlasti večkrat na Švedskem in Norveškem. Tudi na Koroškem se jc pojavila taka bolezen. Več otrok so pripeljali v celovško bolnišnico. Poraz istrskih liberalcev. V Pazinu se je vršila skupščina dijaškega podpornega društva. Odbor jc Sklenil v dogovoru s tržaškim in krškim škofom zgraditi kon-vikt za dijake in ga izročiti Salezijan-cem v oskrbo. Liberalci, na čelu jim razni liberalni advokatje, so se takoj vzdignili proti tej nameri. Na občni zbor je došlo veliko število hrvaških in slovenskih kmetov, ki so sklenili se le preveč ponižujete. In zakaj hodite Ie ponoči razsajat in vpit? Pošten človek pove podnevu, ako se mu godi krivica. Bodite uverjeni, da me z vasmi postopanjem popolnoma nič ne plašite. Nas odsek kljub vašim napadom vseeno lepo napreduje. Resnico na dan! Nič ne smerno zakrivati in molčati; če bodemo pa mi kaj prikrivali, potem je pa že odločena ura našega pogina. Nam se naših dejanj m tieba sramovati. Na zdar! — Ignacu bu-belj t. č. načelnik. »Mater Dolorosa« na Ježici pri Ljubljani. Pa sem dolgo upal in se bal, da se jim — mislim, preprostim selskim dusain — ne posreči uprizoritev žalostne Matere Božje in nje vernega sočutnega spremstva na Golgoti, zakaj vse to sega že bolj v nadnaravno, človeškim očem prikrito prizorišče. Šel sem pogledat in poslušat. Slika za sliko se je razgrinjala pred menoj na odru. Namesto prejšnje bojazni je vstalo v meni začudenje, moje tesno pričakovanje pa se je izpremenilo v tako prepričanje: Ako sploh kdo, tedaj nam more le krotko in nedolžno srce podati vsaj skromno sliko najčistejše Device, ki je kdaj živela, trpela in ljubila na svetu. Kar se ne bi zlahka posrečilo spretnosti in zmožnosti, to je dosegla krotkost in nedolžnost. Otroškovdana ljubezen do Marije je bila v tem oziru najboljša umetnica, in taka umetnost more seči tudi drugim v srce. Ali še nekaj mi prihaja na misel: Koliko truda, koliko časa, koliko vstraj-nosti je zahtevala ta uprizoritev. Pa kaj zato! Vse povrne Ona, ki ji je veljala ta proslava. Ve igralke in pevke, ste nam podale njeno žalost, Ona pa naj vam nakloni svoje veselje. Čast in blagoslov takim otrokom in njihovim staršem. P. Iz Moravč. g Posezimo nekoliko nazaj. Po leti 3mo imeli srečo, da so nas presvetli gospod knezOškof dvakrat obiskali. Prvič Ob priliki svete 'birme, ko so birmovali v Moravčah in na Vrtopolju. V obeh krajih je ,bilo birmancev blizu 600. Mudili so se Presvetli ob tej priliki pri nas slkoro tri dni. g Na kresno nedeljo so pa Presvetli pbiskali daleč znano božjo pot Sv. Valentina na Limbarski gori, kjer je bil tisto nedeljo običajni vsakoletni shod. Ondi so neumorno spove'dovali in pridigovali. Bog jim povrni. Sprejeli srno Presvetlega nad vse sijajno. , g Letošnje poletje je obiskal našega gostoljubnega č. gosp. dekana ameriški Skof Trobec, ko se je mudil na oddihu na Kranjskem. Došel je v družbi gosp. kanonika bivšega moravškega dekana T. Kaj-diža. Gospod je ljubeznjivega in prijaznega značaja. g le itak lepa moravška dekanijska župna cerkev se je letošnje poletje še bolj olepšala. »Domoljub« je sicer o tem že nekoliko sporočil. Za lepoto hiše božje prevneti gosp. dekan Biz-jan je oskribel nove, dragocene okvire pri križevem potu. Slike križevega pota so stare, gosp. .Jebačin jih je tako prenovil, kakor bi bik ,sedaj nove. Sedaj v novih okvirih, ki so delo gosp. Pengova iz Ljubljane se šele ,vidi umetniška vrednost slik križevega pota. Pod slikami pa je 14 v ognju potlačenih svečnikov in dvanajst križev isto-tako v ognju pozlačenih, vse umetniško, krasno delo gosp. Kregarja. Isti gospod bo tudi izvršil dve lepi v ognju pozlačeni ■svetilki, ki bosta svetili v kapeli lurške ,M. B., pri oltarju, ki je oltar tukajšnjih Marijinih družb. g Lepa je bila slovesnost blagoslov-ljenja križevega pota. O tem smo že pisali. Sijajno pa je bilo slavlje, zahvalna služba božja na roženvenško nedeljo zato, ker je Gospod Bog pripustil, da sc je težko in silno nevarno delo: prevažanje in postavljanje novih zvonov tako srečno izvršilo. Došla sta iz prijaznosti povečat cerkveno slovesnost mil. gosp. generalni vikar, prelat Flis, ki je imel slavnosti primeren govor in gosp. kanonik Kajdiž, ki je opravil slovesno službo božjo ob azi-stenej več duhovnikov. Krasno zvonenje ima sedaj naša farna cerkev. Daleč nima para. Velike skrbi in težko odgovornost je prevzel na svoje rame naš zaslužni gospod dekan, ko se je lotil oskrbe novih zvonov, veliko je mislil, veliko delal, a njegova požrtvovalna delavnost je vse premagala. In danes -je lahko vesel gospod dekan, ko vidi, kako lep sad rodi njegov trud. Moravški farani pa so gotovo ponosni na svojo lepo cerkev in na prekrasno zvonenje in hvaležni so vrlemu gosp. dekanu, da jim jc vse to oskrbel. Bog mu naj poplača ves trud in vse skrbi. g Šolo v Moravčah, ki je dosedaj le trorazrednica, hočejo razširiti v petrazred. nico. Hoteli so jo že z letošnjim šolskim letom. A dotični odlok je prišel k nam malodane v začetku šolskega leta. Čudna so ta pota! Ali naj razširimo v treh dneh trirazrednico v petrazrednico?! Mi nismo zoper razširjenje šole. Ali vprašanje je, kje pa dobiti potrebne prostore? Res, da so nekateri oddelki na sedanji šoli prenapolnjeni — četrti oddeldk menda šteje 100 učencev — ali težko če bo ljudstvo pritrdilo' takoj petrazrednici. In tako še danes ne vemo, ali bomo imeli staro trirazrednico z oddelki, ali s paralelkami, ali četvero ali petrazrednico. Neprijetno je negotovo čakanje. g Nova učna moč je prišla na morav-ško šolo v osebi gdč. Zarnik. Upajmo, da bo res učiteljica in vzgojiteljica; kot kaže bo zvesta svoji nalogi, potem 'blagor naši šolski mladeži. Spoštovalo jo bo ljudstvo, ljubila in spoštovala tudi otroška srca. g Tatovi so obiskali našo cerkev. Ukradli so dva nabiralnika v kapelici lurške M. B. Denarja notri niso veliko dobili, več sta pa bila vredna nabiralnika. Tukajšnje orožništvo je tatova marljivo zasledovalo in ju je že tudi dobilo. Tička sta že v rokah oblasti. g Fantje. Poletni čas, čas dela, težkega dela je minul, hladnejša sapa veje, nastopa čas oddiha. Izobraževalno društvo hoče razviti sedaj svoje delo. A samo, če ga ne boste podpirali, ne more delati. Zato pa pričakujemo, da se bostei sedaj, ko nastopi jesenski in zimski čas, .oklenili društva. Poskrbeti 'hočemo, da ■vam 'Bo idruštvo nudilo vsakovrstno za-,bavo.: igre, predavanje, berilo. Pridite ibolj številno v društveno Iknjižn'ico po ,knjige, knjižnica je dosti bogata raznovrstnega berila. V oktobru ali novembru se moramo spraviti na oder. Sedaj smo idobi'1'i zopet nekaj novih iger. — Pri srcu ,natn je že davno telovadni odsek našega društva. Dajte, zganite se! Letos ga moramo ustanoviti. g Znaki našega izobraževalnega društva so došli. Lopi in pripravni so. Dobe se pri gosp. kaplanu Loyšinu. Vsak znak '.stane 37 vinarjev. Znak kršč. slov. soc. ,zveze je kaj primeren kot zaponka našega .izobraževalnega društva. Znaki zveze se dobe istotam. g Volitve za občino Velika vas so že .zdavnaj minule, a pozabljene še niso. Zadnji dopis v »Domoljubu«, ki menda ni povsem ugajal, je duhove razburil. Tudi mi .nismo zadovoljni z uspehom volitev. Morda se bodo volivci sčasoma pokesali, ker ,so poslušali tiste, ki jim ne žele nič dobrega. g Liberalni »dom« se počasi dviga. Zmeraj jim kaj primanjkuje. Nazadnje -jim bo pa še tal zmanjkalo, ko bo vse utonilo. Vederemo. g Podružnica sv. Cirila in Metoda, ki ,se je tu nedavno ustanovila, je izgubila svoja najimenitnejša prvoboritelja. Šla sta ,po svetu iskat življenja za isto. Posebno oni, ki je vzel ob ustanovnem zboru na ,piko naše kmete, ta jo je menda mahnil ,zopet nazaj po »zlato« v zlato Prago. Saj «jc kakor čujemo — svobodomislec. Iz raznih krajev Gorenjske. g Iz Krope. Tukajšno katoliško delavsko društvo sc zahvaljuje svojemu pri-iLjubljenemu rojaku preč. gosp. Andreju Ažmanu, katelietu v Postojni, za njegove podučne in zelo zanimive govore, katere nam je dajal ob počitnicah v tukajšnjem katoliškem delavskem društvu. Društvo •Sc priporoča še v nadaljno naklonjenost. Jakob Šolar, predsednik. g Komenda. Tukajšne katol. slov. izobraževalno društvo je imelo 26. septem-Ibra svoj I. redni občni zbor. Z uspehi v iprvem letu svojega delovanja je lahko zadovoljno. Ima lepo prostorno dvorano, katere se zlasti mladi društveniki kot člani telovadnega odseka pridno poslužujejo. Ima knjižnico, ki šteje 444 zvezkov, aned temi 265 vezanih; v enem letu so si Člani izposdili 1617 knjig, kar kaže, da so »zelo ukaželjni. Društvo ima dalje svoj tamburaški zbor. Predavanj je priredilo •osem, veselic z gledališkimi predstavami pet ter otvoritveno slavnost »Društvenega Doma«. Na predlog tajnikov se za društvene člane v fari naroči 10 vsakdanjih »Slovencev« in se za redno kroženje listih po vaseh izvoli v ta namen poseben1 ičasniški odsek. Tajnik želi, da bi se društvo, ki -je imelo prvo leto s prireditvijo in otvoritvijo dvorane mnogo zunanjega dela. Jotilo v prihodnje z vso skrbjo notranjega idela v pogostnih podučnih predavanjih in iraznem dobrem berilu. Vsemu podlaga in filj mora biti vzorno krščansko življenje, ki prihaja iz globokega verskega prepričanja. g Iz Selške doline. »Slovenski Dom« ■se. je v svoji 11. številki spodtaknil tudi nad selškim gospodom župnikom. Pravi namreč: »Naš župnik je zadnji čas čisto podivjal. V javnosti in v pogovorih zbada one ki se mu slepo ne pokore, pa tudi v .cerkvi se ne sliši več lepa pridiga.« Bolj .kot dopisnika »Slov. Doma« poznamo go-.spoda župnika, pa do zdaj še ni nikdo zapazil na njem nlikalke (podivjanosti. Podivjanost se je res pokazala zadnji čas v polni meri. in sicer pri ljudeh, ki zajemajo svojo oliko v »Slov. Narodu«, »Gorenjcu« in »Slovenskem Domu«. V javnosti in v pogovorih se pri teh ljudeh ne sliši drugega, kot: far, far, Tomaž pa Tomaž! Da, Slepo se pokore nekateri vam, liberalci. Ko bi vas malo manj in gospoda župnika malo več poslušali, ne bi bilo potreba govoriti o nikaki podivjanosti ter nobenega Obsojati. Da malokdaj slišite lepe pridige ,v cerkvi, vam prav iz srca radi verjamemo, samo pozabili ste tudi povedati da ;Prav malokdaj v cerkev pridete. Ako bi tmrtv.i in stopnjice pri cerkvi znali govoriti, bi vam pač lahko povedali, da ne potrebujejo vaših nedeljskih posetov. Ko bi bili vi res tako dovzetni, kakor pravite, da lepa beseda več izda, kot zmerjanje, bi bili malo drugačni kot ste. Lepih besedi v cerkvi lahko dosti slišite, ako jih hočete, zmerjanja pa nič! Toda vi ste skromni. Z .blatom namazano župnišče (vaša slava!) vas je res prignalo v cerkev, z nado: izdajle bo pa spet kaj za »Gorenjca«. Ali reveži ste se tako zmotili, da ste po maši imorali sami zase moliti. Pravite, da se borite z dostojnim orožjem. Gola istina: bolj dostojnega, orožja za vas ni nego — kravje blato! Župniku očitate, da drugim jamo koplje, a bo sam vanjo padel. Prav! Samo ne pozabite tega resničnega reka, jpotem se bode kmalu pokazalo, kdo koplje jamo, in kdo bode vanjo padel. Vi, pravite, niste zoper duhovnike in jih radi poslušate in radi ubogate, kadar uče Kristusov nauk. Da, res niste zoper nje, kjer ,vas zraven ni, še rajše nego Kristusov nauk poslušate Pa — »cigansko musko«; ubogate tudi radi, pa ne duhovna, ampak cigane, ki so pravili, da imajo celo noč pravico razveseljevati tiste, ki jih hočejo poslušati. Pritožujete se tudi radi velike maše. Kdo pa je kriv, da je ni? Kdo drugi nego vaša olika, vaša dostojnost in ,vaša ubogljivost! Vi zahtevate svojih ipravic. Kake so pa te? Najbrže bodo tele: da smete nemoteni cele noči v gostilni jn na cesti razgrajati, po vasi kozolce preobračati, v okna kamenje lučati, malo okna polomiti, klopi razbijati, vrata, lesene in železne, v vodo nositi, hiše umazati, jjudi na cesti napadati itd. Za take pravice se vi potegujete. Ljubi liberalci! Do ■zdaj še ni bil ne državni, ne deželni zakon Izdan, ki bi to dopuščal. Skoro gotovo si ga tudi vi s pomočjo »Slov. Naroda«, »Gorenjca« in »Slov. Doma« ne bodete priborili. Na koncu dopisa pravite: »A naš boj naj bo dostojen, vreden ljudi, ki se bore iza svoje ideale.« Tega vam je res potreba: dostojnosti; toda bratovščina »kravjega blata« ni dostojna ter vredna takih ljudi, kakor oni nje. g Liberalna maščevalnost. Neki selški liberalni prvak ter tudi lesni trgovec se je hotel nad klerikalci znositi s tem. da ie napravil en nov stavek kozolca. V novi kozolec je pa dejal tako čudne neutralne i»late«, da bodo morali pred sodiščem obravnavati nedolžnost — »lat«, gospodarjevo seveda ne. . « Reteče pri Škofji Loki. Prijatelj, mi je prinesel šopek lepo dozorelih rdečih jagod, poleg njih pa tudi lepo belo cvetje, Stari ljudje pravijo, da to pomenja luido zimo. Da bi se le motili! . g Lesce. Pred kratkim smo izgubili gospoda župnika. Odšel je na svojo novo .župnijo v Naklo. Dasi je bival med nami le ,osem let, je vseeno s svojimi poljudnimi jn prikupljivimi cerkvenimi govori precej povzdignil versko življenje v župniji Trajen spomenik si je postavil gospod župnik s tem, da je prav lično preuredil župnišče ter prenovil zvonik in notranjščino cerkve. Dve veliki sliki v presbiteriju, prenovljen glavni oltar, okusno predelani .stranski oltarji, nove klopi, nov križev pot vse to povzdiguje našo cerkev pred drugimi sosednimi in priča o finem umetniškem okusu gospoda župnika. Leščani mu moramo biti res hvaležni, ker je tako spretno gospodaril s cerkvenim premoženjem, da se je to izvršilo skoro brez vsakih izrednih denarnih žrtev od naše strani. Bog ga ohrani tudi na novi župniji tako podjetnega in vnetega za čast božjo, kot je bil pri nas. g Iz Žabnice. Po končanih poletnih počitnicah je postalo v našem k. s. izobraževalnem društvu zopet živahneje. Napravili smo si pripravnejši gledališki oder s kulisami, in ne bo dolgo, ko bomo uprizorili zopet kako igro. Knjižnica se je nekoliko pomnožila in društveniki zopet polagoma segajo po njenih knjigah. Ob bližajočih se dolgih zimskih večerih jim bo kaj dobro služila. — Dne 26. septembra smo imeli predavanje. Govoril je g. bogoslo-vec Andr. Snoj o cerkvenem razkolništvu Slovanov in o pomenu ter namenu Apo-stolstva sv. Cirila in Metoda. Z vidnim zanimanjem so poslušalci, katerih bi bili želeli pa mnogo več, sledili govornikovim besedam. Hvala predavatelju! Doslej se je v imenovano Apostolstvo zapisalo že 121 udov: pač lepo število za naše razmere ! Prihodnje društveno predavanje bo, če ne preje, gotovo prvo nedeljo novembra. Vsi dobromisleči, ki vam je za izobrazbo in pošteno razvedrilo, oklenite se našega izobraževalnega društva, ki vam nudi mnogo pouka in zabave! Vsak društvenik si štej v častno nalogo pridobivati novih članov! Dolenjske novice. Iz Sv. Križa pri Kostanjevici. d Sokolska olika. V nedeljo, 26. septembra zvečer so zopet pokazali naši Sokoli. kaj so. V mraku že so mencali skozi vas.' Fant, ki si po sodnijah išče zapravlje-jio čast, jim jc dajal mendrajoči takt s harmoniko. Krog 11. ure ponoči so se vrnili jz gostilne. Divje rjovenje je zbudilo iz ,spanja ljudi, ki so ravno najlepše zaspali. Ko bi kdo sicer ne vedel, da Sokoli to de- Jajo, bi nikakor ne mogel sklepati iz zverinskega tuljenja na človeške glasove. Zdelo se je. da je nekaj treznejših med njimi ker so skušali tuljenje prekinjevati s petjem, toda posrečilo se jim je le za par trenotkov in zopet so vsi tulili, da je bilo grozno in nihče bi ne verjel, da so ljudje zmožni kaj takega. Najbolj so raztegovah grla pred hišo, kjer je doma načelnik Orlov. Bruhali so besede »auf čuk«. Roline-jije, podobno onemu zabodenih zveri so nadaljevali pred županovo hišo. Nato so zapeli, pa zopet tulili okrog cerkve, kapla-nije in župnišča. To ponovno. Slednjič so ljudje začeli lezti iz hiš, nekateri celo v spodnjih oblekah. Otroci v zibeli so jokali, matere se začele tresti. Divjaki ljudem, ki so se zgražali nad nečloveško surovostjo niso prizanašali. Sramotili so jih, nahrulili s »čuki«, sramotili župana, končno začeli s surovo silo. Zupanovega brata je udaril neki Sokol s trdim predmetom po roki, sestro pa, ki je skočila, da zakrije brata, s pestjo po glavi. Vaščane so zmerjali z nemirnimi kmeti. Eden jc dajal tovarišem ko-rajžo z besedami »buš hudiča, buš hudiča«, drugi, ki je bil slučajno nekdaj študent in je v tretji šoli cepnil, se je ustil, da več ve kot g. župnik. Ostali so rvali kole iz plotu župnijskega vrta. Sramotilne in grde pesmi, ki so veljale gg. kaplanoma, zamolčimo. Taka jc sokolska olika. To samo od enega večera. Omeniti bi mogli še marsikaj, morda še hujšega, tako n. pr. o onem skrbno pripravljenem napadu s kamenjem 23. septembra zvečer, tako ,o dejstvu, da so naši Sokoli pogumni samo. kadar pridejo iz gostilne, sicer pa bojazljivi kot zajci. Ne smemo pa zamolčati, kdo ima padle mladeniče na vesti. Ustanovnik in predsednik Sokola v Sv. Križu je nadučitelj Malnerič, načelnik pa penzionirani žandar Miklavčič. Stariši že očitno govorijo, da ne bodo več otrok v Šolo pošiljali k onemu, ki vzgaja take elemente. Pa tudi ni čudno. Ko je nekoč prišel oče v sokolsko telovadnico po sina in tam javno protestiral, da se ondi sinu daje potuho in se ga drži zoper očetovo voljo, rso očeta ven spehali. Fant je bil pred štirimi meseci še v Marijini družbi. Drugi slučaj, ko je sin — Sokol — mater svojo zgrab.l za prsi in jo tresel, ker mu ni da'a denarja. Tretji slučaj, ko je sin — Sokol — očetu grozil s strelom. Naši Sokoli berejo tudi list slovenskih verskih odpadnikov »Svobodno misel«, čegar geslo je »sistematičen boj proti Petrovi skali«. Kako postopa c. kr. žandarmerija. Za •večerni napad 23. septembra se je še o pravem času zvedelo in prosilo potom županstva žandarmerijo na pomoč, ker za naznanilo glavarstvu ni bilo več časa. Napad se je res izvršil. Vse, kar po sokolsko Jeze in gre, je čakalo v zasedi, misleč, da pobije ta dan šest novovpisanih Orlov, ki bi imeli priti k telovadni vaji. Ker jih je .varalo (bila je ta večer vaja za igro za tri .mladeniče), so napadli s kamenjem in opeko dva izmed teh in še nekega, ki ju je spremil. Sokoli junaki so morali tudi pred ■temi tremi bežati, dasi je bilo temno in so čepeli v skrivališčih, t Oda laliko bi se pri-godila nesreča. O orožnikih ni bilo ne du-85 ha, ne slu'ha. Drugi dan so odgovorili na vprašanje, zakaj jih ni bilo. da m njihova dolžnost. Ce se fantje boje, naj ostanejo doma. Tako žandarmerija. Ali m to očitno pozivanje k boju? In to za 'kraj, kjer vse sokoličevje z učitelji in škrici iz sosednih far, ki so se vanj vpisali, nc spravi čez 20 oseb skupaj in so sam.o trije posestniki zavetniki svobodomiselstva. Pri sodniji. Ce kak Sokol toži, vedno vrže med svoje besedičenje stavek »da je Sokol«. Iz raznih krajev Dolenjske. d Iz Št. Ruperta. Darovali so za Dom: Neimenovana 20 K; V. Felier iz Stubice 3 K; Strajnar 1 K; J. C. 5 K. Bog plačaj obilo! — Pobita okna nekaterim nc dado miru. Pravijo, da bodo tožili g. kaplana in »Domoljuba« ! Le, bodo prišle lepe reči na d«n! Da bi privandrani mladiči gospodarili — to bi bilo pač čudno! In še groze, da bo odslej drugače. Drugače je že sedaj, ker hočejo nekateri poštene fante koinan-dirati. Tako globoko pa še nismo padli, da bi kmečki fantje si dali stopiti na vrat od enega ali dveh škricov za en par litrov vina! Sokol naj se le repenči, naj le nabira darove, bomo vsaj znali, kdo jc podpira-telj pijančevanja in surovosti. Čim bolj bote ro^ovilili, tem bolj se bomo spoznali in Orel bo stal trdnejše in bo močnejši. Mladeniči, pokažite, da ste edini in možati ! d Iz gregorske okolice. Letošnjo jesen imamo večjidel deževno vreme. Vsled ,tega jc jako ovirano naše kmetijsko delo. ,— Sadja imamo obilo. Dosti bo sadnega mošta in slivovke. — Občinska cesta jc še vedno v slabem stanju. Naj bi se vendar nekoliko zdramili naši cestni odborniki, da bi se nekoliko bolj redno poprav-jala. Pri »preski« je še celo tolika jama ,na sredi ceste, da se voz udere. Prosimo glavni cestni odbor, da nekoliko bolj pazi na nedostatke. — »Ofentliche Wache«, ,tako se čita v prvi vrsti na neki tablici, ,ki jo prav ponosno nosi na svojih prsih gregorski lovski paznik M. Žalostne razmere so med Slovenci, i d Iz Dvorske vasi. V našo vas prihaja en izvod lista »Slovenski Dom«. Ta .liberalni listič se je posilil nekemu našemu .vrlemu možu. Gotovo bo kmalu romal ta nesramni list v peč. d Iz Št. Janža. V soboto 25. septembra je,bilo pri nas jako slabo vreme. Grmelo in treskalo je, da je bilo groza. Strela jc udarila v skedenj posestnika Frančiška Erman. 'Pogorelo je vse, ves letni pridelek. K sreči je žena njegova prihitela .vedrit in v tem hipu zapazila nesrečo. Rešila je samo živino in pa otroka, ki je spal ,v skednju. Ubogi revež! — Pri nas je vedno bolj žalostno. Najboljši mladeniči jias zapuščajo. Eni gredo v Ameriko, drugi k vojakom. Še celo pevci nas zapuščajo, ker ni pravega vodnika. d Kronovo Dol. Bela cerkev. Dovoli, dragi »Domoljub«, mali prostorček v spomin svojemu bralcu Matevžu Grudnu, ka--teri te je rad z veseljem vedno prebiral. Resnica je: kakoršno življenje, taka smrt. Pokazalo, se je to pri pokojnemu. Bil je blagega srca, usmiljen do ubogih, vnet živinorejec, dober kmet vinorejec. Z ena besedo: imel je vse dobro na sebi, kar bi morali imeti vsi pošteni kmečki sinovi. Tudi svojih verskih dolžnosti ni zanemarjal. Bil je član požarne brambe ter, ,sc z vso vnemo udeleževal vaj. Prosil je, .če umrje, da ga naj Oblečejo v društveno obleko. Udeležil se je shoda slovenskih' .fantov na Brezjah pri Mariji Pomočnici. ,Poslal mu je Vsegamogočni hud legar, kateremu je tudi podlegel. Priporočamo ga v blag spomin in molitev! Počivaj v miru, dragi prijatelj! d Iz Loškega potoka. Društvo tesa-čev se je ustanovilo preteklo nedeljo za našo dolino. Kako zelo potrebno je bilo kaj tacega, je pričala velika udeležba in pa navdušenje navzočih mož in fantov, ko se jim je razložil pomen in namen te nove ustanovitve. Društva namen je: 1. Delavcu nuditi pravno varnost pri pogodbah s trgovci, pri pogajanjih itd. 2. Delati reklamo za domače delavce, preskrbeti jim dela. 3. Bolniško zavarovanje. V slučaju bolezni in telesne nezgode preskrbeti bolnemu delavcu denarno podporo. Komur je znano, kaj naši Hrvatarji (kakor tudi vsi drugi slovenski delavci, ki hodijo v hrvaške gozde) morajo pretrpeti v daljnih šu-mali hrvatskih, ogrskih itd., kako se tam z njimi ravna, kolikokrat so od raznih Židov še za tiste tako težko prislužene krajcarje ogoljufani in kako nesramni so židje (včasih tudi krščeni) glede pogodb, mora uvideti, da bo zlasti prva točka za naše delavce silnega pomena. Nič manj važni sta ostali dve točki. Ljudje so to takoj1 spoznali in z veseljem ter hvaležnostjo pozdravili to misel. Še nobeno društvo ni bilo takoj s tako zadovoljnostjo sprejeto in pozdravljeno, kot baš to novo. Društvo; začne poslovati, ko se postavno dovoli. Prosimo pa že s_edaj vse slovenske trgovce, ki rabijo tesačev (za trame, prage itd.), naj se obrnejo na nas, ker zlasti letos se oglaša zelo malo trgovcev in agentov. Naslov: K. Škulj, Loški potok, p. Travnik, Kranjsko. Podpirajmo v prvi vrsti naše •slovenske delavce. Društvo se je porodilo v dvorani novega doma. Dejansko smo pokazali in odgovorili na opetovana predbacivanja: Čemu tega treba!: Za korist in napredek našega ljudstva. d Dobrepoijske novice. V drugi polovici septembra so dobile občine selskega pismonošo, ki sedaj vsak dan dostavlja poštne pošiljatve. — V petek so pokopali znanega živinskega in vinskega trgovca Janeza Drobniča-Mohoria iz Vidma. — Pretekli teden so imeli duhovne vaje o o. jezuiti. CeFfcev je bila vedno polna. d Iz Hinj pri Žužemberku. Vesel dan je bil za nas fante hinjske fare 26. september. Kaj tacega še nismo doživeli. Povabljeni smo bili na mladeniški shod'v Zagra-dec. Odzvalo se nas je vabilu 56 fantov. Kaj ne, lepo število. Ponosno smo korakali v eni četi k zborovanju. Slišali in videli smo tu marsikaj lepega in novega. Videli smo prvič Orle v kroju in sklepali: tudi pri nas mora biti kaj takega. Izkusili smo pa tudi, da se da tudi brez pijančevanja lepo zabavati in veseliti se. — Potreba je; da se tudi pri nas ustanovi izobraževalno' društvo, potem pa Orel. Zato pa, fantje; [ na dan in pogum, ako hočemo, da se bomo tudi pri nas doma lahko pošteno zabavali, zraven se pa tudi kaj naučili. d Orel se ustanovi v Velikih Laščah rv nedeljo, dne 10. t. m. Ustanovni shod bo popoldne po litanijah v dvorani »Zadružnega doma«. Govorita na shodu g. Franc Terseglav iz Ljubljane in g. nadučitelj Ivan Štrukelj iz Dobrepolj. Fantje in možje, pridite v obilnem številu na shod! . Notranjske novice. Od Sv. Trojice nad Cirknico. 11 Plesala — pardon — godca bi rada imela na kvaterno nedeljo Petkov ata in pa Špelin. Povsod sta prosila »licence« — a mesto te sta dobila le »dolg nos«. Nam se smilita, pa kaj hočemo, ker jima ne moremo pomoči. Zlasti ju pa pomilujemo radi tega, ker ne moreta brez godca niti kapljice vina stočiti. Pa menda vendar nimata tako slabega...?, da vama mora priti godec na pomoč. Ni lepo, da se drzneta ta dva gostilničarja prositi licence za kvaterno nedeljo — ko se spominjamo svojih ranjkili — na nedeljo, ko se je obhajal objednem spomin sedem žalosti Marije Device. Kaj naj si mislimo o takih gostilničarjih? — So li kristjanje? n Grozno sta se jezila ta dva možaka, ker je bila prošnja odbita. Ata je po svoji stari navadi zabavljal g. Drobniču in župniku. Pomiril ga je njegov »purš« Gričar. Špelin se je pa same jeze »prvič« v življenju napil. Pa nismo se čudili tej jezi, saj sta se reveža potila celi teden po bloški, cerkniški, šentvidski, robarski župniji ter vabila mladino na ples. Ata se je hvalil, da bo imel dva godca, Špelin pa kar tri. Pa je šlo vse po vodi, — ja je pa res za obupati. n V našem izobraževalnem društvu pričelo se je zopet živahno gibanje. V dveh mesecih imeli smo šest predavanj. Predavali so: abiturijent g. Fr. Hiti, sodnik g. Ausec in domači župnik. G. Hiti nam je .v lepem poljudnem govoru razložil razne natorne prikazni, nadalje o solncu, luni, zvezdah in o shodu kat. narodnega dija-štva v Ljubljani. G. Ausec pa nas je svaril .v zanimivem in navduševalnem govoru pred nepotrebnimi pravdami, ki mnogokrat razrušijo lepe kmečke domove. Obe-ma gg. govornikoma srčna hvala in sko-I rajšno nasvidenje. Pametni in krščanski možje in mladeniči, oklenite se vedno bolj in bolj društva, kjer imate toliko potrebnega pouka! n Naši liberalci hodijo k maši na Bloke ali pa k Sv. Vidu. Bog zna, zakaj ? Pa menda ne radi tega, da bi jih Bločani in Šentvidčani hvalili, češ, kako so to pobožni ljudje, ki 'hodijo tako daleč v cerkev. Mi bi svetovali našim liberalčkom, da ostanejo lepo doma, če ne, se jim lahko primeri to, kar se je svoje dni atetu in Prhafu, kar pa menda ni najbolj »luštno«. Idrijske novice. Idrija. Slavno uredništvo! Sklicuje se na § 19. tisk. zak. z dne 17. decembra 1862, drž. zak. št. 6 iz leta 1863, prosim z ozirom na opombo, objavljeno v Vašem cenjenem listu z dne 19. avgusta 1909, st. 33, na strani 651, pod napisom »Idrija«, da se sprejme nastopni popi^vek: Ni res, da je društvo za otroško varstvo pristransko in da objavlja svoje društvene vesti samo v »Napreju«. Res je, da je društvo popolnoma nepristransko in da objavlja društvena naznanila v »Slovencu«, »Slovenskem Narodu«, »Napreju« in »Laibacher Zeitung«, t. -j. v listih vseh v Idriji zastopanih strank, katerim pripadajo društveniki. — Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Idrija. — Sturm, t. č. predsednik. 11 Nove orgije je dobila župna cerkev sv. Barbare v Idriji. Že dolgo je zbiral g. dekan Arko za to potrebni denar. Orgije imajo devetnajst registrov. Naredil jih je učenec slovečega Goršiča, g. Milavec iz Ljubljane. Izvedenci v Ljubljani in v Idriji so poizkušali to mojstersko delo in se laskavo izrekli o tem najnovejšem proizvodu Milavčevem. Kolavdira! je orgije g. dekan sam kot veščak in izvršil tudi slovesni blagoslov na rožetivenško nedeljo. Prejšnje orgije so bile, narejene leta 1767 in so stare sedaj 142 let. Veljale so z ornamen-tiko vred 2500 goldinarjev. Treba jih je bilo velikokrat popravljati in že pred 100 leti so jih skoro izvrgli iu hoteli nove na-pra.viti. Ker pa je manjkalo sredstev, so potrpeli, in tako so ostale do letos. Nove orgije pa veljajo okrog 10.000 kron. O priliki tega blagoslovljenja so peli prvič latinsko mašo, ki jo je zložil naš vneti cecili-janec organist g. Ivan Pogačnik. n Predavanje je imel idrijski Orel v društvenih prostorih dne 26. septembra. Okrožje jc imelo sejo in k govoru so bili povabljeni vsi udje »Katoliške delavske diužbe«. Govoril je g. Kanderč, bogoslo-vec. Po predavanju je žirovski kapelan g. Perko razmotrival razmerje ki obstoji med telovadnimi odseki in Marijinimi družbami. Govoril je iz lastne izkušnje. Dejal je, da nekateri čisto pošteni in nepokvarjeni mladeniči ne marajo vstopiti v Marijino družbo, a za telovadne odseke so silno vneti. Rekel je, da mladina hiti raje k Orlom, ker so na širši podlagi osnovani, •med tem ko se je — vsaj v začetku — od-kazal Marijinim družbam preozek delokrog. Predavanje je bilo vredno, da bi ga bilo prišlo poslušat več društvenikov. n xNova pošta v Idriji je dogotovljena. Tudi nova dvorana g. Didiča je pokrita. Začeli so z ometavanjem. Dal Bog, da se tudi ta stavba, ki bo idrijskemu mestu v korist in lepoto, kmalu in povoljno dovrši. Iz raznih krajev Notranjske. 01 Iz Logatca. 251etnica liberalnega »Bralnega društva« v Gor. Logatcu. Že dolgo časa ni bilo iz.našega kraja v »Do-imcijubu« nobene vrstice. Nismo hoteli, kakor liberalci tako radi očitajo, »delati nemira« in smo molčali. Tudi sedaj bi, da nam ni potisnil v roko peresa liberalni abecedar, ki je cel kup laži natresel v 10. številko umazanega »Slovenskega doma«, proslavljajoč 251etnico gori imenovanega društva, "hvaleč Sokola itd. Kakor rečeno, nas ne briga imenovana 25- letnica prav nič in molčali bi o nji, da se ni liberalni abecedar obregnil že parkrat v liberalnih listih sedaj v ospredju stoječo »ljubezen do bližnjega«. Pripomnimo pa, da bomo odslej brez pardona poročali* o vseh liberalnih lumparijah, ki se jih je nabralo že doslej toliko, da bi jih bile. polne strani. Kaj je torej s 251etnico bralnega društva in njegovo veselico? Abecedar piše: »Bralno društvo je praznovalo 8. t. m. 251etnico svojega obstanka. Veselica, ki se je vršila na prostornem vrtu g. Lenassija, je prav dobro uspela. Iz srca želimo, da bi društvo res kmalu otvorilo javno ljudsko knjižnico za Gor. Logatec,' kateri je bil tudi namenjen čisti dohodek veselice.« Bodi povedana resnica: Zadnja dva stavka bi se morala glasiti: »Veselica ob 251etnici je doživela popoln poraz. Iz srca obžalujemo, da veselica ni prinesla nobenega čistega dobička in da bode moral Gor. Logatec na javno ljud-, sko knjižnico še najbrže čakati, ker je! bila udeležba ob veselici silno pičla, veselica sama pa velik potegljej!« Dokaz! Napovedana je bila »velika« ljudska veselica točno ob 3. uri popoldne; a čakati so morali, ker ni bilo ljudstva, toliko časa, da se je pričela »mala« škricarska veselica točno pet minut pred 5. uro. To je prav sokolska točnost, ki napravi kar. skoro za dve uri razločka. Iu o peti uri, ko je prikorakalo zelo klaverno n'a vrt 14 sokolov, je bilo na vrtu z otroci vred kakih 50 ljudi, kakih 20 jih je pa zunaj1 paslo svojo radovednost. Napovedan je bil na vabilih prolog kot prva točka. Napenjali smo ušesa, da bi razumeli do črke vsako besedo in videli zgodovino pro-svete, ki jo je bralno društvo tekom 25 let razlilo nad Logatčane. Čujte in strmite! Prologa sploh ni bilo! Seveda, kaj •naj pove o društvu, v katerem se naslaja kakih 15 škricov ob nemških in liberalnih »cajtengah«, ki jih ima društvo naročene. Ljudstvo v društvo sploh nima dostopa, ker je »pregmejn«. To je kratka zgodovina. Napovedana je bila kot druga točka' — godba. Vsaj kak sekstet bi se spodobil, toda oglasil se je — gramofon. Neverjetno! Oh 251etnici, pa gramofon! Tretja točka: Petje moškega zbora in čvetero-speva. Moški zbor in čveterospev obenem je prišel šele točno ob 6. uri iz Postojne. Poprej je cel čas neumorno »svi-ral« gramoifon, pa tudi potem pri presledkih. Četrta točka: Telovadba logaškega Sokola je bila brez pravega reda. Gotovo je višek nerednosti, da so si med rajalnim odhodom nekateri izmed štirinajstih sokolčkov ogrinjali vrh telovadne obleke surke. Zapomniti si je treba tudi-,1 da je vpričo g. nadučitelja Punčuha nastopil naraščaj — šolski otroci, in da moral ta naraščaj takoj po končani telovadbi slišati neslane sokolske vzklike:, »Zivjo pijača!«, »Mej duš, dejmo pit!« itd? Zares vzgojevalno! Peta točka: Odliko-; vanje dam. Ne motimo se menda, če sodir roo, da je dobila prvo nagrado zvesta Ri-i harjeva dninarica, švedrasta Skandalka, ki je s svojo navzočnostjo blagovolila po-setiti veselico in je zastopala nižje sloje, drugo nagrado pa je baje dobil Tdlazzi-jev »naraščaj«. Šesta točka: Dramatična predstava. Ta je popolnoma odpadla. Cedili bi se igralci in igralke producirah , sedai K »'7n. Krasne gorniiure iz medvedje kože spodnjo krilo in hlače, prej K s !'0, sedaj K 310 Lepa spod krila iz kloia prej K 9 , sedaj K .0. Modne |es. m gavice prej 8) v . sedaj aH v., še boljše pr. j K 110, sedaj <0 v. Krasen lodcn za obleke, vseh barv 120 cm širok prej K 2 20, sedai K 1 45. l.epo blago za obleke, prej K 2 90, sedal K 1 v»eh' enostavnih barv Žametast barhant preje K I 15, 6cdaj 7$ v Krasne liašm robce za na glavo prej K 2 70, sedaj K l 50. Curke robce za na glavo ISchaH, vseli barv, piejc K 2 70. sedaj K l ")•'. še boiiše prej K j 8sedaj K 2 7J fiorke čevlje za dom prej K i 9.1. sedaj K ; 6 . / mučnimi podp'ati iz motvoza Krasna šolska volnena krila preje K 1 90, sedaj 98 v , 170 cm. široka. Vel. hlače iz ba liaula preje K 2 40, sedaj K 1 5.'. „Kaufhaus zur Stldbahn" Gradec, Annenstrasse 68 7. Nav'lic teh čudovito nizkih cen dobi vsak kupec, ki kuol za več k.'I 10 kr.n lepo prakt čilo darilo. Pošiljatve nad 2 > kron • e pošiljajo stroškov proste. Ncpovoljno se bre/ napake zamenja ' Prusi se za natančen ln razločen naslov. I Mlin z zemljiščem je na prod,- j v Vintarjevcu, občine Šmartno pri Liiiji. Cena zmerna. Več se izve pri posestniku 2729 Jožefu Štepec ravno ondi. 4—1 HPOŽOR! Prodam čisto novo enouprežno polpokrito kočijo s sedeži za šest oseb; dalje en že nekoliko rabljeni landaver, ki je pa kos vsakemu novemu. Cene obema predmetoma po dogovoru pri meni Jakobu Trobec, sedlarju v Kozarjali h. St. 6. 2762 Pošta Dobrova pri Ljubljani. 1 Lepo posestvo vse v dobrem stanu, 6 gospodarskih poslopij, lep rodoviten kraj. podnebje zdravo, se |>roda pod ugodnimi pogoji. Posebno pripravno za kakeeia ekonoma. Cena 18.000 kron. Natančen naslov se izve pod Ekonomija, St. 21. P. Rajhenburg. Sta-2764 jersko. 1 Tovarna Antona Stroja v Žapužah pri Begunjah, Gorenjsko, priporoča svojo veliko zalogo volne za pletenj 2 po tovarniških cenah. 2730 Na zahtevo pošiljam vzorce. 3—1 naj nemudoma piše po vzorce dokler ne poidejo. Naznani naj se cena in vrsta blaga od katerega se žele vzorci. Naslov: 2597 9-1 PošiijatellsRa trgovina blaga R. MIKLAUC Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 5. Cene najnižje. - - - Vzorci poštnine prosto. CENO POSTELJNO PERJE. I kq siveqa skubljenega perja K 2, pplbelega K £80, belega K 4, finega K 5, na bol|5ega skub jenega K 8, s've """»5Vg nadaije ^ioštiffnVprosio! K * °d' Dovršene postelje SSK^Kfc qosteqa jako trpežnega rdečega, modrega, belega ali rumenega inlet-nanklng-blaga, i pernica vel, i8ffxi 16 cm z 2 Dlazinama, velikost 80X68, napolnjena z lako lepim mehkim perjem K 16. s polpuhom K 20, s puhom K 24; posamezne pernice K 1Ž, 14, 16; vzglavnlca K 3, K 3-50, K 4.-Pernice 18» ti" cm velike K «5. 18, 20; vzglavnlca 90 70 ali K « so cm K 4 50, S -, 5?50. Spod. pernica iz gradla JHU H6 cm K 13' -. 5- . '»znoS ia proti povzetju poŠt. prosto pri naroČilu od io K dalje. M. Berger v DeSenicl St. 1011. Češki les. Za neugafajoCe denar nazaj ali se blago zamenja. — Ceniki 6 žiinnicah. odejah, prevlekah in vsem drugem F7i7 posteljnem blagu zastonj in poŠt. prosto. 52-1 Ogoden nakup ostankov! 25 metrov perilnega kambrika (tiskovine) temno ali 1910 * svitlo pisano: 10-1 prve vrste 25 metrov K 12 50 (meter 50 vinarjev) druge » 25 » » 10— » '10 pisano blago za srajce: 25 metrov prve vrste K 14 — (meter 56 vinarjev) 25 * druge »11 50 * 46 » 25 » slabe * - 750 >30 25 - močne bele kotenine K 10, meter 40 vin., se pošilja vsakemu naročniku proti poštnemu povzetju tako dolgo, du ostanki ne poidejo. FosiliatslisHa trgovina R. Miklauc. Ljubljana — Stritarjeve ulice štev. 5. ' Obstoj tvrdke 40 let. ^ZM "TtM Posestvo v Vel. Gabru na Dolenjskem, obstoječe iz hiše, šupe, poda in njive, vse v prav dobrem stanju, primerno za vsako obrt, se takoj ugodno proda. Vpraša se pri I. GBOBELNIKU v Ljubljani. •jio; Pred Škofijo. 4-1 Odda se takoj v najem kovačnica z vso opravo ali brez nje, kakor kdo želi. Dela ima ista zelo veliko. Več se izve pri Francetu 2567 Bebolju, Krka, Dolenjsko. 3-1 se proda iz proste roke tik žiipne cerkve v Zatičini, Dolenjsko. Isto je v dobrem stanu, obstoječe iz dveh njiv, gozda, sadnega vrta in z zraven spadajočim poslopjem. Cena 7000 kron. Več se izve pri Eugelbertu Gorišeku, Zatičina. 2672 3-1 Posestvo Novo! Najnovejše in nnjboljšesredsivo za rast las, brk ln brade je Rastol št. I. Deluje, da brke in brada posta- prhljaj in vsako dr »no koCboS z fll^MoM si vsaka dr,'2lna. Del .jc sigurno iu ga mnogi zdravnik priporočajo. Imam mnogo zaTivalnili In priSna nfh nisem KT " OnV5irk° poSto ,ra".k0- 1 '<">CekPK 3°60 S K' Mama pri Sv. Trojici, Dolnji Miijac SI. 200, Slavonija. f Zavžijte 1 522 c vsakdan likerski kozarček dr. Hommei-a Haematogen neposredno pred kosiloml Dobili boste slast do jedi, živčevje se Vam ojači, utrujenost izgine in imqlo se povrne telesni počutek. Svarilo; Zahteva naj se izrečno ime dr. Hommel. Za jesen in zimo! Važno za trgovce in krošnjarje' Naročajte naravnost iz tovarno' Pošilja se tudi na zasebnike.' 26ii Brez konkurence! (3-i) Ponudim nogovicein žoke zajamčenoizborne kakovosti 50% za navadno prodajno ceno. 1 zbirka za poktis žoki I dvanajst, le K 6 30 1 .. .. .. 1 ,. „ K 7'80 Ako ne ugaja, se denar takoj vrne nazaj! Pri odjemu 5 dvanajstoric, franko, pri 50 •—--■-— dvanajstonc 5% popust.------ Tovarna pletenin FRANC MALINA, Nachod, Češko, Hlapec priden iu pošten, dobi službo h konjem, lahko je tudi bolj prileten. 24 kron mesečne plače in hrana pri hiši. — Sprejme se tudi poštena deklica kot učenka za trgovino. Knton Werbole, Medija-Izlake. 25b(< 3-1 Ako želite kupiti res dobro, trpe-Z. o zajamčeno p slnobarvna iz najbuijSe prejo tk no potem zahtevajte zastonj i n fr ki i/birk'i vzorcev obsežno veliko Izbero oblek. bluz. spod perila in srajc, flanel barhenta. |> steljnine daimistn 'irad, nankintja. cefira. tjrolsa. oksford.i /ep-nth robcev brisal", kuhinjskih hr sat plalncneij Inbombažaslega blag belo m bar.asto za telesno ii posteji.O perilo itd. od tvrdke HICID PFnilAthnliilca p nI n. bom-JUdlr u L u 11H hala in pisanega blaga. Polica na M. CeSko Ugodim izbera na domu ne da bi so sililo kupili, pri solidnih pogojih ir nizkih cenah. Pililj« naravncit urni u zasebnike aiH 30 K poštnine protln Za netit - - njene gospode imiene perilo po meri. Lastna Izdelovalnlca dam»kih srajc od K il'60 naprej z krasnim rot-nlm vezenjem. Ker b . Iu oglas redko objavljen zaznamujte si blag. naslov. Ta slov. tvrdka se vsakemu pri nakupovanj« priporoč i. 2564 3-1 FILIP FA3D16A zaloga pohištva i, Sv. Petra cesta st, 19. 1047 G-l priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega pohištva po najnižjih cenah. Marijine kapljice. Pozor! Novo! Čitaj! Pozor! Novo! Čitaj! 2093 10—1 Tc kapljice so izvrstno delujoče sredstvo ter so doslej najboljše domače zdravilo, ki izborno pomaga v mnogih boleznih. Posebno so priporočljive pri vseh že-lodinlh in črevesnih boleznih, krču, bolezni na jetrih, zgagi, proti bljuvanju, glavobolu, prehlajcnju itd. Krepe živce in telo in so tedaj neobhodno polrebne za vsako hišo. Na razpolago mnogo zahvalnih in pri-znaluili pisem in priporočajo jih mnogi zdravniki. Ukusa so dobrega in prijetnega iu jili morejo zaužili tudi otroci. Cena franko ua vsako pošto: 12 steklenic (1 tucat) 5 K; manj nego 12 steklcnic se ne pošilja. Pošlje se po poštnem povzetju ali Ce se pošlje denar naprej. Prosim, da se naroCuje le pri meni pod naslovom: Lekarna pri Sv. Trojici Dolnji MiMjac št. 200, Slavonija. J Anion flvsec, kovaški mojster v Pudobu poŠta Stari trg pri Ložu sprejme takoj v trajno delo 2757 * spretnega 2—1 kovaškega pomočnika M—MMMBMIIHM | Pozor! Stoji Mizarji, gostilničarji in drugi naj se obrnejo na podpisano tvrdko pri nakupu stekla, porcelana, svetilk, latern, stekla za okna (Sipe), okvirov zu podobe (rome). Ondi se dobi tudi raznovrstno Špecerijsko blago, špirit garant. 95% K 1-52; za neveste vse potrebščine. Posodim proti mali odškodnini za ženitovanja iu veselice porcelan, steklenice, nože, vilice itd. vse po najnižji ceni. Se priporoCa 2615 3—1 Ivanka Čolnar trgovi-.a z mešanim blagom, Kranj. | Edina izborna priložnost za nakup za trgovce mrinuf. blaoa inza hrašnjariB naravnostiztovarnel Razpošilja sc tudi zasebnikom. 40 metrov ostankov sortirano 13'90 K I 40 metrov veleprlmn po želji sortirano 15 K llarhanl v lepih vzorcih za obleke, bluze in spod. obl. Itunele, lepo Vrižaste, 7» srajce iti bluze. Delen, z robom, /a obleke In bluze. Angleški ee/ir, tO cm širok, /a pisane srajce, prsa za srajce in bluze za dame Modrikasto blago za kuhinjske predpasnike in domače obleke. Kanafas za posteljne prevleke v živahnih barvah. Oksforda za možke srajce, Izborno Irpcinc kakovosti. Krizet, barvan, /a spodnja krilo, tkan iz debele tvarlne. Dolgost ostankov 3 do 10 melrov zajamieno brez napake, trpežne kakovosti in popolnoma pralno. u'li«b1*1IiaI Znesek se takoj vrne, ako blago llinuh« lllliiv! n« upaja In se lahko poSiljatev tie-Iranklrana nazaj pošlje. Cez luuu piiznolnlh pisem ou ..,'!• 40 melrov finega, pobeljenega rumburškega platna za najfinejše žlvotno In posteljno perilo, sortirano z belim krlzetora za spodnje perilo samo K 1T90. Gotove, zarobljene r|uhc brez Siv«, 235 cm dolge, 150 cm Široke, iz n«jbol|Se tkanine, trpežne kakovosti, zajamčeno platno, kos K 2-40. Najmanjše naroČilo 6 kosov. Fošilja po povzetju. tkalnica T^.Tjorner, jNachod (Češko). Pri naročilu 3 zavojev poitnine Prosto. 2487 2U-1 , 1"tiatniUi "■zy i^krrtofi/eo Materi telijo dobtv, po ceni in xtwnesl/iuo-potovali na/se obrne/e\ poroča veliko za-^ logo žepnih in stenskih ur, budil-.nic, verižic, prsta-[nov, uhanov, bro-I lev, kakor tudi vsakovrstnih očal i, m • po zelo nizki ceni. Razpošiljanje blaga na vse kraje svct.1. Ceniki na razpolago. 10.000 kron nagrade golobradoem in plešastim. Pristni danski .Mos-balzam" je pro-vzročil, da je zrasla brada iu lasje tekom 8 dni. Mladi in stari, gospodje in gospe uporabljajo „Mos-balzamda ita rasla-brada, obrvi in lasje, ke' i«"** ds ie " •'—")• dokazi edino sredstvo mo-„trne znanosti, katero tekom S—14 dni vsled vplivanja na brbončlce provzroči, da prično lasje takoj rasti. Neškodljivost je zajamčena. - 10.000 kron v gotovini —- plačamo gotobradcu ali plešastemu ali imajocemu redko tasovje, ki je brezuspešno uporabljal „Mos-batzam" šest tednov. Naša tvrdka je edina, ki da tako jamstvo. Zdravniški opisi in priporočila. Svarimo nujno pred ponarejanji. — Poizkus z Vašim „Mos-baN zamom" se je obnesel. Tekom 8 dn se je že pokazala rast lfls, in vzllc temi/. da so bili svetli ln mehki, so bili dovoli trdni. Tekom tednov se je razvila naravna boja brade fn sedaj je bjl viden učlnek Va5e(/a M 1 y ' 1 Naroča se pri najveijt spec. trgovini na sveta: 2739 1-1 (Dopisnice franklrall z 10 vin. znam. knmi, pisma s 25 vin.) --- Mos-Maoasinel, Gopenhaoen 470. DanemarR. (t n a rsovsko obue Čast nam je s tem naznaniti, da smo svojo pivovarno, ki smo jo od leta 1854 pod imenom G. AUERJEVIH DEDIČEV v Ljubljani vodili, prodali deln.družbi pivovarne „UNION". Zahvaljujemo se svojim p. n. odjemalcem in trgovskim prijateljem za nam dosedaj izkazano zaupanje in naklonjenost s prošnjo, da bi isto ohranili tudi novemu podjetju. G. iluerjevi dediči. Čast nam je s tem naznaniti, da smo svojo pivovarno ki smo jo od leta 1864 pod imenom I. KOSLER IN DRUG v Spodnji Šiški vodili, prodali deln.družbi pivovarne „UNION". Zahvaljujemo se svojim p. n. odjemalcem in trgovskim prijateljem za nam dosedaj izkazano zaupanje in naklonjenost s prošnjo, da bi isto ohranili tudi novemu podjetju, I. Kosler in drug. Čast mi je s tem naznaniti, da sem svojo pivovarno, ki sem jo od leta 1849 pod imenom I. PERLES v Ljubljani vodil, prodal delniški družbi pivovarne „UNION". Zahvaljujem se svojim p. n. odjemalcem in trgovskim prijateljem za rneni dosedaj izkazano zaupanje in naklonjenost s prošnjo, da bi-isto ohranili tudi novemu podjetju. I. Perles. Z ozirom na predstoječe trgovsko obvestilo si usoja podpisana družba naznaniti, da je 1. oktobra t. 1. kupila sledeče pivovarne: G. iluerjevi dediči v Ljubljani I. Kosler in drug v Spodnji Šiški 1. Ferles v Ljubljani in da bo iste v večjem obsegu pod imenom ..DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE UNION «i dalje vodila. Potrudila se bo svoje p. n. odjemalce vedno in v vsakem oziru v popolno za-dovoljnost postreči in jih prosi, da ji ohranijo isto zaupanje ki so je imeli do zgoraj imenovanih tvrdk, »Delniška družba pivovarne Union".