Delo in uspchi obl samonprave Ą Mariboru V pstek, dne 15. novembra so prenehale vsled nove upravne ureditve države oblastne samoupi-ave. Spričo tega dogodka je umestno in primerno, da s splošnimi potezami občrtamo delovanje mariborske oblastne samouprave In njene uspehe za ljudstvo. Zasnova in potek delovanja. Volitve v oblastne skupščine so bile 23. januarja 1927. Mesec kasneje, 23. februarja je bila otvoritev oblastne skupžčine. Oblastni odbor, ki je bil izToUen na Drvem sasedanui. se is mo- ral izpočetka boriti z velikimi težavami. Delovati je moral v treh sobah, ki mu jLb je dalo deloma na razpolago veliko županstvo. Njegovo delovanje je dobilo večji razmah, ko je po nakupu nekdanje Scherbaumove vile prenesel 16. avgusta 1927 tjekaj svoje urade. Oblast je morala gledati, da se finančno kolikor toliko osamosvoji. Od države ni bilo pričakovati več kakor samo kritje izdatkov za ustanove in posle, katere je oblast prevzela od države, in to saruo v izmcri, kolikor ie država za t« oosle aama trofiila. Po zavrnitvi prvega proračuna 6d strani finančnega ministrstva, ki se J« zgodila radi tega, ker za ugotovljena potrebščine ni bllo predvideno kritje, je oblastna skupšCina 21. julija 1929 sklenila drug proračun, ki mu je bllft podlaga 10 milljonsko investicijsko posojilo. Vendar tudl s tem proračunom nl bila ustvarjena pravilna finančna razvojna možnost, ker je bllo treba skrbeti za redno kritje neobhodnih potrebščin. Tako je oblastna skup? Š5ina 22. decembra 1927 sklenila tretŠ proračun, ki je predvideval okoli 14 milijonov dohodkov. V naslednjih dveti letih se je razvoj proračuna oblastna skupSčine, kar se tifie njegovih dohodkov in fzdatkov, vršll postopno, in slcer v popolnem skladu z vellkimi na-; logaml, ki jih je oblastna samoupravtl imela vršltl ter jlh je tudl izvrSila. Cestna dela. Spodnja Štajerska je v nekdanji avstro-ogrski monarhijl bila v javnopravnem prometnem oziru zapostavljena za nemškimi dell dežele. Vsle< tega je nastala velika potreba za grad' njo novih cest ter za popravo in deln< preložitev starih cest. Oblastni odboi je zastavil svoje delo predvsem pri onil zgradbah, ki jih je državna upravi vsled pomanjkanja kreditov ustavilal Razne eletnentarne nezgode so blle pov-< zročile velike škode na cestah. Oblast-* na samouprava je bila pred težko na^ logo vsesplošne sanacije, za kojo pay so razpoložljiva sredstva bila iak.4 •5kromna. Oblastna samouprava si je bila v svj^ sti svoje naloge, kar se tiče cest v olH lasti, ter je Že v proračunu z mssc4| julija 1927 določila svoto okoli 2 milijonov dinarjev za javna dela, okrajn« eeste, popravila in izgraditev novih cest, popravila mostov In za podporo občinskih cest. Ta svota je sorazmerno rastla. Treba je ugotoviti, da je oblastna samouprava za vsa ta cestaa dela tekom svojega delovanja izdala okoli 20 milijonov dinarjev. V teku so naslednja cestna dela: vatljanje oblastne ceste Pesnlca—Sv.Lenart In oblastne ceste Šmartno ob Paki_Nazarje; zgradbe novlh ccst Sv« Benedikt — Ščavnica — Ldmanoša,TurnlšCe — Radmožanci v Prekmurju, Savci — Rncmancl (okraj Ormož), Lesično — Sv. Urban, Belo pri Šmarju -• Zibika, Sv. Jernej pri Ločah — Ličea* ca, Polzela — Sv. Andraž — Velenjfc Stoprce »ri Roaatcu *-? iCerjnoži8«| iVanjkovci — Svetinje, Jurjovci — Stogovcl pri jMajšperlnr; preložitev okrajne ce«te SrediŠče — Ljutomer čez Staro goro; zgradba betonskega mostu Cez Hudlnjo v Celju v tiru okrajne ceste Celje — Teharje. ¦ Vodna dela. Oblastna samouprava je poklanjala veflko pozornost ogromni škodi, ki jo povzroftajo poplave rek in potokov, kakor ttidl hudourniki. Oblastni odbor se j« takoj odločil pričeti s sistemati'no regulacijo teh rek in potokov ter je loločil svoj mlnlmalni uravnalni pro?ram, kl ga je nameraval izvršiti te:com 5 let. IzvrSil Je rejgulacijska dela ifi Pesnicl prl Moškanjcih, Meži pri Prevaljah, ŽlCnici prl Spitaliču in Žičah, Ternsvi v Medjimurju, Radmožanskem potoku v Prekmurju, na Mislinji, Hudinji, Bolski, Libenici, Dravi, SaviOjl, Ledavi, na potoku Črnec, Limbuškem potoku, na Voglajni, Koprivnici, lituri v Prekmurju, Dravinji pri Stogo-vcih pri MajSpefku, na Rogoznici; nadalje Se ta dela: zagradba hudournikov v Zgornji Savinjski dolini nad SolCavo, drenažna dela v Gradiški pri Kun- foti, zgradba vodovoda v Mariji v PuSavi. Za regulacijo rek in potokov, za melioracije, za sanacije plazov, za vodovode, hudournike, podporo za razne nezgodc po poplavi je oblastna samouprava potrošila: Leta 1927 .... 907.734.31 Din. Leta 1928 . . . . 3,500.714.77 Din. Leta 1929 .... l,485Ł0J^5_Din. Skupaj . . 5,893.649.63 Din. Zdravstvo. Oblastna samouprava je plačevala Iz svojih sredstev plačo 67 okrožnim čdravnikom in namestnikom. Imela je pod svojim nadzorstvom šest javnih in Iri zasebne bolnice ter dve oblastni in eno zaBebno hiralnico. Vsi zavodi so prejemali od oblastne samouprave meaečno subvencijo na račun oskrbnih stroškov za siromašne bolnike. V posameznih zavodih so se izvršila refija in manjša gradbena dela in adaptacije. Tako v splošni bolnici v Mariiboru: infekcijski oddelek se je povečal na trikratno velikost in uredil se je porodniški oddelek v bivšem mariborgkem sanatoriju, ki je bil nakupljen v to svrho. V javnl bolnici v Celju: gradi se nov O&delek za ženske bolezni s porodnišni|o, povečal s« bo tudi infekcijskl odielek. V javnl bolnlci v Slovenjgradcu se fo zgradilo novo upravno poslopje s itanovanji za posvetno pogodbono olobje, pisarno in parno pekarno ter no»a bolniška kapelica, vrSl se prezidafa prostorov za povečanje operacljske fcvorane in napeljuje se nova centralna kurjavft. V javni boinici ter hiralnici v Ptuju se ie uredila nova centralna kurjava. V hiralnici v Vojniku se je zgradilo novo gospodarsko poslopje. Skrb za kmetijsko Izcbra^bc. Oblastni odbor je organiziral Stevil- ne tečaje za učitelje in učiteljice kmetijsko-nacialjevalnih šol. Ti tečaji so se vršili na vinarski in aadjarski šoli v Mariboru, na kmetijski šoli v Št. Juriju ob južni železnici in v zavodu šolskih sester v Mariboru. Vsi ti tečaji so bili dobro obiskani in je oblastna samouprava izdala za organizacijo teh tečajev 45.000 Din. V letu 1928-29 je oblast organizirala nadalje kmetske šole za fante. Teh šol je bilo 24, ki jih je obiskovalo 511 učencev, povprečno 21 na šolo. Povprečna starost učencev je bila od 17. do 30. leta, obiskovali pa so šolo tudi možje v zrelejši dobi, nekateri so bili stari cclo do 70 lct. Na teh golah je učiio 67 rednih in 17 izrednih učnih moči. Izdatki oblastne satnouprave za te šole so znašali 57.000 Din. Veliko korist so prinesle tudi gospodinjske šole, ki jih je organizirala oblast. Teh je bilo 18 in sicer 13 za kmetska dekleta in pet za delavska dekleta. Učenk ,ie bilo na teh šolah 253, v starosti od 18 do 23 let. Števiio učnih moči pa 51 rednih in devet izrednih. Za te šole je izdala oblast 80.000 Din. Oblast pa je skrbela tudi za učne pripomočke teh šol in izdala tudi dve učni knjigi: Tloznanstvo in Kmetijsko knjigovodstvo. Zelo pa je skrbela oblast tudi za obrtno nadaljevalno šolstvo. Obrtno nadaIjevalnih šol je bilo 35, dalje 7 trgovsko nadaljevalnib. in dve gostilničarski nadaljevalni. Za vse te nadaljevalne šole je Izdala oblast 93.600 Din podpore. Skrb za pcvaditfo km.tijstva. Posebno skrb je oblastni odbor posvečal napredku kmetijstva. Na vseh poljih kmetijstvo se je poznala njegova skrbna roka in povaod so oblastna sredstva skrbela, da se je kmetijstvo v mariborski oblasti dvignilo. Navesti hočcmo samo nekaj številk: Oblastna samouprava v Mariboru je subvencijcnirala s 50 odstotnimi prispevki v času 1928-29 nabavo raznih strojev in izdala v ta namen za: razmetalo gnojil Din 3000; gnojnične sesalke 50.000 Din; travniške brane 30.000 Din; trijerje 130.000 Din; sejalne stroje 60 tisoč Din; mlatilnice 20.000 Din. Posebej še za vinarstvo: Za škropilnike 1^,000 Din; strokovni tečaji (il.ClO Din; vinske razstave 13.000 Din; pobijanje Smarnice, priapevki za dobavo trsja 47.284 Din; vrbogojstvo in pletardtvo 16.553 Din. Za sadjarstvo je izdala oblast za na* bave sadnih mlinov 1500 Din, sadnlh stiskalnic 50.000 Din in za škropilnic« 015lO r)in. Za ureditev 261 gnojišS v Igt« 1Q§8 in 1929 je dala oblast 383.631 Din pod"p*or« »Jutro« o samoupravah. Delo oblastne samouprave je torej bilo mnogostransko in združeno z velikimi uspehi. Ljudstvo na nakdanjem Spodnjern Štajerskem, na Koroškem, v Prekmurju in Medjimurju se ga bo spominjalo s hvaležnostjo. Spričo navedenih dejstev se nam zdi čudno, kako je morlo »Jutro« v svoji številki z dnc 12. novembra zapisati o oblastnih' samoupravah v obče — torej tudi o slovenskih — to-k sodbo: »Za takimi samoupravami bodo seveda žalovali le neposrcdni interesetiti, narod in država pa sta hvaležna, da je tega izrastka Itonec« Dslo mariborske in ljubljanske sarnouprave dokazuje, kako je ta sploSna sodba nestvarna, neresnična in krivična. Prišel bo čas, ko se bo »Jutro« samo o tem prepričalo. Po preneh?.nju oblastnih samouprav je »Jutro« dne 17» novembra v članku, polnem notranjega zadovoljstva, med drugim ugotovilo, »da je bilanca oblastnih samouprav več kakor klavrna.« Dostavilo je to-le sodbo: »Razumljivo je, da narod povsod pozdravlja njihov konec z vzdihom .olajšanja.« »Jutro« je tukaj zamenjalo narod s tistlm majhnim krogom ljndi, ki stojijo za tera listoin. Da se ti ljudje čutijo olajšane ter da pozdravljajo konec oblastnih samouprav z neprikritim veseljem, je staviti na raCun tistega zagrlzenega strankarstva (»Jutro« piše partizanstva), katero ono še vedno tako hrabro pobija pri drugih, pri sebi ga pa zatajiti ne more. Bodočnost bo pokazala, kako dolgo bo pri »Jutru« trajalo tisto čustvo, ki ga je sedaj obvladalo ter a« javlja »z vzdihom olajšanja«.