19. februar 1979-Naše Novine - 9
PIŠETA IN UREJUJETA:
Lojze Košorok in Pavla Gruden
Kar po domače...
Nasveti na podlagi katerih naj bi družinsko življenje bilo srečno, danes niso več v veljavi. Danes velja kar vsak za sebe hoče. Otroci skoraj več ne pridejo v poštev. Kar je nekdaj bilo sramotno, je danes moderno.
Nekdaj je bila zakonska ločitev žalosten dogodek. Danes se smatra za uspeh vreden čestitanja in praznovanja V vse večjem obsegu razpadajoče družinsko življenje gledano s stališča ljudi, ki niso socialno čuteči, ni več tragedija ampak življenski način sodobnega človeka.
Ni rečeno, da so nekdaj bile vse zakonske zveze srečne. Toda bilo je največ takih zakoncev, ki so znali obvladovati vsa svoja sebična čustva iz ljubezni in spoštovanja do otrok, kar danes lke redkokdaj pride v poštev. Če je le moralo priti do ločitve, je običajno bil krivec mož. Celo v slučaju ženske nezvestobe v zakonu, je mož sprejemal krivico n a sebe; na tako visokem piedestalu je nekobc bila ženska.
Emancipacija je ženam prinesla zakonske pravice, s katerimi ni več samo sredstvo za oplojavanje, gospodinjska pomočnica, ornament ali celo klin na razredni lestvici.
Zakonskih pravic so se najprej oprijele tiste žene, katerim je možemo bogatstvo jamčilo udobno življenje ločenke, in tiste, katerim je njihovo poklicno življenje jamčilo samostojanost.
Tam, kjer vlada revščina, kjer vsled velikega števila otrok žene ni zaposlena izven doma, in kjer primanjkuje izobrazbe, je ločitev manj pogostna. Tam je mož gospodar, enakpravnost žena pa nesramna zamisel.
Po statistikah je dokazanao, da je
odstotek žena, ki so žrtve nasilstva v zakonu, najvišji. Izobriženske z visokim dohodkom so redkokdaj žrtve moškega šovinizma.
Vzroki zakonskim ločitvam niso samo lenoba in razvajenost, revščina, in pijanstvo ter spolna razuzdanost samo s strani moža ampak tudi spolna razuzdanost in pijanstvo žena, ki najbolj spodjedata ružinske temelje. Kjer pa je zakonsko življenje okuženo z biseksulanostjo obeh zakoncev, kar je najnovejši simptom sodobne družbe celo v slučajih očetovstva in materinstva, ni več govora o zakonu ampak o degenaraciji, t.j. o izroditvi človeštva. ^"Žalostna sem, kader moja mama zaloputne vrata in gre ven a pusti da oče joka in pozabi, da ima mene", je potožila šele štiriletna deklica.
Z enakopravnostjo žene vse bolj postajajo enake moškim. Izgubljajo ženstvenost in čut za materinstvo. Izgubljajo svojo žensko naravo, v "Moja mamica je odšla čeprav jo ljubim" je zajokal osemletni deček.
Kadar bo umrla žalost otrok, in se veselje več ne bo rodilo, bo življenje izgubilo privlačnost.
To bo čas, ko bo nastopila epidemija množičnih sanomorov, katerih prve primere že doživljamo.
Človeštvo je kakor množica lemarjev Za časa selitve, ki gledajo morje a videjo le potok preko katerega nevedoma skačejo v množične smrt.
Nevednost je največji greh sodobnega človeStva, ki vse zna a skoraj ničesar ne ve. Le kakšno bodočnost imajo današnji otročiči?
Pavla Gruden
Novice in zanimivosti
LJUBLJANA KANDIDAT ZA SEDEŽ MEDNARODNEGA CENTRA UNESCA ZA KEMIJO
LJUBLJANA—Od 25. do 31. januarja je bil v Ljubljani mednarodni seminar, na katere je okrog sto strokovnjakov iz Evrope, Afrike in severne Amerike spregovorilo o povezavi med fiziko in kemijo. Seminar je potekal pod okriljem Unesca, federacije evropskih kemijskih društev, unije kemijskih društev Jugoslavije in ljubljanske univerze, ki je seminar tudi organizirala. Ljubljana je tako postala kandidat za sedež mednarodnega centra Unesca za kemijo, kar pomeni veliko priznanje ljubljanski univerzi
BRITANCE PRIVLAČI JUGOSLAVIJA
LONDON—Letos je zanimanje Britancev za počitnice v Jugoslaviji večje kot kdajk-oli poprej. V predstavništvu "Jugotursa" v Londonu so povedali, da so do zdaj prodali
že 65 odstotkov "turističnih paketov", kar v prejšnjih letih niso nikoli uspeli. Računajo, da bo tudi devizni priliv rekorden, saj bi samo aranžmaji "Jugotursa" prenesli našemu tirzmu okoli 16 milijonov funtov. Lani je imel Jugoturs vse leto 13 milijonov funtov prometa, vsi britanski turisti pa so v Jugoslaviji pustili 23 milijonov funtov.
CIMOS BO POVEČAL PROIZVODNJO
KOPER—Kot načrtujejo, bo tovarna avtomobilov "Ci-mos" iz Kopra letos izdelala 16200 potniških avtomobilov in 500 posebnih vozil. Domačemu trgu bo ponudila 7000 "Dyane 6", 6000 citroe nov GS in 200 "citroenov X", 3000 "citroenos GS" pa bo izdelala za izvoz.
Petso posebnih vozil bodo deloma proizvedli v sodelovanju s kragujevško "Crveno zastavo".
Sredi leta bodo v "Cimosu" začeli redno proizvajati nov tip dtroena GS3, ki bo v
Prešernova proslava vSydneyu
V soboto 10. februarja je Slovensko društvo Sydney priredilo proslavo ob prvi obletnici Prešernovega spomenika v klubskih prostorih. Proslavi je prisustovalo lepo število častnih gostov, članov in drugih in tako je bila dvorana nabito polna. Program je vodil Karel Dolenc, nastopila je večinoma mladina z recitacijami Prešernivih pesmi. Kot najmlajša in zato morda najprisrčnejši nastop je bil Jakca in Tanje Cerar, oba sta junaško v narodnih nošah deklamirala svojo pesmico. Tudni nekaj prav posebnega in novega smo videli, v dvorani se jo pojavil sam "Prešeren dr. fig, fig" s frakom in cilindrom in otrokom delil fige. Na proslavi bi moral nastopiti tudi naš priljubljeni Triglavski pevski zbor in kot je voditelj programa Karel Dolenc z obžalovanjem povedal,-da nstopa nebo, ker je prejšni večer pevovodja na vaji odstopil. Brez dvoma, vsi smo bili prikrajšani za lep užitek, da bi ponovno slišali našo lepo slovensko pesem. Po programu je predsednik Društva Tone Bulovec položil pred kip Prešerna lep venec.
Kulturna prireditev je bila združena z balinarskimi tekmami za Prešernov pokal. Tekem so se udeležili ekipe Slovenskega društva, Triglava in kluba Istra. Ob podel-ovanju pokalov je spregovoril tudi predsednik kluba Istra g. Toni Kor lovič in med drugimi dejal: da kako je lepo in pomembno sodelovanje med društvi, posebno med Slovenci in Hrvati, saj živi del Hrvatov in Slovencev in istem pototoku-Istri in se tako krepi bratsvo dveh narodov! Prešernov pokal so letos odnesli Triglavani.
Kod del programa so bile številne govorance, tako je med drugimi spregovoril senator Tony Mulvihill, vicekonzul Božo Cerar in drugi. O pomenu Prešerna in Prešernove proslave med Slovenci v Avstraliji, pa je spregovorila tajnica Društva Iva nka Bulovec. Njene besede v celoti priobčujemo, navzoče je nagovorila s sledečimi besedami:
Dragi člani in rojaki-cenjeni gostje: Minuto je že leto dni, od kar smo
ešerna.
Hvaležni smo svoji rojstni domovini, za veliko kulturno pridobitev in ponos vseh Slovencev v Austra-liji.
Pesnik pa nas v svojih neumrljivih verzih, venomer opozarja, na ljubezen med brati,-ljubezen na katero v tujini čestokrat pozabimo.
Vsi vemo, da je danes zrak v naših prostorih čist in bister, vemo pa tudi, da naše Društvo obstaja že 27 let, ali vendar sta duh demokracije in prijateljsko sodelovanje z našto rojstno domovino zavladala šele lansko leto.
Namen in misel našega Društva je, da bi čim prej zrastel v dokončan in popoln slovenski dim, ki bi čim
Namen in misel našega Društva je, da bi čim prej zrastel v dokončan in popoln slovenski dom, ki bo dajal zavetje na kulturnem, zabavnem in družabnem področju vsem Slovencem z zdravim in naprednim duhom, mlajših generacij, ki bodo lahko ponosni na močne temelje včerajšnegadne.
resnici nadomestil sedanje modele GS.
"ŠTRAJK" JUGOSLOVANSKIH OTROK NA ŠVEDSKEM
STOCKHOLM—V mestu Borosu, 66 kilometrov zahodno od Goeteborga na zahodni obali Švedske, je skoraj deset dni "stavkalo" 27 jugoslovanskih učencev v tako	imenovanih
pripravljalnih razredih v prvem, drugem in tretjem razredu osnovne šole. Do tega nenavadnega "štrajka" je prišlo zato, ker so se šolske oblasti 10. januarja iznenada odločile za drastično zmanjšanje števila šolskih ur v materinem jeziku in povečale število ur v švedskem jeziku. V petak, 19. januarja, so se malčki ponovno znašli v šolskih klopeh po burnem sestanku staršev in predstavnikov šolskih oblasti, na keterem so dosegli kompromisno rešitev.
Problem pa s tem ni bil v
popolnosti rešen, zato je jugoslovanska delegacija prejšnji teden na sestanku jugostova-nsko-švedske mešane komisije o položaju, zaposlovanju in vrnitvi jugoslovanskih delavcev, opozorila Švede na ta primer in zahtevala intervencijo vladnih organov.
HITREJE PREK FERNETIČEV
SEŽANA—Že v drugi polovici letošnjega leta naj bi stekla dela pri posodabljanju mednarodnega mejnega prehoda Fernetiči.
Projekte za preureditev enega najprometnejših mejnih prehodov v Jugoslaviji že pripravljajo in naj bi bili konačani v kratkem. Samo podatek, da je lani na omenjenem mejnem prehodu prestopilo jugostovansko-itaijans-ko mejo prek 11 milijonov potnikov ali poprečno 30.000 dnevno, dovolj zgovorno govori, da sedanji prehod že davno ne ustreza vedno večjemu navalu na meji.
svečano odkrili poprsje našemu pesniškemu velikanu Dr. Francetu Prešernu.
Ob istem času je letos osmega februarja minula stotrideseta obletnica njegove smrti.
Vsi Slovenci smo ponosni, da imamo lahko lik, največjega slovenskega pesnika, tukaj med nami, ki nas kulturno bogati, in nas nenahno spominja na rojstno domovino in naš mili slovenski jezik.
Ponosni smo, da smo Slovenci, ker smo po dolgem času le spoznali samega sebe, ter se prepričali, da smo na slovenskem kulturnem polju skoraj zaspali,-sedaj pa lahko brez dvoma trdimo, da nam je majstorovina profesorja Zdenka Kalina, le botrovala k izpostavitvi popolnoma novega in močnega mostu, med našo drago rojstno domovino Slovenijo-Jugoslavijo in našim slovenskim domom, tu daleč na peti celini v naši novi domovini Australiji.
Po veliki zaslugi Slovenske izseljenske matice, smo slovenski izseljenci v Sydneyu, dobili našega pesniškega vodnika,-kip dr. Franceta Pr-
/ïy'.Uuft /M» th 7>nna/a Vi tic i tu t 1 tfti'i HfS/jolctijl/retii
Umrl je Edvard Kardelj
Ni še dolgo, ko je sprejemal čestitke k 69. rojstnemu dnevu, vendar je v soboto 10. feb. v svet žalostno odjeknila vest, da je v ljubljanski bolnici nenadoma preminuL
Vsi veomo, kdo in kaj je bD Kardelj, k^j je pomenil nam Slovencem in vsem narodom Jugoslavije. Ker se je pisalo, se pge in se bo še vefiko pisalo o njemu, zato se mi tu le omejimo na te skromne vrstice in se na skromen način oddolžimo njegovemu spominu.
Njegovo ime se je med šfiršo plastjo naroda pojavilo leta 1941, ko je okupator pregazO našo zemljo. Z ustanovitvijo OF so se začeli postavljati temelji nove današnje Jugoslavije, ter vsa leta skozi borbo do osvoboditve je bilo njegovo ime poznato ne le Slovencem temveč vsem narodom Jugoslavije. Kot je postavil s svojimi sodelavci temelje uporu proti* okupatorju in fašizmu, tako je postavljal temelje novi državi po osvoboditvi. Preko težkih časov med narodnoosvobodilno vojno in težkih povojnih letih je krepko stal ob krmilu nove države bi ji dajal smernice in temelje vse do današnjega dne, do izgradnje edinstvenega samoupravnega sistema v današnji moderni družin.
Kot je Ido njegovo ime, kakor smo rekli poznato vsa ta leta od začetka vstaje, tako bo njegovo ime ostalo globoko vpisano v srca vsej današnji kot naslednji generaciji vseh narodov v Jugoslaviji Tudi nadaljna zgodovina poznih rodov ne bo mogla preko imena—Edvarda Kardelja.
EKSPLOZIJA PREBUDILA CELJANE
CELJE—V noči od 29. na 30. januar, nekaj pred eno uro zjutraj, je Celjane prebudila strahovita eksplozija, ki je hip zaton o vila Trg V. kongresa v črn dim. "Bilo je, kot bi se začela vojna. Hiša se je zamajala. Udarec je krnifl okenske okvire, zdrobil steklo in drobce s prahom vred vrgel v spalnico," pripovedujejo stanovalci, ki so bili najhHffij kraju dogodka. Na srečo so bili le štrije laže ranjeni Eksplozija je bila resnično rušilna in je nudila grozljivo podobo. Dvonadstropna zgradba	podružnice
Ljubljanske banke in ČGP Dela na Trgu V. kongresa 10 je uničena, saj so se v notranjosti zrušili stropi in stopnišče, stene pa so razpokane in zidovi razmajani Kamenje od stebrov je letelo po vsej ulici, kjer je ostal popolnoma uničen osebni avto in drugi poškodovan. Izložbe trgovin so ostale brez stekla, blago prekrito s prahom, prav tako je zdrobilo in zmaličik) okna na drugih hišah. Strahovit zračni pritisk je naredil pravo razdejanje v stavbi muzeja revolucije, kjer je polomil vrata in zdrobil debela stekla vitrin ter uničil nekaj eksponatov. Razkril in poškodoval je tudi več streh. Kot je ugotovila komisija, v kateri so bili tudi predstavniki republiškega sekretariata za notranje zadeve, je nastala eksplozija v podružnici ČGP Delo, kjer so zaznali močan vonja po plinu in opazili
močan sij.
Predstavnik celjske občine je sporočil, da je Škode po eksploziji plina za 96 mSjonov 600 tisoč dinarjev. Posebna komisija je nadrobno ocenila škodo na zgradbah v celjskem središču v pasu, ki je i 170 metrov dolg m 70 metrov širok. Največja škoda je na zgradbi, v kateri je bOa eksplozija, popolnoma je poškodovanih 13 stanovanj, velikanska škoda pa je tudi na okoliških hišah.
REKORDNI PROMET V KOPRSKI LUKI
KOPER—V koprski luki so lani skupno pretovorili 2.132.027 ton blaga, kar je sploh največ, odkar to slovensko "okno v svet" obstaja. V primerjavi z letom 1977 se je fizični obseg prometa povečal za 11 odstotkov, pri čemer pred-njači tranzit za 12, sledita pa mu uvoz z 11 in izvoz z 10 odstotki.
Še zlasti so v Lanskoletnem poslovanju luke razveseljivi podatki o premikih v strukturi prometa, saj je očitno, da sodobne oblike transporta zavzemajo čedalje večji delež. Tako so lani pretovorili 37.204 kon-iejnerske enote ali za 64 odstotkov več kot leto poprej, medtem ko je ro-ro promet znašal 88.393 ton, kar je celo za 72 odstotkov več kot v letu 1977. Koprska luka je imela lani skupno 1.393 metrov obale, tri pristajalne moste in privez za ro-ro ladje, tako da so v pristanišču hkratno lahko pretovarjali 11 lady. Odprtih skladiščnih površin so imeli 584.992 ploščinskih metrov, zaprtih pa 155
TRIBINAČITALACA
Svi radovi konkurišu za 'Njegoševu nagradiT
Majčina radost
Kada se je majka porodila, to je radost prevelika bila. Dobila je žensko čedo drago od radosti plakala je jako.
AP je radost brzo napustOa, jer je čedo nej ako rodila. Te je nugka u brigama bila, svu je snagu čedu poklonila.
Bog je dobar i milostiv bio pa je majci čedo ostavio. Sad je ona svojoj majci vila, samo nije još dobila krila.
MacaVukovič
Črnogorsko kutturnoumetničko društvo
NJEGOŠ"—SYDNEY
44"
Dana 17. marta 1979. godine, u 8 p.m. EAST TERACE, BANKSTO WN (sala grčke pravoslavne crkve) organizuje prvu zabavu u ovoj godini sa sledečim programom:
1.	SMOTRA NARODNE RADINOSTI, gde če biti izloženo preko 80 eksponata: gobleni, rezbarje, slike, stoljnaci, grnčarija, narodne nošnje i dr.
2.	KULTURNO UMJETN1ČKI PROGRAM "Pleme Kuča u narodnoj pjesmi i igri". Posle ovoga nastupiče folklorna grupa.
3.ZABAVNA	I NARODNA MUZIKA. Ovdje smo pripremili više iznenadenja za sve mlade i stare posjetioce. Po prvi put medu nama če se pojaviti zabavni V.I.S. Jug-oetnika "SPIRrT'. Pored ovoga sastava koji če uveseljavati mlade posjetioce, stanji če imati priliku da uz narodni orkestar čuju i jedno novo ime, koje je nama svima poznato sa radio Novog Sada. O kome se radi?— Dodite čujte-je (čujte-ga) i uvjerite se!
Uz odličnu kuhinju, hladna piča i izvrsnu muziku ovo če vam ostati sigurno nezabora vno.
Ulaz 3. dolara.
UPRAVA C KUD " NJENOŠ"
Australija
Posetišli zemlju ovu Nekatenezbuni Sunce peče, kiše liju Preteimonsuni.
Tad tal asi sa svih strana Svoj tvistigen plešu Naokolo vode slane Svuobalutešu.
Na pučini sve se kreče Ko ledene sante Ibrodovivaljajuse Kao prazne kan te.
Kud pogledaš tamo-eno Gde god voda stiže Svuda šiblje-zimzeleno Ukrasom se diže.
Plantažama nema kraja Pokraj mora zemlja plodna Žitnica je od značaja Industrija-zemlja rodna.
Na pašnjake stada brojna Merimo se vuna spretna Krda krava, stoka lojna Čobanina ni gde nema.
Strane firme pruge grade Željezare i centrale Kompanije kajmak vade A radniku pare male.
Brodogradnja u Vajaii Reke pUtke, kratke, bistre Inflacija, mali prihod Uživanje za ministre.
Zemlja je toobečana Migranata domovina Useljenih sa svih strana Rentirana imovina.
Odbrana je američka U rani j um, opal njima Radna snaga je radnička VBak rada bogatima.
Svud zečevi i kenguri Kualeipsizalovce Bezopasni svaki juri Verujte mi sve doslovce.
Branko Maliko vič
Pakao ljubavi
Bik) je to davno, bez zalaska sunca, davno kad mladi bili smo mi, vatra je plamtela u našim telima, aodsvegaje ostao sad pakao ljubavi, i poneki zakasneli otsjaj uokutvom.
Burni vetrovi razneše prah svih naših čežnji vatra ljubavi nade kraj u paklu svom.
Toliko sam želeo da ti kažem sve ono što mladost zaželi u starost dobiješ. A sad čemu te želje, stare, prošle od vremena koje se briše.
A od svegaje ostao pakao, pakao ljubavi i poneki zakasneli otsjaj u oku tvom i burni vetrovi razneše prah svih naših čežnji. Vatra ljubavi nade kraj u paklu tom.
Dragan Stojanovič
Bakinaduša
Ubakino toplo meko krito -Ljuljaška se jedinče i duša Muško čedo u krilo se svilo Njen potomak i unuk Ljubiša.
Dok buduči babin prvak Črtice i kukice u krilu snuje Napolju sneg u prvi mrak Vetar prozore smrznute miluje.
Hteo bi unuk da zna da čita Sva slova mala i velika Muka je u tome što voli da skita Nevolja babina umesto dika.
Ali baba ima srce meko Plemenita, a toplo joj krilo Unučič joj prvo znanje steko što je malo postigao neko.
To je uspeh, a bakina slava Ljubiša je isto tako Poživi nam dugo i zdravo Bajke pričaj ti Ljubiši Bako.
Branko Malikovič
NOSTALGIJA
Niz sumome ravni iz besputnih strana, ogmute cmo-tude magle plove... I kao da mi prijeti kaznom golih grana, nešto me iz magle hladnom jezom zove.
To je glas iz mene ~kako tude zvoni! A trebao bi biti odjek snage, duha, kop sve pred sobom kovitla i lomi, pa da preporoden ogrne, plašt novoga niha.
Ja ipak vjerujem, da pobjednik ču biti nad silama magli koje misli plave, i daču u miru, kog izgubih-sniti ovjenčanogčela na krilima slave.
Jer kad sklopim oči, vidim sasvim jasno, opet sebe srečnog, i njih koje ljubim. Vratiču se njima-nikad raje kasno, (mada teško boGHnču', ono što sad gubim.
U svakomeoku nosim beskraj želja, da proži vim život dostojan čovjeka, u rodnoj mi zemlji-zemlji roditelja u kojoj me prava-čista ljuba v čeka!
Izdržat ču hrabro sve životne zamke, jer u svakoj stvari, svuda oko mene, vitim doziv raku krhkih kao siamke; "Dodi oče _!Dodj_uvjek tvoje su naše •zjjeneotvorene!"
Vratiču se r\jima-tim očima dragim, u osvitu dana koji zrači radost onda kadim srca u mislima nagim, požele da brižnu-usrečim im mladost.
Saputakadkrenem-nepoznatogmipredokom, kop tutfinu me odveo, da mi mjeri snagu, hranim svoju dušu životvornim sokom, da ničks padnem-ljubeč'rodnu gradu dragu.
...Slutim da čil magle, što tudinski dišu, razgrnuti tijelom, i u dnu srca ih skriti. Pa kad sunce sine, i stabla rodna se zanjišu, one samo nemila usponjena če mi biti...!
Slavko šparovac
NEDA J SE Z VIJEZDO
Nočas dok te gledam
čini mi se da plačeš zvijezdo moja,
kao da treperiš u taktu
otkucajasrca miranjenog,
zar Ti to samnom patiš?
0,ne,nemoj,
ne podaj, več pjevaj,
gori zvijezdo moja i nedaj
prerano ugasiti tvoj sjaj,
nedaj da te ne gledam nočima
hodajuči dobro mi poznatom stazom
u kojoj svaka stopa
skriva jednu moju bol,
nedaj, ne padaj, več pjevaj,
blistajzvyezdomoja,
dočiče našoj patnji kraj.
Andrej Gustav Marčok
Stranacu zemlji
Negdje tamo daleko, izmedu velikih brda i gora, nikla je jedna zelja pokraj velikih mora.
Zemlja nade i obečanja, da pruži život Ijepši zemlja o kojoj svatko sanja, zemlja koja kroz snove stvara, gradi i obnavlja.
Ovoje privlačna zemlja,
koja se spaja svodom plavetnog neba,
prostrana, široka, duga,
unjoj se krije tajna,
bogatstvom raznih ruda.
I zato u ovu zemlju, dolaze ljudi sa svih strana, da svoju snagu daju, izaljepšesutra
svi u njoj ostaju.
Kada je čovjek mlad i snaga vlada njime, nemislipunotada, da ga utudoj zemlji nitko ne zove sine.
U ovoj zemlji svako drvo cvijeta
i oblak je ukras, kada nebom šeta.
Gdje god prodeš njome,
Ijepotomsediviš,
okom širom gledaš, a u duši misliš.
Puno oko svega, Ijepote i čara, al se čemer neki, oko duše stvara. Tad se bolno sjetiš, svogarodnog kraja, nema ljepše zemlje, od svog zavičaja.
MacaVukovič